VSRS Sklep I R 70/2017

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici.

1Pred Okrajnim sodiščem v Sežani je v teku postopek zaradi ureditve meje med parcelami v lasti udeležencev. Prva nasprotna udeleženka je v odgovoru na predlog predlagala prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je predlagateljica zaposlena na Okrajnem sodišču v Sežani kot sodna zapisnikarica. Obravnavana zadeva je bila v skladu z letnim razporedom dodeljena v reševanje sodnici A. A., ki je podala predlog za svojo izločitev. Začasni predsednik sodišča je predlogu s sklepom Su 8/2016 z dne 21. 11. 2016 ugodil, zadeva pa je bila v skladu z letnim razporedom dodeljena drugemu sodniku. Prva nasprotna udeleženka meni, da izločitev sodnice A. A. ne zadošča za zagotovitev nepristranskosti sodišča, saj ima predlagateljica kolegialne odnose zagotovo vzpostavljene tudi z razpravljajočim sodnikom.

2Predlogu prve nasprotne udeleženke se pridružuje Okrajno sodišče v Sežani, ki navaja, da predlagateljica glede na velikost sodišča sodeluje praktično z vsemi sodniki tega sodišča ne glede na področje njihovega dela (medsebojno nadomeščanje sodnih zapisnikaric v primeru odsotnosti).

3Predlog je utemeljen.

4Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani prve nasprotne udeleženke ter stvarno in krajevno pristojnega sodišča zatrjevana okoliščina, da je predlagateljica uslužbenka Okrajnega sodišča v Sežani, kjer opravlja dela sodne zapisnikarice. Če bi v zadevi odločalo to sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo glede na dejstvo, da gre za majhno sodišče, pogoste stike s predlagateljico, ki je del sodnega osebja, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici.