Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-H)

V Zakonu o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02- ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 - ZGGLRS, 77/16 in 78/23 – ZUNPEOVE) se v 1.a členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) S tem zakonom se ureja tudi izvajanje:

– Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L št. 295 z dne 12. 11. 2010, str. 23), razveljavljene z Uredbo (EU) 2023/1115 Evropskega parlamenta in sveta z dne 31. maja 2023 o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 206), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 995/2010/EU);

– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 607/2012 z dne 6. julija 2012 o podrobnih pravilih v zvezi s sistemom potrebne skrbnosti ter pogostostjo in vrsto pregledov nadzornih organizacij, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L št. 177 z dne 7. 7. 2012, str. 16), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 607/2012/EU).«.

V 3. členu se v 8. točki črta besedilo »in rabo«. 11. točka se spremeni tako, da se glasi: »11. Gozdna infrastruktura so gozdne prometnice (gozdne ceste, gozdne vlake in protipožarne preseke), trajna skladišča gozdnih lesnih sortimentov in drugi objekti v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, namenjeni gospodarjenju z gozdovi.«. 19. točka se spremeni tako, da se glasi: »19. Varstvena dela so: – preventivna varstvena dela, preprečevalno-zatiralna dela in zatiralna dela (polaganje kontrolnih debel ali dreves, zlaganje kontrolnih kupov, postavljanje kontrolnih pasti, polaganje lovnih nastav in podobno, uporaba atestiranih fitofarmacevtskih sredstev); – sanitarne sečnje (posek okuženega, z žuželkami napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja, ki pomeni nevarnost širjenja škodljivih organizmov); – spravilo in odvoz drevja iz prejšnje alineje na lokacijo, kjer ni nevarnosti za nadaljnje širjenje škodljivih organizmov; – dela za varstvo pred požari (izdelava in vzdrževanje protipožarnih presek, zidov, stez, protipožarnih tabel, tabel za označevanje protipožarnih objektov, opazovalna služba, zagotovitev mest za oskrbo helikopterjev z vodo in podobno).«. 33. točka se spremeni tako, da se glasi: »33. Knjigovodska listina je listina, kot jo določajo pravila, ki urejajo skrbno računovodenje, v povezavi s slovenskimi računovodskimi standardi, in izpolnjuje pogoje iz tega zakona ter se izda v fizični ali elektronski obliki.«. Za 37. točko se dodajo nove 38., 39., 40., 41., 42., 43., 44., 45., 46., 47., 48. in 49. točka, ki se glasijo: »38. Protipožarne preseke so protipožarne ceste in protipožarne poti. 39. Sečni ostanki so ostanki delov dreves, kar vključuje veje, vrhače in različna kratko odrezana debla v dolžini do enega metra, posekana drevesa s prsnim premerom do deset centimetrov in posekane dele grmov. 40. Pridobivanje sečnih ostankov pomeni pridobivanje delov dreves ali grmov, ki v ležečem stanju ostanejo na sečišču po zaključeni sečnji in spravilu lesa. 41. Kolo je kolo v skladu z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa. 42. Skladišče gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: skladišče) je prostor ali površina v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, kjer se skladiščijo gozdni lesni sortimenti (hlodi, les za celulozo, les za kurjavo, drogovi in drugo), pridobljeni neposredno iz gozda. To je površina, na kateri se les odlaga in razvršča pred nadaljnjim prevozom. Skladišča gozdnih lesnih sortimentov so trajna, začasna ali pomožna (ob gozdni cesti). 43. Trajno skladišče gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: trajna skladišča) je utrjena in nepokrita površina v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, namenjena za zbiranje, hrambo, sortiranje in odpremo gozdnih lesnih sortimentov. Trajno skladišče je gozdna infrastruktura. 44. Začasno skladišče gozdnih lesnih sortimentov je skladišče, ki se vzpostavi v obdobjih prenamnožitve škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, oziroma po obsežnih naravnih ujmah in je namenjeno začasnemu skladiščenju gozdnih lesnih sortimentov, ki so jih napadli škodljivi organizmi in jih je treba v najkrajšem možnem času odpeljati iz gozda. Začasno skladišče je sestavni del gozda in ni gozdna infrastruktura. 45. Pomožno skladišče lesa je namenjeno začasnemu odlaganju, zbiranju in manipulaciji z lesom neposredno po spravilu gozdnih lesnih sortimentov iz gozda, preden se ta odpelje k porabniku. Nahaja se v bližini sečišča ali ob gozdni prometnici. Pomožno skladišče je sestavni del gozda in ni gozdna infrastruktura. 46. Nacionalna gozdna inventura je postopek velikopovršinskega spremljanja stanja in popisa gozdov, gozdnih ekosistemov in gozdnih tal, ki zagotavlja statistično celostno zbiranje ter obdelavo statističnih podatkov o gozdovih in drugih gozdnih zemljiščih v Republiki Slovenij na nacionalni ravni. 47. Sečna pot je načrtovana smer gibanja strojev za strojno sečnjo, oziroma se po njej izvaja spravilo lesa s strojem za spravilo znotraj sečišča izven gozdnih vlak. Sečna pot je sestavni del gozda in ni gozdna prometnica. 48. Odprti ogenj je kurjenje in sežiganje predmetov na priložnostnih kuriščih, uporaba bakel, sveč in podobnih izdelkov ali drugih gorljivih predmetov in snovi, pri katerih ogenj ni zavarovan. 49. Letni program vlaganj v gozdove je nabor del v gozdu, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proračuna Republike Slovenije in ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije na podlagi gozdnogojitvenega načrta oziroma projekta sanacije.«.

V 7. členu se v drugem odstavku v drugem stavku beseda »pet« nadomesti z besedo »deset« in beseda »petletnih« z besedo »desetletnih«. V četrtem odstavku se beseda »petletne« nadomesti z besedo »desetletne«.

Za 16. členom se dodata novo II.A poglavje in nov 16.a člen, ki se glasita:

(1)Nacionalna gozdna inventura je namenjena nacionalnemu zbiranju podatkov za oceno trajnosti, podporo gozdarski politiki in njeno načrtovanje, spremljanju ekonomskega stanja in strukturnih sprememb gozdov in gozdarstva, obdelavi statističnih podatkov ter pripravi drugih strokovnih analiz.

(2)Na vzorčnih ploskvah statistično reprezentativne mreže se v okviru nacionalne gozdne inventure sistematično zbirajo in obdelujejo podatki o površini in strukturi gozdov, njihovi drevesni sestavi, količini lesnih zalog in njihovi strukturi, količini prirastka lesa, količini in strukturi odmrle biomase, gozdnih tleh ter zalogah ogljika v živi in odmrli nadzemni in podzemni biomasi, ločeno za gospodarske gozdove in gozdove s posebnim namenom.

(3)V okviru izvajanja javne gozdarske službe nacionalno gozdno inventuro vodi Gozdarski inštitut Slovenije in jo izvaja skupaj z Zavodom.

(4)Podatki, pridobljeni v okviru nacionalne gozdne inventure, se hranijo v elektronski obliki.

(5)Zbrani podatki se v okviru izvajanja javne gozdarske službe obdelajo in sporočajo v agregatni obliki ter se lahko posredujejo tudi drugim uporabnikom.

(6)Minister, pristojen za gozdarstvo, predpiše podrobnejšo vsebino, način izvajanja zbiranja in obdelovanja podatkov, metodologijo, roke in objavo rezultatov podatkov iz drugega odstavka tega člena.«.

V 17.a členu se v tretjem odstavku črta besedilo »oziroma izvajalec sečnje«, za besedo »Zavod« se doda besedilo »po uradni dolžnosti« in za besedo »določi« doda besedilo »rok za izvedbo in«.

V 19. členu se za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko sečne ostanke ob predhodnem pisnem soglasju lastnika gozda pridobivajo tudi fizične osebe, ki niso registrirane in ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za ta dela.

(4)Sečne ostanke lahko fizične osebe iz prejšnjega odstavka pridobivajo izključno za lastne potrebe.«. Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.

V 22. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Ne glede na prepoved iz prejšnjega odstavka se gozd lahko poseka na golo, če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu zaradi gozdnogojitvenih ukrepov ali če je to potrebno zaradi izvedbe varstvenih del.«.

