80. člen ZVHK

(1)Nosilec dejavnosti poslovanja s krmo je odgovoren, da je krma varna v vseh fazah pridelave, proizvodnje, skladiščenja, distribucije in uporabe.

(2)Za izvajanje 15. člena Uredbe 178/2002/ES se šteje, da krma ne izpolnjuje zahtev glede varnosti, zlasti če: 1. vsebnost nezaželenih snovi v krmnem proizvodu presega najvišje dovoljene mejne vrednosti iz Priloge I Direktive 2002/32/ES; 2. ne ustreza mikrobiološkim kriterijem, določenim s tem zakonom, s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, Uredbo 183/2005/ES in Uredbo 1069/2009/ES; 3. je presežena najvišja mejna vrednost navzkrižne kontaminacije neciljne krme z učinkovino, določena v skladu z Uredbo 2019/4/EU; 4. vsebuje ostanke farmakološko aktivnih snovi ali biocide in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da je krma škodljiva za zdravje živali ali ljudi; 5. vsebuje krmne dodatke, ki nimajo dovoljenja EU za dajanje na trg v skladu z Uredbo 1831/2003/ES; 6. je najvišja vsebnost aktivne snovi krmnega dodatka ali najvišja vsebnost krmnega dodatka, ki ima dovoljenje EU v skladu z Uredbo 1831/2003/ES, v ciljni krmi presežena in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da je krma škodljiva za zdravje živali ali ljudi; 7. vsebuje ostanke pesticidov, ki presegajo predpisane mejne vrednosti ostanka, in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da je krma škodljiva za zdravje živali ali ljudi ali obstaja znanstvena negotovost glede varnosti za potrošnika; 8. vsebuje gensko spremenjen organizem, ki ni odobren v skladu z Uredbo 1829/2003/ES, je iz njega sestavljena ali iz njega izvira; 9. vsebuje prepovedane ali nedovoljene snovi oziroma snovi, za katere velja omejitev ali prepoved uporabe; 10. je nedovoljeno izpostavljena ionizirajočemu sevanju ali drugemu tehnološkemu postopku in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da je krma škodljiva za zdravje živali ali ljudi; 11. iz ocene tveganja izhaja, da lahko škodljivo vpliva na zdravje živali ali ljudi ali na okolje.

(3)Podrobnejše primere, v katerih se šteje, da krma ne izpolnjuje zahtev glede varnosti iz 15. člena Uredbe 178/2002/ES, določi minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.