VSL Sklep IV Cp 1445/2017

I. Pritožba predlagateljev se zavrže. Pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka, se zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje, v preostalem delu pa se pritožba zavrže.

II. Nasprotni udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 170/2016 z dne 12. 4. 2016 (točka I) izreklo nasprotnemu udeležencu ukrepe iz prvega odstavka 19. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND; Ur. l. RS št. 487/2008). Prepovedalo mu je približevanje in zadrževanje v bližini stavbe, kjer bivata predlagatelja, približevanje in zadrževanje v bližini stavbe, kjer je zaposlena predlagateljica, približevanje in zadrževanje v bližini stavbe na naslovu M., kjer se nahaja nepremičnina, ki je v lasti predlagateljice, prepovedalo mu je navezovati stike z mld. predlagateljem na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo (SMS, MMS, elektronska sporočila, nadlegovanje po spletu in podobno), prepovedalo mu je tudi vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljema. Ukrepe je določilo v trajanju šestih mesecev (točka II), s tem, da ugovor ne zadrži izvršitve sklepa (točka III). Odločilo je še, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (točka IV). Nasprotni udeleženec je prejel sklep 25. 4. 2016, zoper katerega je vložil ugovor. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, ki ga je izdalo 7. 10. 2016, ugovoru nasprotnega udeleženca delno ugodilo in sklep II N 170/2016 z dne 12. 4. 2016 v I. točki spremenilo tako, da je nasprotnemu udeležencu prepovedalo navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo (SMS, elektronska sporočila in podobno), razen glede izvajanja stikov, ki jih ima nasprotni udeleženec z mld. predlagateljem, kot so določeni v sklepu Okrožnega sodišča v Celju N 61/2015, prepovedalo mu je vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico, razen v primeru izvajanja stikov, ki jih ima nasprotni udeleženec z mld. predlagateljem, kot so določeni v sklepu Okrožnega sodišča v Celju N 61/2015, ostale ukrepe iz I. točke sklepa II N 170/2016 z dne 12. 4. 2016, s katerimi so bili nasprotnemu udeležencu prepovedani stiki z mld. predlagateljem, je sodišče prve stopnje razveljavilo in v tem delu ugovoru ugodilo in predlog predlagateljev zavrnilo, obdržalo pa je v veljavi odločitev, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Predlagatelja sta 27. 9. 2016¹ vložila predlog za podaljšanje izrečenih ukrepov, vložila pa sta tudi vlogi z dne 20. 12. 2016 in 19. 1. 2017, v katerih sta predlagala podaljšanje ukrepov. Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 170/2016 18. 4. 2017 predlog predlagateljev za podaljšanje ukrepov za šest mesecev, kot so bili določeni s sklepom II N 170/2016 z dne 12. 4. 2016, zavrnilo. Predlagatelja sta po prejemu sklepa vložila 16. 5. 2017 vlogo, iz katere izhaja, da ne bosta vložila pritožbe, zato je sklep sodišča prve stopnje II N 170/2016 z dne 18. 4. 2017 postal pravnomočen dne 18. 5. 2017. Pritožbeno sodišče je prejelo zadevo v obravnavanje 16. 6. 2017 in izdalo sklep 21. 6. 2017.

2Predlagatelja v pritožbi in dopolnitvi pritožbe izpodbijata sklep II N 170/2016 z dne 7. 10. 2016 iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.² Navajata, da je sodišče nasprotnemu udeležencu preživninsko obveznost do mld. predlagatelja zvišalo, kar bo imelo za posledico, da bo življenje otroka in zakonite zastopnice ogroženo. S tem, ko je sodišče omogočilo stike nasprotnega udeleženca z mld. predlagateljem, se je otrokovo zdravstveno stanje poslabšalo, na široko pa so sedaj odprta vrata novemu nasilju.

3Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper sklep II N 170/2016 z dne 7. 10. 2016 navaja, da se sklepa ne da preizkusiti, ker nima odločilnih dejstev. Iz sklepa ne izhaja, katere okoliščine iz 19. člena ZPND naj bi bile podane v konkretnem primeru. Pritožba v nadaljevanju obširno pojasnjuje razloge, zaradi katerih je sodišče zmotno ugotovilo, da je predlagateljica ogrožena, podrobno pa se opredeli tudi do motenjske tožbe, ki po mnenju pritožbe ne predstavlja nasilja, kot ga je označilo sodišče v obrazložitvi sklepa. Nasprotni udeleženec se v pritožbi podrobno opredeli tudi do posameznih dogodkov, s katerimi utemeljuje, da nikoli ni izvajal fizičnega in psihičnega nasilja nad predlagateljema. Opozarja, da sodišče ni zaslišalo predlaganih prič in ni postavilo izvedencev, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovilo, opustitev predlaganih dokazov pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka, saj je bila nasprotnemu udeležencu neutemeljeno odvzeta pravica do izvedbe dokazov. Nasprotni udeleženec predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlog predlagateljev tudi v preostalem delu zavrne, predlagateljema pa naloži, da mu nerazdelno povrneta stroške postopka. Priglaša tudi pritožbene stroške.

4Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožba predlagateljev zavrne, priglaša pa tudi stroške odgovora na pritožbo.

5Pritožba predlagateljev se zavrže. Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne v delu, v katerem izpodbija odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov postopka, v ostalem delu pa se pritožba zavrže.

6Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 170/2016 z dne 12. 4. 2016 nasprotnemu udeležencu izreklo ukrepe iz prvega odstavka 19. člena ZPND za čas šestih mesecev. Sklep je bil vročen nasprotnemu udeležencu 24. 4. 2016, kar pomeni, da je časovna veljavnost teh ukrepov prenehala 24. 10. 2016. Sodišče prve stopnje je torej izpodbijani sklep izdalo (še) v času trajanja teh ukrepov in tudi predlagatelja sta predlog za podaljšanje ukrepov vložila pred potekom tega roka. Ob izdaji izpodbijanega sklepa so imeli udeleženci pravni interes za pritožbe vse do 18. 5. 2017, ko je postal pravnomočen sklep II N 170/2016 z dne 18. 4. 2017, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljev za podaljšanje ukrepov.

7Na podlagi četrtega odstavka 19. člena ZPND sodišče izreče ukrepe iz prvega odstavka 19. člena ZPND za šest mesecev, žrtev pa lahko predlaga podaljšanje ukrepov največ za šest mesecev (po noveli ZPND-A, glej sedaj veljavni tretji odstavek 19. člena ZPND, sodišče izreče ukrep za največ dvanajst mesecev in ga na predlog žrtve lahko podaljša večkrat, vsakokrat za največ dvanajst mesecev). Ker predlagatelja nista vložila pritožbe zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njun predlog za podaljšanje trajanja izrečenih ukrepov, je s pravnomočnostjo tega sklepa (dejansko) prišlo do ustavitve postopka, zato udeleženci ne izkazujejo več pravnega interesa za pritožbe, s katerimi izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje, s katero so bili določeni oziroma zavrnjeni predlagani ukrepi za čas od 24. 4. 2016 do 24. 10. 2016, s tem, da je pritožbeno sodišče prejelo zadevo v obravnavanje 16. 6. 2017. Nasprotni udeleženec v pritožbi predlaga, da se predlagateljema naloži, da mu nerazdelno plačata stroške postopka, zato le v tem delu obstaja pravni interes nasprotnega udeleženca za pritožbo.

8Pritožbeno sodišče obravnava pritožbo le, če je pravočasna, popolna in dovoljena (343. in 346. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožniki ne izkazujejo več pravovarstvene potrebe za zaščito njihovih pravic. Pri ugotavljanju dopustnosti pritožbe se upošteva formalni in materialni interes. Formalni interes pritožnikov je izkazan, ker odločitev v izpodbijanem sklepu odstopa od predloga, ki ga uveljavljata predlagatelja, prav tako pa tudi od ugovorov, ki jih je uveljavljal nasprotni udeleženec. Materialni pritožbeni interes ima pritožnik takrat, ko je s pravnimi učinki izpodbijane sodbe prizadet v svojem materialno - ali procesno - pravnem položaju (zaradi zmanjšanja njegovih pravic ali razširitve njegovih obveznosti), kar se izkaže s primerjavo med njegovim pravnim položajem pred izdajo izpodbijane sodbe (v konkretnem primeru sklepa) in po njej. Tudi za oceno materialnega pritožbenega interesa je bistveno, ali obstajajo procesne možnosti za izboljšanje pritožnikovega pravnega položaja.³ Glede na stanje zadeve ni mogoče pričakovati, da bi se materialni položaj udeležencev nepravdnega postopka s pritožbami spremenil (izboljšal oziroma poslabšal), zato pritožniki ne izkazujejo (več) materialnopravnega interesa za pritožbo. Tudi ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera se izkaže, da tudi v primeru, če bi pritožbeno sodišče ugodilo pritožbama, se zato materialnopravni položaj (pravice in obveznosti) predlagateljev in nasprotnega udeleženca ne bi spremenil.

