51. člen ZVHK

(1)Informiranje potrošnikov o živilih in označevanje živil se izvaja v skladu s pogoji iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in Uredbe 1169/2011/EU.

(2)Živila se s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami označujejo v skladu s pogoji iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in Uredbe 1924/2006/ES.

(3)Pri oglaševanju, vabilu k nakupu, predstavljanju, trženju in prodaji na daljavo živil se upoštevajo vse zahteve iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4)Označevanje, oglaševanje ali trženje živil ne sme besedno, slikovno ali kako drugače zavajati potrošnika glede resničnosti navedb.

(5)Za skladnost s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, Uredbo 1169/2011/EU in Uredbo 1924/2006/ES so za oglaševanje in predstavljanje živila na spletnih straneh, v tiskanih medijih, v okviru avdiovizualnih medijskih storitev, na družbenih omrežjih in spletnih platformah, na spremnih gradivih ali katerih koli drugih sredstvih javnega obveščanja odgovorni nosilci živilske dejavnosti, preostale fizične in pravne osebe, ki bi lahko imele ali imajo od prodaje tega živila premoženjsko korist, pa so odgovorne v skladu z določbami zakona, ki ureja medije, in zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve.

(6)Če pri oglaševanju in predstavljanju živil, ki so namenjena dajanju na trg, nosilec živilske dejavnosti na spletni strani ni znan, se šteje za odgovornega za oglaševanje in predstavljanje nosilec živilske dejavnosti, ki v zvezi s prodajo izdelkov na tej spletni strani izda račun.

(7)Če oglašuje ali trži živilo fizična ali pravna oseba, ki nima prebivališča ali sedeža v Republiki Sloveniji, določi odgovorno osebo ali pooblaščenca s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji. Če oseba iz prejšnjega stavka nima določene odgovorne osebe ali pooblaščenca s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, se vročitev dokumentov najprej opravi na naslov prebivališča ali sedeža te osebe v tujini. Če vročitev v skladu s prejšnjim stavkom ni uspešna, se opravi z javnim naznanilom v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(8)Informacije o živilu, namenjenemu končnemu potrošniku, ki so obvezne v skladu s predpisi, ki urejajo zahteve za označevanje živil, morajo biti napisane v slovenskem jeziku.

(9)Izdelek, ki ima lastnosti, sestavo oziroma izgled živila ter bi se lahko uporabil kot živilo, se šteje za živilo in zanj veljajo zahteve iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in uredb EU, ki urejajo varnost živil, četudi je na označbi navedeno, da ni primeren oziroma namenjen za uživanje.

(10)Podrobnejše pogoje za način označevanja živil iz tega člena in pogoje za zagotavljanje sledljivosti porekla določi minister.

(11)Za izvajanje 39., 40., 43. in 44. člena Uredbe 1169/2011/EU pogoje glede nacionalnih ukrepov v zvezi z navajanjem informacij določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.

(12)Za izvajanje 35. člena in drugega odstavka 38. člena Uredbe 1169/2011/EU nadzor, pogoje glede nacionalnih ukrepov v zvezi z grafičnim prikazom, obveščanjem, uporabo in spremljanjem dodatnih oblik navajanja ali prikaza označbe hranilne vrednosti živil ter zbiranjem podatkov o živilih določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom.