VSC Sklep I Ip 235/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

II. Upnica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom nadaljevalo izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 7. 7. 2016, [...] (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog upnice za priznanje izvršilnih stroškov za vlogo z dne 15. 7. 2016. Ugotovilo je, da je upnica v vlogi z dne 15. 7. 2016 priglasila izvršilne stroške, ki so ji nastali s sestavo predloga za nadaljevanje izvršbe. Upnica je 30. 6. 2016 vložila predlog za izvršbo, kateremu je sodišče ugodilo s sklepom z dne 7. 7. 2016 in ji priznalo za sestavo predloga 158,23 EUR izvršilnih stroškov. Le 15 dni po vložitvi predloga za izvršbo je vložila predlog za nadaljevanje izvršbe in zahtevala priznanje stroškov, ki so ji nastali s sestavo predloga za nadaljevanje izvršbe. Upnica bi lahko že v osnovnem predlogu za izvršbo predlagala izvršbo še na nepremičnine, ne pa da je v tako kratkem časovnem razmaku predlagala nadaljevanje.

2Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnica po pooblaščeni odvetniški pisarni brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da gre za specifično situacijo, saj sta dve osebi z istim imenom in priimkom na istem naslovu, eden je oče, drugi je sin. Ker se je dolžnik F. U. ml. zavezal s sklenitvijo sodne poravnave, da bo upnici do 13. 5. 2016 poravnal večji del dolga v sodni poravnavi, pa kljub več pozivom tega ni storil in je obstajala resna bojazen, da bo odtujil premoženje ali kako drugače ogrozil uspešnost izvršbe, je morala čim prej podati predlog za izvršbo, kar je storila 30. 6. 2016 na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagala. Ker je šlo za večji znesek dolga, zaradi katerega bi bilo smiselno predlagati več izvršilnih sredstev, je istega dne 30. 6. 2016 na Ministrstvu za okolje in prostor - MOP opravila poizvedbe glede dolžnikovega lastništva nepremičnin, čeprav je zanikal, da ima v lasti nepremičnine. Odgovor MOP je prejela 4. 7. 2016, vendar ni bilo jasno na katero osebo točno se nanaša lastništvo nepremičnin - ali je to F. U. st. ali ml., zato je morala opraviti dodatne poizvedbe, kar je storila naslednji dan 5. 7. 2016. Odgovor na dodatne poizvedbe je prejela 7. 7. 2016, nakar je 15. 7. 2016 podala razširitev izvršbe, ko je bila prepričana kdo je lastnik nepremičnin, kar je bilo identificirano z dodatnimi identifikatorji dolžnika (datum rojstva, EMŠO itd.), kot izhaja iz priložene dokumentacije. Upnica ni mogla prej podati izvršbe na nepremičnine, kar pomeni, da je utemeljeno in upravičeno naknadno podala predlog za razširitev izvršbe, ko je bilo jasno kdo je lastnik nepremičnin.

3Dolžnik je odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da nekdanja partnerka v skupnih letih bivanja oziroma življenja ni vlagala v nastanek doma, kakor tudi ni pomagala. Nepremičnine sta dobila po smrti staršev dolžnikova starša in začela postavljati nov dom ter ga ustvarila. Dala sta jima možnost bivanja v njem, mislila sta, da bo upnica lepo skrbela za njiju in pomagala, da bo šlo vsem dobro. Je pa šlo vse v narobe smer. Ni prav, da se izvede izvršba na nepremičnine, ker so to dedovane stvari. Naj dokaže kaj je vložila za 31.400,00 EUR v hišo. Če je delala, je delala zase in za skupne otroke, kakor tudi za svojega otroka iz prejšnjega razmerja.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sporni stroški predstavljajo poleg odvetniške nagrade za sestanek s stranko, pregled spisa, strošek za drugo obrazloženo vlogo, kar pomeni za predlog za nadaljevanje izvršbe (listna št. 33 spisa).

6Upnica ne konkretizira v čem je bila resna bojazen, da bo dolžnik odtujil svoje premoženje ali drugače ogrozil uspešnost izvršbe, da je morala najprej vložiti predlog za izvršbo na dobroimetje dolžnika pri organizaciji za plačilni promet, nematerializirane vrednostne papirje, na plačo in na premičnine, ne pa hkrati še na nepremičnine. Če ji dolžnik kljub večim pozivom ni poravnal večjega zneska dolga iz sodne poravnave, je vedela, da bo morala vložiti predlog za izvršbo. Zato bi morala opraviti poizvedbe pri MOP v okviru predpriprav na vložitev predloga za izvršbo 30. 6. 2016, zlasti glede na pritožbeno navedbo, da je šlo za večji znesek dolga (31.400,00 EUR s pripadki), zaradi katerega bi bilo smiselno predlagati več izvršilnih sredstev. Kot je razvidno iz pritožbi priloženih listin, je MOP odgovarjal takoj, z enodnevnim zamikom. Dodatne poizvedbe niso bile potrebne, ker je MOP že v prvem odgovoru 1. 7. 2016 na izpisu seznama nepremičnin iz evidenc GURS podal podatke za osebo z letnico rojstva 1963. Tako ni bilo dvoma, da gre za dolžnika, ne za njegovega očeta, saj je upnica v prvi poizvedbi z dne 30. 6. 2016 navajala njegov datum rojstva 1963. V pritožbi tudi ni pojasnila zakaj je od prejema drugega odgovora MOP 7. 7. 2016 do vložitve predloga za nadaljevanje izvršbe 15. 7. 2016 potrebovala en teden. Sodišče prve stopnje pravilno ni štelo priglašenih stroškov za sestavo predloga za nadaljevanje izvršbe kot potrebne stroške po petem odstavku 38. člena ZIZ.

7V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo upnice kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje.

8Upnica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ in ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).