VSL Sklep IV Cp 1875/2017

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, s katero bi se do pravnomočne odločitve podrobneje uredili stiki med njim in mladoletnim sinom A.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec, ki ugovarja ugotovitvi prvega sodišča glede odsotnosti nastanka nepopravljive oziroma nesorazmerno težko popravljive škode. V obsežni pritožbi, v kateri podaja predvsem (negativne) vrednostne sodbe o sodišču in izraža svoj gnev nad sprejeto odločitvijo, pojasnjuje sedanjo ureditev stikov za čas prvomajskih praznikov. Pritožnik opozarja, da sodišče ne spoštuje predhodno sprejetih odločitev in instituta pravnomočnosti sodbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da odločitve o zavrnitvi pritožbe ne sprejme "kar na pamet" in da se na pristojnem državnem tožilstvu pozanima o številu stikov, ki brez utemeljenega razloga odpadajo zaradi "muh gospe mame". Mnenje pristojnega centra za socialno delo pa naj označi kot noro in žaljivo, saj nasprotnega udeleženca grobo blati. Meni, da je treba izpodbijani sklep v celoti razveljaviti in vrniti zadevo sodišču v ponovno odločanje.

3Pritožba je bila vročena v odgovor predlagateljici, ki pa se nanjo ni odzvala.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, s katero bi se do pravnomočne odločitve podrobneje uredili stiki med njim in njegovim mladoletnim sinom. Pritožbeno sodišče takšni odločitvi v celoti pritrjuje, saj nasprotni udeleženec ni konkretizirano izkazal obstoja nevarnosti oziroma okoliščin, ki bi kazale, da bi brez izdaje predlagane začasne odredbe A. lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Le-ta predstavlja ključni moment za spremembo stikov še pred izdajo končne odločitve v zadevi. Postopek zavarovanja z začasno odredbo je namreč namenjen izrednim situacijam; ko je treba koristi otroka zavarovati pred zaključkom nepravdnega postopka, saj bi v nasprotnem primeru nastala nepopravljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. Sodišče prve stopnje je argumentirano obrazložilo, da nasprotni udeleženec prej navedenega ni izkazal in tudi ne izhaja iz predložene dokumentacije.

6Pri svoji odločitvi se je sodišče oprlo (tudi) na mnenje CSD z dne 18. 4. 2017, ki ga pritožnik sicer ne sprejema in ga označuje za norega in žaljivega. Vendar pa mnenje ni pomembno z vidika predstavitve nasprotnega udeleženca kot očeta, marveč glede (ne)obsoja kakršnekoli škode, ki bi zaradi ravnanj predlagateljice utegnila kvarno vplivati na otrokov razvoj. Pritožnik akutne ogroženosti sina, ki bi narekovala takojšen poseg sodišča še pred sprejemom končne odločbe, ni izkazal in ni pojasnil, kakšna nepopravljiva škoda grozi otroku. V tej fazi postopka je irelevantno pritožnikovo sklicevanje na pravnomočno sodbo v zadevi P 2311/2013-IV. Spoštovanje pravnomočne sodbe in predlagana začasna odredba nista v neposredni zvezi. Spoštovanje se zagotavlja na drugačen način - z ustreznimi sredstvi v izvršilnem postopku - ne pa z začasno odredbo, kot jo predlaga pritožnik. Poleg tega se lahko začasna odredba izda le pod določenimi pogoji - slednji so bili pritožniku že pojasnjeni - ki pa jih pritožnik ni izkazal.

7Ker ne obstaja izredna situacija, ki bi narekovala izdajo začasne odredbe - ta je izjemen ukrep v postopku - ni razlogov za spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa z dne 20. 4. 2017. Pritožnik pa bo imel tekom postopka vse možnosti, da izkaže neustreznost ureditve sedaj določenih stikov in doseže drugačno ureditev.

8Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.