VSRS Sklep I R 27/2017

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Grosupljem.

1Tožnik je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani zoper toženko (državo) vložil tožbo za povračilo škode, ki naj bi jo utrpel zaradi kršenja človekovih pravic, pridobitve protipravne premoženjske koristi s kaznivim dejanjem, namernega povzročanja škode, nepravilne rabe materialnega prava in pristranskosti sodišča v zadevi I P 1580/2011 Okrajnega sodišča v Ljubljani in izvršilni zadevi I 51/2012 Okrajnega sodišča v Tolminu.

2Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi, na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlaga delegacijo pristojnosti. Pojasnjuje, da tožnik uveljavlja plačilo odškodnine za škodo zaradi toženkinega protipravnega ravnanja, in sicer zaradi nepravilnega postopanja (med drugim tudi) Okrajnega sodišča v Ljubljani. Meni, da bi bila v primeru, če bi v tej zadevi odločalo to sodišče, lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

3Predlog je utemeljen.

4Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj, in zadevajo celotno sodišče. Delegacija pristojnosti je tako (tudi) pomemben procesni institut za zagotavljanje ustavne pravice do nepristranskega sojenja, ki obsega tako nepristransko sojenje sodnika v konkretni zadevi kot tudi varovanje videza nepristranskosti sojenja, ki ohranja zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh.

5Iz tožbe je razvidno, da tožnik uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu jo z zatrjevanim protipravnim ravnanjem povzročilo (med drugimi tudi) sodišče, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v konkretni zadevi. Ni primerno, da bi Okrajno sodišče v Ljubljani presojalo (ne)dopustnost svojega ravnanja. Po ustaljeni sodni praksi bi bil videz nepristranskosti lahko prizadet, če bi sodniki določenega sodišča odločali o povračilu škode, ki naj bi jo stranki povzročilo isto sodišče v drugi sodni zadevi.¹ Opisana okoliščina torej pomeni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, zato je Vrhovno sodišče odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v Grosupljem.

¹ Tako Vrhovno sodišče RS v sklepih III R 1/2016 z dne 10. 2. 2016, I R 135/2015 z dne 10. 12. 2015, III R 12/2015 z dne 5. 5. 2015 idr.