VSM Sklep I Cpg 166/2017

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se pritožba tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) zavrže. Sklicevalo se je na določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

2Tožnica z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Navaja, da ji ni znano, da bi bila popolnoma opravilno nesposobna, zato lahko v procesnem postopku izpodbijanja pravnih dejanj aktivno sodeluje. Tožnica se sklicuje na določbo 97. in 245. člena ZFPPIPP in dodaja, da pooblastila zastopniku in drugim pooblaščencem, ki jih ima stečajni dolžnik v začetku stečajnega postopka, prenehajo. Ni pa tožnica ob preverjanju določb ZFPPIPP uspela najti določila, da se "stečajnemu dolžniku v celoti odvzame aktivna legitimacija sodelovanja v procesnih postopkih". Glede na stališče izpodbijanega sklepa stečajni dolžnik v pravdnih postopkih nima nikakršne pravice zastopati samega sebe glede njemu lastnih interesov oziroma njemu lastnega premoženja. Stečajna zakonodaja stečajnega dolžnika ne razlasti. Slednji je med stečajnim postopkom še vedno lastnik premoženja in lahko uveljavlja vse pravice, ki mu gredo s tega naslova. Res je, da upravitelj opravlja z dolžnikovim premoženjem, a njegova pravica ni absolutna. Upoštevati je treba, da je stečajni dolžnik do prodaje premoženja še vedno njegov lastnik in mu gredo vse pravice s tega naslova. Te pravice stečajnemu dolžniku ne more "odpraviti noben zakon, torej tudi ZFPPIPP ne".

Izpodbijani sklep je "nedovoljen, saj odločitev sodišča nasprotuje in krši temeljna ustavna načela (pravica do pritožbe, lastnine, ...)".

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

5Sodišče prve stopnje se pravilno sklicuje na določbo 386. člena ZFPPIPP, v skladu s katero je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja omejena (ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso). Z omejitvijo poslovne sposobnosti pa je v enakem obsegu omejena tudi njegova procesna (pravdna sposobnost). Namen stečajnega postopka je namreč v tem, da vsi (navadni) upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih terjatev, in sicer hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer je upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika. Med drugim ga zastopa (tudi) pri procesnih in drugih dejanjih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika (2. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP). Ker je predmet tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi izpodbijanje pravnega dejanja stečajnega dolžnice, ni dvoma, da se omejitev poslovne in s tem tudi pravdne sposobnosti stečajne dolžnice nanaša tudi na to zadevo. To pa pomeni, da stečajna dolžnica, ki je sicer v zadevi aktivno legitimirana, ni upravičena vložiti pritožbe zoper sklep I Pg 38/2016 z dne 16. 2. 2017.

6Glede na navedeno so vsi nasprotni pritožbeni ugovori neutemeljeni. Se pa sodišču druge stopnje postavlja vprašanje smiselnosti izdaje sklepa o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti sodne poravnave, zoper katerega se je tožnica pritožila. Izvršljiva sodna poravnava je namreč izvršilni naslov (1. točka drugega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Pogoj za izvršljivost sodne poravnave (izvršljivost je opredeljena v v 20. členu ZIZ) pa ni potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti.

7Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).