9V sodni praksi sicer velja, da tudi če je čas ukrepov že potekel, ima pritožnik še vedno pravni interes za vsebinsko odločitev. Tako je vsaj zaradi položaja iz četrtega odstavka 19. člena ZPND (enako po noveli ZPND-A, glej sedaj veljavni tretji odstavek 19. člena ZPND), ki predvideva možnost podaljšanja ukrepov. Ta možnost pa je neposredno odvisna od tega, ali so bili prvič ukrepi izrečeni zakonito.⁴ Ob upoštevanju celovitega procesnega položaja, ki je nastal z izpodbijanim sklepom, sodno varstvo, kot ga uveljavljajo pritožniki, ni več potrebno, saj ne bo več vplivalo na njihove materialnopravne položaje, čeprav formalnopravno izpodbijani sklep zmanjšuje pravice pritožnikov, kot so jih uveljavljali v predlogu oziroma v ugovoru, vendar za obdobje, ki ni več vezano na čas odločanja o utemeljenosti pritožb.⁵ Ker je pritožbeni interes predpostavka za dovoljenost pritožbe, mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijane sodbe (v konkretnem primeru sklepa) ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.⁶ Pritožbena pravovarstvena potreba udeležencev zato ni izkazana.

10Tako se izkaže, da ima pravni interes za pritožbo le nasprotni udeleženec glede odločitve sodišča prve stopnje o stroških postopka. Postopek se je vodil po pravilih nepravdnega postopka. Prvi odstavek 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške. Peti odstavek sicer določa, da mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, enako obveznost pa določa tudi zakonitemu zastopniku (šesti odstavek 35. člena ZNP), vendar glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da vsak udeleženec nepravdnega postopka krije svoje stroške postopka. Pritožbeno sodišče je upoštevalo, da je bil predlog neutemeljen v delu, v katerem sta predlagatelja predlagala, da se zaradi psihičnega nasilja prepovejo kakršnikoli stiki nasprotnega udeleženca z mld. predlagateljem, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da so stiki nasprotnega udeleženca z mld. predlagateljem nujno potrebni in v korist mld predlagatelja. Vendar je bilo hkrati ugotovljeno, da konflikten odnos med predlagateljico in nasprotnim udeležencem ogrožajoče vpliva na osebnostni razvoj mld. predlagatelja, kar izhaja tudi iz izvedenskega mnenja, na katerega se sklicuje v pritožbi tudi nasprotni udeleženec, ker obstaja resna nevarnost, da se bo neustrezna in konfliktna komunikacija med staršema mld. predlagatelja v prihodnosti nadaljevala, kar bo imelo škodne posledice v osebnostnem razvoju mld. predlagatelja, zato je sodišče s prepovedjo stikov nasprotnega udeleženca s predlagateljico, razen glede komunikacije, ki je povezana s stiki nasprotnega udeleženca z mld. predlagateljem, dejansko zavarovalo koristi mld. predlagatelja, da bi na ta način preprečilo psihično nasilje nad njim, ki ga starša izvajata v njegovi prisotnosti z medsebojnimi konflikti (primerjaj s prvim in drugim odstavkom 4. člena ZPND). Nobenega dvoma ni, da glede na predstavljena dejstva, zavezanec za plačilo stroškov nasprotnemu udeležencu ne more biti mld. predlagatelj, pritožbeno sodišče pa še ugotavlja, da je glede na vse okoliščine konkretnega primera pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje in iz enakih razlogov mora nasprotni udeleženec kriti tudi svoje stroške pritožbenega postopka, s tem, da odgovor na pritožbo ni bil potreben.

11Pritožbi pritožnikov nista dovoljeni, razen pritožba nasprotnega udeleženca v delu, s katerim izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi zavrglo, pritožbo nasprotnega udeleženca v delu, v katerem izpodbija odločitev o stroških postopka, pa je zavrnilo, ker ni utemeljena in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

¹ Pred iztekom veljavnosti ukrepov, kot so določeni v sklepu II N 170/2016 z dne 12. 4. 2016.
² V nadaljevanju ZPP.
³ Glej Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 353 - 354.
⁴ Glej sklep VSL IV Cp 1932/2014 ter še sklepe VSL: IV Cp 3385/2014, IV Cp 3095/2015 IV Cp 125/2017 in IV Cp 450/2017.
⁵ Primerjaj Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, st. 358 - 359.
⁶ Glej Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 361.