VSL Sklep II Ip 441/2017

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (to je v zavrnilnem delu 1. točke, v 2. točki in v naložitvenem delu 4. točke izreka) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

- v 1. točki izreka: delno ugodilo ugovoru dolžnika z dne 3. 12. 2015 tako, da je sklep o izvršbi z dne 16. 11. 2015 razveljavilo in izvršbo ustavilo za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice 524,48 EUR in od glavnice 2.057,23 EUR za čas pred 7. 10. 2012, ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo, v preostalem delu pa je ugovor dolžnika zavrnilo,

- v 2. točki izreka: odločilo, da dolžnik sam krije stroške ugovora z dne 3. 12. 2015,

- v 4. točki izreka: dolžniku naložilo, da mora upnici v 8 dneh od vročitve sklepa povrniti 114,23 EUR stroškov odgovora na ugovor z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje; kar je upnica zahtevala več, je zavrnilo.

2Dolžnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb izvršilnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izrecno izjavlja, da sklep izpodbija v 1. točki v delu, s katerim je bil njegov ugovor zavrnjen, ter v 2. in 3. točki izreka. Enako kot v ugovoru sodišču očita kršitev določbe drugega odstavka 40. člena ZIZ, saj bi morala upnica v predlogu za izvršbo navesti svoj transakcijski račun, ne pa fiduciarni bančni račun svojega odvetnika. Meni, da je odločitev sodišča v tem delu brez prave argumentacije oziroma je njena obrazložitev zgolj navidezna. Poudarja, da je določba 40. člena ZIZ lex specialis glede na vse ostale določbe. Opozarja tudi, da mu upničin odgovor na ugovor ni bil vročen in zato ne pozna njegove vsebine. Opustitev vročitve predstavlja kršitev načela kontradiktornosti in kršitev njegove pravice do izjave v postopku. Nasprotuje stališču sodišča, da pobot ni dovoljen, ker terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne more prenehati s pobotom. V izpodbijanem sklepu citirana sodna praksa (sklep VSL II Ip 1899/2015 z dne 23. 9. 2015) obravnava drugačno situacijo in za konkretni primer ni relevantna, poleg tega obstaja tudi sodna praksa v potrditev njegovega stališča (sklep VSL II Cp 1066/2015 z dne 22. 7. 2015). Poudarja, da se prepoved pobotanja ne šteje za absolutno. To prepoved je treba presojati v luči namena, zaradi katerega je bila uzakonjena - pri preživninskih terjatvah gre za varstvo preživninskega upravičenca, ki je šibkejša stranka kot preživninski zavezanec. Preživninski upravičenec tako za razliko od preživninskega zavezanca lahko poda izjavo o pobotu. V konkretnem primeru je preživninski upravičenec svojo preživninsko terjatev kot odstopnik cediral dolžniku kot prevzemniku, ta pa je podal pobotno izjavo v razmerju proti upnici, saj to lahko stori v skladu s pravim pomenom 5. točke 316. člena Obligacijskega zakonika - OZ. Poudarja, da sodišča dopuščajo možnost pobota, kadar se stranki o tem sporazumeta oziroma kadar so pravni interesi varovane stranke zaščiteni v zadostni meri. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da njegovemu ugovoru ugodi še v preostalem delu in sklep o izvršbi razveljavi, oziroma podredno, naj sklep v izpodbijanem delu razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, v vsakem primeru pa upnici naloži v povrnitev vse njegove izvršilne stroške na prvi in pritožbeni stopnji z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Upnica v odgovoru na pritožbo odgovarja na posamezne pritožbene navedbe in poudarja, da je zanjo sporen tudi sam prenos terjatev, ki jih dolžnik uveljavlja v pobot. Višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo kot neutemeljeno zavrne in dolžnika kaznuje zaradi zavlačevanja postopka ter mu naloži v povračilo tudi vse njene stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4Upoštevaje dolžnikovo izjavo, zoper kateri del sklepa se pritožuje, ter njegov pravni interes za pritožbo zoper izpodbijani sklep, je višje sodišče štelo, da dolžnik izpodbija le zavrnilni del 1. točke, 2. točko in naložitveni del 4. točke izreka, ter sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava le v navedenem delu (prvi in drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

5Pritožba je utemeljena.

6Sodišče prve stopnje je kot enega od ključnih razlogov, zaradi katerih je v pretežni meri zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, navedlo, da pogoji za (materialnopravni) pobot v konkretnem primeru niso izpolnjeni, saj terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne more prenehati s pobotom (5. točka 316. člena OZ), in to ne glede na to, ali je uveljavljana kot osnovna terjatev ali kot protiterjatev (pri tem je citiralo VSL sklep II Ip 1899/2015 z dne 23. 9. 2015). Dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je takšno stališče materialnopravno zmotno.

7Prepovedi pobota terjatve, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne gre tolmačiti absolutno. Upoštevati je treba namreč sam namen navedene zakonske prepovedi, ta pa je v varstvu upnika preživninske terjatve kot privilegirane oziroma močnejše terjatve. Upnik privilegirane terjatve lahko privoli v prenehanje svoje terjatve na podlagi pobota z nasprotno terjatvijo; sme pa tudi uveljavljati svojo privilegirano terjatev v pobot nasprotni terjatvi druge stranke.¹ Ker torej preživninski upravičenec zoper preživninskega zavezanca lahko uveljavlja pobot svojih preživninskih terjatev, če se tako odloči, je logično, da ima pravico do takšnega pobotnega ugovora v razmerju do upnice kot preživninske zavezanke tudi dolžnik, pod pogojem, da na ustrezen način dokaže, da so bile zapadle judikatne preživninske terjatve s strani preživninskega upravičenca prenešene nanj. Ob tem višje sodišče še pripominja, da gre pri terjatvah, ki jih dolžnik uveljavlja v pobot, v pretežnem delu za izvršilne stroške, nastale ob izterjavi preživninskih terjatev od upnice.

8Glede na navedeno zmotno materialnopravno stališče o nedopustnosti dolžnikovega materialnopravnega ugovora pobota zaradi same narave terjatev, uveljavljanih v pobot, pa je sodišče prve stopnje postopalo nepravilno, ker se do vseh navedb obeh strank v zvezi z dolžnikovim pobotnim ugovorom ni opredelilo vsebinsko.

9Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje glede neutemeljenosti pretežnega dela dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi (zavrnilni del 1. točke izreka) ter posledično tudi glede stroškov ugovornega postopka (2. točka in naložitveni del 4. točke izreka) ugotovljeno pomanjkljivo, je višje sodišče dolžnikovi pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj ocenjuje, da glede na naravo stvari in okoliščine konkretnega primera sámo ne more dopolniti postopka (3. točka 365. člena in 355. člen v zvezi s 366. členom ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Glede na to, da je pritožbi ugodilo že iz navedenega razloga, se višje sodišče do preostalih uveljavljenih pritožbenih razlogov ni opredeljevalo vsebinsko (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

12Upničin pritožbeni predlog za denarno kaznovanje dolžnika zaradi zavlačevanja postopka nima nobene obrazložitve, višje sodišče pa v konkretnem primeru ne vidi podlage za postopanje v skladu z 11. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

13Pred ponovno odločitvijo o pretežnem delu dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi ter o stroških ugovornega postopka naj sodišče prve stopnje odgovor na ugovor (v katerem je upnica izrecno nasprotovala tako prenosu kot pobotu domnevnih dolžnikovih terjatev) vroči v izjavo dolžniku. Ob sprejemu ponovne odločitve naj se sodišče prve stopnje vsebinsko opredeli do vseh navedb obeh strank v ugovornem postopku, pri čemer naj upošteva, da prepoved pobota preživninskih terjatev ni absolutna.

¹ Glej načelno pravno mnenje z občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 12. 1995 in VSL sklep II Ip 440/2017 z dne 15. 2. 2017 ter komentar dr. Mihe Juharta v: Obligacijski zakonik (OZ) splošni del s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 407; primerjaj tudi VSL sodbo II Cp 1066/2015 z dne 22. 7. 2015; medtem ko je iz citiranega VSL sklepa II Ip 1899/2015 z dne 23. 9. 2015 razvidno prav to, da se upnik nikakor ni strinjal s pobotom svoje privilegirane terjatve (to je terjatve, nastale z namerno povzročitvijo škode), saj je vztrajal pri njeni izterjavi.