UPRS Sodba II U 379/2016-7

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno, da se tožniku za izvajanje brezplačne pravne pomoči v kazensko preiskovalnem postopku Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. I Kpr 24080/2016 priznajo potrebni izdatki in nagrada v skupnem znesku 740,86 EUR (607,26 EUR nagrade po odvetniški tarifi in 133,60 EUR za 22 % DDV). Organ za brezplačno pravno pomoč je tožniku priznal v celoti priglašene stroške za nagrado za pregled spisa v višini 100 točk, nagrado za študij zadeve in pregled obsežne dokumentacije v višini 500 točk, nagrado za sestavo dokaznega predloga z dne 16. 8. 2016 v višini 50 točk, nagrado za zastopanje upravičenke na zaslišanjih dne 8. 7. 2016, 15. 7. 2016, 19. 8. 2016 in 2. 9. 2016 vsakič v višini 160 točk in urnino za prve tri navedene dni po 160 točk. Organ za brezplačno pravno pomoč pa tožniku ni priznal priglašenih 160 točk za porabljeni čas med zastopanjem na zaslišanjih dne 2. 9. 2016, saj odvetniku pripada urnina za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro, kar pomeni, da mu za ta dan glede na to, da so zaslišanja tega dne trajala od 8.35 do 9.35 ure (1 h in 5 min), pripada urnina v višini 50 točk.

2Organ za brezplačno pravno pomoč tožniku ni priznal priglašenih 50 točk za posvet s stranko, saj je nagrada za to opravilo zajeta v nagradi za pritožbo zoper sklep o opravi preiskave in zastopanja upravičenke na narokih. Za sestavo pritožbe zoper sklep o opravi preiskave organ za BPP tožniku ni priznal nagrade v priglašeni višini 750 točk, ampak v višini 300 točk.

3V nadaljevanju organ za brezplačno pravno pomoč pojasnjuje, da si je tožnik priglasil za zastopanje obdolženke dne 17. 8. 2016 šest nagrad, dne 18. 8. 2016 šest nagrad, dne 26. 8. 2017 sedem nagrad in dne 2. 9. 2016 pet nagrad. Organ za brezplačno pravno pomoč pojasnjuje, da je bilo te dni v preiskovalnem postopku zaslišanih več prič in to ena za drugo. Res je sicer, da je bil o zaslišanju vsake priče narejen poseben zapisnik, to pa ne pomeni, da ni šlo za en narok oziroma dejanje. Da gre za eno dejanje kaže tudi dejstvo, da so zaslišanja potekala kontinuirano, npr. dne 17. 8. 2016 od 8.35 do 12.52 . Glede na to je organ za brezplačno pravno pomoč tožniku za zastopanje priznal po eno nagrado v višini 160 točk in pripadajočo urnino. Svojo odločitev je utemeljil na tarifni št. 9/1.c Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT).

4Skupno je organ za brezplačno pravno pomoč tožniku priznal nagrado v višini 2600 točk, ker pa je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, po določbi petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki mu bo pripada po OT, tako odvetniku pripada nagrada za opravljene storitve v konkretnem primeru v višini 1300 točk. K temu je organ prištel še materialne stroške po tretjem odstavku 12. člena OT v višini 23 točk. Skupaj je tako tožeči stranki priznal odvetniške stroške v višini 1323 točk, kar glede na vrednost točke 0,459 EUR znaša 607,00 EUR. K temu je organ prištel še 22 % DDV v znesku 133,60 EUR in tožeči stranki tako skupno odmeril znesek 740,86 EUR.

5Tožnik s tožbo izpodbija odločitev v delu, v katerem mu za zastopanje stranke ni bila priznana nagrada za vsako zaslišanje priče v postopku preiskave kot posamezno preiskovalno dejanje oziroma posamezni narok. Navaja, da se po 178. v zvezi s 174. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zaslišanje priče opredeljuje kot preiskovalno dejanje (t.i. posamezno preiskovalno dejanje). Določilo tarifne št. 9 OT v točki 3, pa opredeljuje odvetniške stroške za zastopanje v predhodnem postopku za narok in udeležbo na preiskovalnih in drugih dejanjih izven glavne obravnave. Po mnenju tožeče stranke torej OT določa vrednotenje odvetniške storitve za vsako takšno storitev posebej, zaradi česar je treba šteti, da je vsako zaslišanje priče v postopku preiskave posamezno preiskovalno dejanje oziroma preiskovalni narok. Po mnenju tožeče stranke v OT ni podlage, da bi več preiskovalnih dejanj (več zaslišanj prič) ali narokov šteli za eno. Takšno določbo je imel sicer sedaj neveljavni Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), ki pa sedaj ne velja več. Tožeča stranka še navaja, da je po njenem vedenju tožena stranka v istih zadevah, kot je predmetna, zagovornikom priznala nagrado za vsako zaslišanje priče, vendar pa tožeča stranka z opravilnimi številkami teh zadev ne razpolaga, zato naj podatke o tem navede tožena stranka. Predlaga, da sodišče razpiše glavno obravnavo, na kateri naj se zaslišita obe stranki, in na ta način dožene resnica. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, podredno pa predlaga še, da se zadeva vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

6Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

7Tožba ni utemeljena.

8Kot izhaja iz predloženega spisa, je bila prosilki A.A. z odločbo št. BPP 418/2016-2 z dne 22. 6. 2016 odobrena izredna brezplačna pravna pomoč za nadaljnje zastopanje v kazensko preiskovalni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. I Kpr 24080/2016. Izvedba brezplačne pravne pomoči je bila zaupana tožniku. Po opravljeni brezplačni pravni pomoči je tožnik organu za brezplačno pravno pomoč predložil napotnico, v tem upravnem sporu pa je sporna odmera nagrade za zagovor obdolženke na zaslišanjih prič v preiskovalnem postopku dne 17. 8. 2016, 18. 8. 2016, 26. 8. 2016 in 2. 9. 2016. Te dni je bilo zaslišanih več prič, organ za brezplačno pravno pomoč pa je tožniku za vsak dan priznal eno nagrado in pripadajočo urnino.

9Nagrada za zastopanje stranke (obdolženca, oškodovanca ali zasebnega tožilca) na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave je določena v tarifni št. 9 posebnega dela OT. Za zagovor ali zastopanje obdolženca na teh dejanjih se po tretji alineji 1. točke tar. št. 9 za kazniva dejanja, za katera se sme po zakonu izreči zapor nad pet let, določi nagrada v višini 160 točk.

10Organ za brezplačno pravno pomoč je tožniku odmeril nagrado v tej višini (in pripadajočo urnino), pri tem pa je vsa zaslišanja opravljena na isti dan štel kot en narok in zanj odmeril eno nagrado. Po presoji sodišča je takšna odmera pravilna. Nagrada za zastopanje na naroku oziroma ob izvedbi preiskovalnega dejanja vključuje pripravo na narok in udeležbo na tem naroku. Če gre za zaslišanje več prič na isti dan v isti preiskovalni zadevi, pri tem pa so dejanja izvedena kontinuirano, kot je ugotovil organ za brezplačno pravno pomoč, je potrebna le ena priprava na narok, glede na trajanje tega naroka pa je določena tudi urnina. Zato se sodišče strinja z zaključkom organa za brezplačno pravno pomoč, da je tožnik za zagovor obdolženke na zaslišanjih dne 17. 8. 2016, 18. 8. 2016, 26. 8. 2016 in 2. 9. 2016 upravičen do ene nagrade za vsak dan.

11Na ta zaključek ne morejo vplivati tožbena sklicevanja na določbe ZKP. Z njimi so določena procesna pravila za potek preiskave in opravo posameznih preiskovalnih dejanj, nagrada za zagovor obdolženca na teh dejanjih pa se določi po OT. Prav tako na odločitev ne vpliva, da OT nima izrecne določbe ZOdvT, da več narokov ali dejanj na isti dan šteje za en narok ali eno dejanje (tar. št. 4102), saj do enakega zaključka pridemo tudi z razlago za odločitev relevantnih določb OT, kot je zgoraj obrazloženo. Tudi pavšalno sklicevanje tožeče stranke, da je organ za brezplačno pravno pomoč v drugih zadevah o v tej zadevi spornem vprašanju odločil drugače, ne more pripeljati do drugačne odločitve. Sodišče namreč glede na zgoraj navedene okoliščine in navedeno materialnopravno podlago zaključuje, da je izpodbijana odločitev pravilna, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

12Sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke za opravo glavne obravnave. V predmetni zadevi sporno vprašanje odmere nagrade za storitev brezplačne pravne pomoči je pravno vprašanje, zato izvedba glavne obravnave glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve ne bi v ničemer vplivala na odločitev (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

13Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.