VSL Sodba I Cp 1219/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 16188/2016 z dne 22. 2. 2016 v prvem odstavku v veljavi za 120,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 10. 2015 do plačila in v tretjem odstavku za 130,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati 327,45 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Toženec v pritožbi zoper sodbo meni, da je bil s strani ponudnika telefona in telefonskih storitev zaveden. Navaja, da sta se pri njem zglasila dva predstavnika tožeče stranke in mu ponudila telefon, ki naj bi po njunih zagotovilih deloval v vseh prostorih, kjer stanuje. Na osnovi teh zagotovil je podpisal pogodbo in po pošti prejel telefon. Približno en mesec in pol ga sploh ni uporabljal, ker ni znal vstaviti kartice. Po večkratnih klicih je prišel šef S., ki je vstavil kartico v telefon, vendar je ugotovil, da je signal slab oziroma ni enak v vseh prostorih. Poudarja, da telefona ni uporabljal, ker ga ni znal oziroma ni deloval, kot bi moral. Ker je bil telefon za njegove potrebe nekoristen, je že takrat in tudi danes osporava plačilu najemnine.

3Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče najprej poudarja, da obravnavana zadeva sodi med spore majhne vrednosti (to so spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR), pri katerih se postopek vodi po posebnih pravilih (določbe 442. do 458. člena Zakona o pravdnem postopku-ZPP). Sodbo v sporih majhne vrednosti je dopustno izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), ne pa zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

6Da tožnik kot invalid potrebuje zanesljiv telefon, ki deluje na vsaki lokaciji, je razumljivo. Vendar pa pritožbene trditve, da za sporno obdobje ni dolžan ničesar poravnati tožeči stranki po izstavljenih računih za mobilni telefon, niso utemeljene, ker gre bodisi za pritožbene novote, ki niso dopustne glede na določbo prvega odstavka 337. člena ZPP (da približno mesec in pol ni uporabljal telefona, ker sam ni znal vstaviti kartice), bodisi za izpodbijanje v sodbi ugotovljenega dejanskega stanja, kar ni dopusten pritožbeni razlog (da telefona ni uporabljal, ker ni deloval, kot bi moral).

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki 4. 6. 2015 sklenili naročniško pogodbo o zagotavljanju telefonskih storitev ter istega dne še pogodbo o zagotovitvi posebne ugodnosti (prodaja mobilnega telefona po posebno ugodni ceni) ter kasneje še dopolnitev oziroma spremembo naročniške pogodbe. Toženec je bil s podpisom pogodbe tudi seznanjen s Splošnimi pogoji za izvajanje elektronskih komunikacij storitev za potrošnike (v nadaljevanju Splošni pogoji), ki so sestavni del naročniške pogodbe ter cenikom tožeče stranke. Toženec je od naročniške pogodbe odstopil z izjavo z dne 23. 10. 2015 ter vrnil tožeči stranki mobilni telefon, hkrati pa podpisal izjavo, da bo tožeči stranki poravnal svoje dotlej nastale obveznosti iz naročniške pogodbe in stroške odstopa od pogodbe, skladno z veljavnim cenikom. Glede signala mobilnega telefona je sodišče pritrdilo tožencu, da je bil signal na lokaciji, kjer stanuje, res slab, vendar je zlasti na podlagi izstavljenih računov za sporno obdobje ugotovilo, da je tožnik kljub temu terminalsko opremo lahko uporabljal in jo tudi je, zato je dolžan do prenehanja veljavnosti naročniške pogodbe poravnati svoje obveznosti po izstavljenih računih (poleg naročnine še stroške za klice v omrežje tožeče stranke in v druga mobilna omrežja, strošek za prenos podatkov in menjavo kartice ter strošek dokončnega izklopa in DDV, medtem ko tožeča stranka ni zahtevala vračila prejetih ugodnosti za nakup mobilnega aparata po znižani ceni). Pritožbeno sodišče je vezano na dejanske ugotovitve sodbe o tem, da je toženec, kljub slabemu signalu, zaradi česar se je odločil za odstop od pogodbe, lahko uporabljal terminalsko opremo in jo tudi je uporabljal in s tem koristil usluge tožeče stranke. Četudi drži pritožbena trditev, da telefon ni deloval, kot mu je bilo obljubljeno, pa ni mogoče slediti trditvam, da toženec telefona sploh ni uporabljal, ker ga ni znal oziroma ni deloval, kot bi moral. Na podlagi teh ugotovitev in ob upoštevanju določb Splošnih pogojev pa je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da je toženec dolžan tožeči stranki, kar zahteva na podlagi naročniške pogodbe do prenehanja in zaradi prenehanja njene veljavnosti.

8Ker niso podani pritožbeni razlogi in tudi ni kršitev, na katere mora po uradni dolžnosti paziti pritožbeno sodišče, je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s 442. členom ZPP).