173. člen ZS-1
(prenehanje veljavnosti)
(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1, 104/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 18/23 – ZDU-1O in 42/24 – odl. US), uporablja pa se do začetka uporabe tega zakona.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek se peti odstavek 71. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1, 104/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 18/23 – ZDU-1O in 42/24 – odl. US) v delu, ki se nanaša na čas razporeditve okrajnih sodnikov na okrožno sodišče, preneha uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.
(3)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki se uporabljajo do začetka uporabe predpisov, izdanih na podlagi tega zakona: 1. Sodni red (Uradni list RS, št. 87/16 in 127/21); 2. Pravilnik o vsebini in trajanju programa strokovnega usposabljanja za predsednike in direktorje sodišč (Uradni list RS, št. 42/10); 3. Pravilnik o Službi za nadzor organizacije poslovanja sodišč (Uradni list RS, št. 79/16); 4. Pravilnik o nagradi in povračilu stroškov sodnikom porotnikom (Uradni list RS, št. 196/21); 5. Pravilnik o določitvi varnostnih standardov poslovanja sodišč (Uradni list RS, št. 41/07); 6. Pravilnik o priznanjih na področju pravosodja (Uradni list RS, št. 25/19); 7. Pravilnik o merilih za določitev števila sodniških mest (Uradni list RS, št. 42/10); 8. Pravilnik o merilih za določitev števila delovnih mest sodnega osebja (Uradni list RS, št. 101/06); 9. Pravilnik o obliki letnega poročila o poslovanju sodišč (Uradni list RS, št. 48/14); 10. Pravilnik o obliki in navodilu za pripravo letnega programa dela (Uradni list RS, št. 27/10) in 11. Poslovnik občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 114/05, 4/16, 35/18 in 162/21).
(4)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati naslednja podzakonska akta predsednika vrhovnega sodišča, ki se uporabljata do začetka uporabe podzakonskih aktov predsednika vrhovnega sodišča, izdanih na podlagi tega zakona: 1. Pravilnik o obliki in vsebini posameznih sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig in tipiziranih obrazcev in njegove spremembe in dopolnitve, št. Su 204/2016 z dne 23. november 2018, št. Su 1908/2019 z dne 18. oktober 2019 in 24. december 2019, št. Su 204/2016-126 z dne 18. maj 2020, št. Su 1908/2019 z dne 29. julij 2021, št. Su 1908/2019 z dne 10. marec 2022, št. Su 1908/2019 z dne 24. junij 2024, št. Su 1908/2023 z dne 27. november 2024, št. Su 1908/2019 z dne 2. december 2024 in št. Su 1908/2019 z dne 2. december 2024; 2. Politika zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in izpostavljenosti sodišč, ki je bila objavljena na spletnem mestu sodstva, št. Su 1024/2015 z dne 31. marec 2016.
(5)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Navodilo o načinu volitev personalnih svetov, št. Su 720/2017-5 z dne 1. 3. 2018, uporablja pa se do začetka uporabe podzakonskega akta sodnega sveta, izdanega na podlagi tega zakona.
- UPRS sodba I U 678/2015Upravno sodišče RS · 2015
Tožnica že v osnovi nima prav, da bi jo moral organ pozvati kot stranko v postopku pred izdajo odločbe z dne 28. 6. 1995 na podlagi prvega odstavka 60. člena ZDen (ta je določal, da je stranka v postopku za denacionalizacijo med drugim tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka), bi pa lahko tožnica uveljavljala vstop v postopek, če bi menila, da je to treba zaradi varovanja njenih pravic oziroma pravnih koristi. Ničnostnega razloga ne predstavlja dejstvo, da je odločbo o vračilu nepremičnine z dne 28. 6. 1995 izdal stvarno nepristojen (upravni) organ. V 54. členu ZDen so določeni upravni organi, pristojni za odločanje o zahtevkih za denacionalizacijo podržavljenega premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi, navedenimi v 3. in 4. členu ZDen. Iz te določbe, kot tudi iz naslednjih določb, ki se nanašajo na pristojnost pri odločanju, ne izhaja, da bi morebitna kršitev pristojnostnih pravil med upravnimi organi pomenila takšno kršitev postopka, ki pomeni ničnost odločbe. To posredno potrjuje tudi 1. točka 279. člena ZUP, po kateri se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristoj
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 11. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 678/2015Upravno sodišče RS · 17. 11. 2015
Tožnica že v osnovi nima prav, da bi jo moral organ pozvati kot stranko v postopku pred izdajo odločbe z dne 28. 6. 1995 na podlagi prvega odstavka 60. člena ZDen (ta je določal, da je stranka v postopku za denacionalizacijo med drugim tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka), bi pa lahko tožnica uveljavljala vstop v postopek, če bi menila, da je to treba zaradi varovanja njenih pravic oziroma pravnih koristi. Ničnostnega razloga ne predstavlja dejstvo, da je odločbo o vračilu nepremičnine z dne 28. 6. 1995 izdal stvarno nepristojen (upravni) organ. V 54. členu ZDen so določeni upravni organi, pristojni za odločanje o zahtevkih za denacionalizacijo podržavljenega premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi, navedenimi v 3. in 4. členu ZDen. Iz te določbe, kot tudi iz naslednjih določb, ki se nanašajo na pristojnost pri odločanju, ne izhaja, da bi morebitna kršitev pristojnostnih pravil med upravnimi organi pomenila takšno kršitev postopka, ki pomeni ničnost odločbe. To posredno potrjuje tudi 1. točka 279. člena ZUP, po kateri se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristoj