VSL Sklep I Cp 436/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi, ki stoji na parcelah 1 in 2 v k. o. X. Najprej zato, ker po oceni sodišče stavba kot pomožni gospodarski objekt sploh ni primerna za vzpostavitev etažne lastnine, podredno pa zato, ker predlagatelj ni izkazal zatrjevane pravice na njenem delu.

2Zoper sklep se predlagatelj pritožuje, predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Nasprotuje oceni, da gospodarski objekt ni primeren za vzpostavitev etažne lastnine, saj trdi, da je na njem možno vzpostaviti posamezne dele in funkcionalne celote. Očita, da je sodišče ocenilo nasprotno brez ogleda objekta ter brez zaslišanja strank in prič. Kot napačnemu nasprotuje tudi zaključku, da ni izkazal pridobitve lastninske pravice na posameznih delih stavbe št. 10, saj jo je pridobil s priposestvovanjem, ker je skupaj s pravnim prednikom več kot 10 let izvajal trajno posest. Očita, da sodišče njegovega pravnega prednika ni zaslišalo, kljub temu, da je izkazal stalno prebivališče na naslovu ..., ki obsega vse stavbe na parcelah 1, 2, in 3 tudi št. 10, ne le 11. Navaja, da utemeljenost predloga potrjuje že dejstvo, da stavba stoji na dveh parcelah, od katerih je ena njegova, druga pa last P. B.

3Na pritožbo je odgovorila prva nasprotna udeleženka in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predlagatelj ni nasprotoval navedbam nasprotnega udeleženca, da je stavba št. 10 (ki stoji na parceli 2, last nasprotnega udeleženca, in le v manjšem delu na njegovi parceli 1) v naravi pomožni gospodarski objekt, in sicer skedenj oz. konkretno nadstrešek, ki je z ene strani zaprt z garažnimi vrati.

6Že na podlagi tega je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da ni osnovnih pogojev za vzpostavitev etažne lastnine, ker na takih objektih etažne lastnine ni mogoče oblikovati.¹

7Prvostopenjsko sodišče se je pri tem pravilno oprlo na določbo 105. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki etažno lastnino opredeljuje kot lastnino posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov, pri čemer mora posamezni del zgradbe predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, kot so zlasti stanovanje, poslovni prostor ali drug samostojen prostor. Predlagatelj sploh ni navedel oz. opisal, kakšni deli naj bi obstajali na spornem objektu, da bi ti lahko predstavljali samostojno funkcionalno celoto.

8Ob tem je treba dodati, da predlagatelj že na ravni svojih trditev ni izkazal ne pravnega naslova ne pogojev za priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe (razumljivo sicer, če ga glede na naravo stvari sploh ne more biti), zato po 3. in 6. čl. Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL) ni izkazal svoje aktivne stvarne legitimacije za vložitev predloga po tem zakonu. Njegova navedba, podana po pozivu sodišča, da uveljavlja lastninsko pravico "na delu 1 in 2, torej na celotni stavbi", temu ne ustreza, pač pa celo izrecno nasprotuje. Izvajanje dokazov, na katere opozarja pritožnik, zato ni bilo potrebno.

9Ker na podlagi 22. čl. ZVEtL sodišče predlog zavrne, če ugotovi, da predlagatelj ni upravičen do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, drugi predlagatelji posameznih delov, ki so prijavili udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu pa ne predlagajo nadaljevanje postopka, je a fortiori pravilen sklep sodišče prve stopnje o zavrnitvi predlagateljevega predloga za vzpostavitev etažne lastnine.

10Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku in 13. čl. ZVEtL).

¹ Prim. sklep VSRS sklep II Ips 341/2014, kjer Vrhovno sodišče RS izraža stališče, da npr. enostanovanjske stavbe in garaže [...] niso v etažni lastnini.