VSRS Sklep I R 7/2016

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Grosupljem.

1Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi, Vrhovnemu sodišču na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je v konkretni zadevi kot ena od ključnih prič predlagana A. A., ki je bila več let in tudi še nedavno sodnica prav na pravdnem oddelku tega sodišča, tožnica pa je njena tašča. Omenjena priča je osebno dobro znana vsem sodnikom tega oddelka kot bivša kolegica, zato naj bi bila njeno zaslišanje in dokazna ocena njenega pričanja s strani kateregakoli sodnika s tega oddelka z vidika videza nepristranskega sojenja zelo problematična. Okoliščina, da je tožnica tašča bivše sodnice pravdnega oddelka pristojnega sodišča, pri čemer je ta predlagana kot ena od ključnih prič, naj bi pomenila tehten razlog za delegacijo pristojnosti.

2Predlog je utemeljen.

3Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je (tudi) pomemben procesni institut za zagotavljanje ustavne pravice do nepristranskega sojenja, ki obsega tako nepristransko sojenje sodnika v konkretni zadevi kot tudi varovanje videza nepristranskosti sojenja, ki ohranja zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh.

4Vrhovno sodišče pritrjuje oceni krajevno pristojnega sodišča, da v konkretnem primeru zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, predstavlja drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP. Za tega gre tudi v primeru, ko je zaradi sorodstvenega razmerja stranke s sodnikom ali drugim delavcem sodišča, ki obravnava konkretno zadevo, objektivno gledano lahko podan dvom v nepristranskost njegovega odločanja.¹ Enako (lahko) velja v položaju, ko je tako razmerje podano med stranko in osebo, ki sicer ni več sodnik krajevno pristojnega sodišča, vendar je to bila še nedavno. Okoliščina, da je tožnica tašča nekdanje sodnice (pravdnega oddelka) sodišča, ki odloča v sporu, pri čemer je ta predlagana tudi kot ena od prič, bi lahko pri nasprotni stranki in v javnosti povzročila dvom v korektnost postopka in v nepristranskost odločanja tega sodišča. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Grosupljem.

¹ Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča I R 83/2010 z dne 26. 5. 2010, I R 98/2002 z dne 16. 10. 2002, I R 11/2001 z dne 22. 2. 200 idr.