VSL Sklep I Cp 1469/2017

Pritožba se zavrne in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo tako ugovor toženca kot ugovor R. H. zoper plačilni nalog z dne 6. 4. 2017.

2Toženec in R. H. sta nato znova vložila ugovor (pravilno: pritožbo). Ponavljata, da plačilni nalog nima podlage v zakonu in da je sodišče sodno takso napačno odmerilo. Izdano sodbo bi moralo "odpraviti in razveljaviti", tožbo pa zavreči. Sodba nima podlage v zakonu. Posledično tudi domneva umika pritožbe ni nastopila. Sodišče ni bilo pristojno odločati o vrnitvi posojila. Toženec sploh ne more biti stranka, sicer pa tudi tožnica nima pravnega interesa za tožbo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je pritožnikoma upravičeno odreklo pravico do vsebinskega obravnavanja njunega ugovora zoper plačilni nalog, s katerim je toženca poprej pozvalo k plačilu dolgovane sodne takse. Toženec je namreč zamudil rok za ugovor, medtem ko R. H. ni stranka tega postopka, zato je bil prvi ugovor prepozen, drugi pa nedovoljen. Sodišče prve stopnje je o tem v izpodbijanih sklepih navedlo jasne, razumljive in materialnopravno pravilne razloge, ki jih ni treba ponavljati.

5Neupošteven je pritožbeni očitek, da izdani plačilni nalog nima podlage v zakonu in da je sodišče sodno takso napačno odmerilo; razpravljanje o tem ni (več) dopustno. Razlogi, s katerimi pritožnika oporekata izdani sodbi, pa za pritožbeni preizkus izpodbijanih dveh sklepov niso relevantni. Odločanje o taksni obveznosti v zvezi s pritožbo zoper sodbo je namreč ločeno od odločanja o pravilnosti in zakonitosti sodbe.

6Pritožbeni razlogi torej niso podani, procesnih kršitev, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku potrdilo oba izpodbijana sklepa.