V 24. členu se v prvem odstavku za besedilom druge alineje pika nadomesti s podpičjem in dodata novi tretja in četrta alineja, ki se glasita: »– potrebno zaradi zaščite vojaških ali policijskih objektov, objektov, pomembnih za nacionalno varnost, in objektov za zaščito in reševanje; – potrebno zaradi zaščite civilnega strelišča ali strelišča oziroma zemljišča, ki jih uporabljajo posamezniki in strelske organizacije v skladu z zakonom, ki ureja orožje.«.

29. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Zavod lastniku gozda in lastniku posamičnega gozdnega drevja zunaj naselij po uradni dolžnosti z odločbo v upravnem postopku določi sanitarne sečnje ter spravilo in odvoz drevja iz teh sečenj na lokacijo, kjer ni nevarnosti za nadaljnje širjenje škodljivih organizmov, druga varstvena dela ter rok, do kdaj jih mora opraviti. V odločbi se zavezanec opozori, da bo, če z odločbo določenih del ne opravi v določenem roku, odrejena izvršba odločbe v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. Zavod postopek iz tega člena vodi tako, da zavezancu ne nastajajo čezmerni in nepotrebni stroški. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. Če ima posamično drevo status naravne vrednote, mora Zavod pred izdajo odločbe pridobiti mnenje organizacije, pristojne za varstvo narave. Lastnik o izvedenih ukrepih obvesti Zavod v treh dneh od zaključka del.

(2)Lastnik gozda lahko začne izvajati sanitarno sečnjo in druga varstvena dela že pred izdajo odločbe, mora pa o tem predhodno obvestiti Zavod ter v obvestilu navesti kraj, število in strukturo dreves za posek ter ocenjeno količino drevja v bruto m 3. Zavod z odločbo v upravnem postopku določi število in strukturo dreves za največji možni posek ter ocenjeno količino drevja v bruto m 3.

(3)Minister, pristojen za gozdarstvo, podrobneje predpiše ukrepe za preprečitev širjenja in zatiranje rastlinskih bolezni in prenamnoženih populacij žuželk ter sanacijo poškodovanega gozda, načine izvajanja del v gozdovih in pogoje za drugo rabo gozdov.«.

V 29.a členu se v prvem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »V primeru upravne izvršbe po drugi osebi, ki se izvaja na podlagi izvršljive odločbe o sanitarnih sečnjah, spravilu in odvozu okuženega ali z žuželkami napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja iz gozda, in pri izvajanju varstvenih del po drugi osebi se sanitarna sečnja in varstvena dela opravijo, gozdni lesni sortimenti spravijo in odpeljejo ter prodajo v imenu in za račun zavezanca.«.

30. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Gozdne lesne sortimente smreke, jelke, bora in bresta, ki jih niso napadli podlubniki, je dovoljeno spravljati, prevažati, skladiščiti in jih predelovati v skorji, če so obeljeni ali predelani in njihovi ostanki porabljeni ali predelani v naslednjih rokih: – pri sortimentih iz zimske sečnje (od 1. novembra do 31. marca) do 15. maja, na Krasu pa do 1. maja; – pri sortimentih iz letne sečnje (od 1. aprila do 31. oktobra) v 30 dneh po sečnji oziroma v 10 dneh po prispetju na skladišče.

(2)Skladišča morajo biti od 1. marca do 31. oktobra opremljena s kontrolno-lovnimi pastmi.

(3)Gozdni lesni sortimenti, ki so jih napadli podlubniki, se obelijo in podlubniki uničijo ali pa prepeljejo na skladišče in predelajo v določenem roku, kar z odločbo določi Zavod.«.

31. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Uporaba kemičnih in fitofarmacevtskih sredstev v gozdu je prepovedana.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se v gozdu na podlagi dovoljenja za izjemno uporabo lahko uporabljajo atestirana fitofarmacevtska sredstva za zaščito gozdnega mladja pred divjadjo in za zatiranje prenamnoženih populacij žuželk, ki jih ni mogoče drugače številčno zmanjšati, ter za zatiranje bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd.

(3)Dovoljenje za izjemno uporabo atestiranih fitofarmacevtskih sredstev iz prejšnjega odstavka, s katerim se določi tudi način njihove uporabe, izda Zavod v upravnem postopku iz 17. in 29. člena tega zakona.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se atestirana kemična sredstva lahko uporabljajo za gašenje gozdnih požarov.«.

40. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Vožnja in ježa v gozdu sta prepovedani zunaj: – gozdnih cest ter – javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet v skladu s predpisi, ki urejajo ceste.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je vožnja po protipožarnih presekah, gozdnih vlakah in sečnih poteh dovoljena za izvedbo sečnje in spravila lesa, za izvedbo gojitvenih in varstvenih del, za upravljanje z divjadjo, potrebe obrambe države ter za zaščito in reševanje ljudi, živali oziroma premoženja.

(3)Ob veliki razmočenosti gozdnih cest je vožnja z vozili nad določeno maso prepovedana. Največjo dovoljeno maso vozil in trajanje prepovedi določi Zavod ter ju označi na opozorilnih tablah v sodelovanju z lokalno skupnostjo.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena sta vožnja s kolesom in ježa dovoljeni na označenih gozdnih vlakah ter drugih označenih poteh, določenih v območnem načrtu.

(5)Gozdne vlake in poti iz prejšnjega odstavka ter pogoje za njihovo rabo s pisnim dogovorom sporazumno določijo lastnik gozda, Zavod in lokalna skupnost.«.

Za 40. členom se doda nov 40.a člen, ki se glasi:

(1)Če je prekršek iz drugega odstavka 39. člena tega zakona ali prvega odstavka prejšnjega člena storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.

(2)Če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz drugega odstavka 39. člena tega zakona ali prvega odstavka prejšnjega člena, pravna oseba, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek njihova odgovorna oseba.«.

Za 42. členom se doda nov 42.a člen, ki se glasi:

(1)Poleg pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja graditev objektov, mora trajno skladišče izpolnjevati tudi: – površina trajnega skladišča je lahko od 500 do 5.000 m 2; – medsebojna zračna oddaljenost med dvema trajnima skladiščema je najmanj 20 kilometrov; – utrditev skladiščnih površin ali notranjih transportnih poti z betonom ali asfaltom ni dovoljena; – trajno skladišče mora biti ograjeno z žično ograjo, višine do 2,0 metra; – osvetlitev trajnega skladišča ni dovoljena; – na vhodu v trajno skladišče mora biti informacijska tabla s podatki o lastniku in kontaktni osebi; – v času uporabe trajnega skladišča je treba zagotoviti ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov; – na območju trajnega skladišča ni dovoljeno parkiranje strojev in mehanizacije, ki ni v neposredni uporabi na skladišču; – na območju trajnega skladišča ni dovoljeno skladiščenje goriv, razen kratkotrajnega dnevnega skladiščenja za sprotno uporabo; – kadar se trajno skladišče ne uporablja, v njem ne sme biti gozdnih lesnih sortimentov, sečnih ostankov, druge drevnine ali strojev za manipulacijo lesa na trajnem skladišču.

(2)Šteje se, da se trajno skladišče uporablja, če na njem skladiščeni gozdni lesni sortimenti zavzemajo najmanj 25 odstotkov površine.

(3)Vlogi za pridobitev mnenja Zavoda morata biti priloženi najmanj situacija trajnega skladišča na zemljiško katastrskem prikazu v merilu 1 : 5000 in situacija priključitve trajnega skladišča na gozdno oziroma javno cesto.«.

48. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za financiranje: – javne gozdarske službe; – načrtovanih del v varovalnih gozdovih in hudourniških območjih v zasebnih gozdovih; – del, za katera mora Zavod zagotoviti izvedbo; – izplačila odškodnin in povračil v skladu s 46. členom tega zakona ter nakupa gozdov, ki jih Republika Slovenija razglasi za varovalne gozdove oziroma gozdove s posebnim namenom; – izvajanja del za varstvo gozdov pred požari; – preventivnih varstvenih del, preprečevalno-zatiralnih del in zatiralnih del.

(2)V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za sofinanciranje: – gozdnogojitvenih in varstvenih del ter del za vzdrževanje življenjskega okolja prosto-živečih živali v zasebnih gozdovih oziroma gozdnem prostoru; – preventivnih varstvenih del, preprečevalno-zatiralnih del in zatiralnih del za skupine gozdnega drevja ali posamičnega gozdnega drevja na negozdnih površinah zunaj naselij; – obnove gozdov na pogoriščih in gozdov, poškodovanih zaradi naravnih ujm; – semenarske in drevesničarske dejavnosti; – razvojno-raziskovalnega dela v gozdarstvu; – sanacij in premen v zasebnih gozdovih; – vzdrževanja gozdnih cest; – vlaganj za izboljšanje pogojev pridobivanja in trženja gozdnih proizvodov; – začetka dejavnosti združenj lastnikov gozdov, nastalih na podlagi pogodbe.

(3)Dela iz druge, pete in šeste alineje prvega odstavka tega člena ter prve, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka, ki se financirajo ali sofinancirajo, morajo biti vključena v letni program vlaganj v gozdove in načrtovana z gozdnogojitvenim načrtom oziroma projektom sanacije.

(4)Dela iz sedme alineje drugega odstavka tega člena morajo biti vključena v program vzdrževanja iz četrtega odstavka 38. člena tega zakona.

(5)Pri sofinanciranju del iz prve, tretje in četrte alineje drugega odstavka tega člena v gozdovih se upoštevata vrsta dela ter poudarjenosti ekoloških in socialnih funkcij gozdov.

(6)Minister, pristojen za gozdarstvo, podrobneje predpiše uveljavljanje sredstev iz druge, pete in šeste alineje prvega odstavka ter prve, tretje in četrte alineje drugega odstavka tega člena.«.

52. člen se črta.

V 56. členu se v prvem odstavku v šestnajsti alineji na koncu stavka pred podpičje doda besedilo »in evidenco protipožarnih presek«. Petindvajseta alineja se spremeni tako da se glasi: »– vodi upravne zadeve iz prvega in šestega odstavka 17. člena, tretjega odstavka 17.a člena, prvega, drugega, četrtega in sedmega odstavka 21. člena, 21.a člena, prvega odstavka 23. člena, drugega odstavka 24. člena, drugega odstavka 26. člena, prvega in drugega odstavka 29. člena, tretjega odstavka 30. člena, tretjega odstavka 31. člena, osmega odstavka 37. člena, prvega in tretjega odstavka 42. člena, drugega odstavka 92. člena in drugega odstavka 95. člena ter odloča o teh upravnih zadevah. Upravne zadeve iz prvega odstavka 23. člena in prvega in drugega odstavka 29. člena tega zakona Zavod vodi ter o njih odloča v skrajšanem postopku. Zavod odločbe o izbiri drevja za možni posek vroča tudi po postopku navadne vročitve, pri čemer se šteje, da je vročitev opravljena deseti dan od dneva odprave odločbe;«. Na koncu enaintridesete alineje se pika nadomesti s podpičjem ter dodata novi, dvaintrideseta in triintrideseta alineja, ki se glasita: »– v sodelovanju z lastniki gozdov določi režim uporabe gozdnih cest in protipožarnih presek; – opravlja tudi druge naloge v skladu s tem zakonom.«.

56.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Evidenca o izdanih odločbah se vodi za izvajanje nadzora po tem zakonu.

(2)Evidenco o izdanih odločbah v elektronski obliki vodi in upravlja Zavod.

(3)V evidenci o izdanih odločbah se vodijo naslednji podatki: 1. o lastniku ali upravitelju zemljišča za fizično osebo: osebno ime, enotna matična številka občana in davčna številka ter naslov stalnega oziroma začasnega bivališča, elektronski naslov, naslov varnega elektronskega predala, transakcijski račun; 2. o lastniku ali upravitelju zemljišča za pravno osebo ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost: firma in sedež ter matična številka, davčna številka in elektronski naslov ter naslov varnega elektronskega predala; 3. o lastniku ali upravljavcu zemljišča, če gre za nepremičnine v lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti: firma in sedež ter matična številka, davčna številka in elektronski naslov ter naslov varnega elektronskega predala; 4. o lastniku ali upravitelju zemljišča za tujca: poleg osebnih podatkov iz prve ali druge točke tega odstavka tudi datum in kraj rojstva tujca; 5. vrsta odločbe; 6. številka in datum izdaje odločbe; 7. datum pravnomočnosti odločbe in obdobje veljavnosti odločbe; 8. drugi podatki, predpisani z zakonom ali podzakonskimi akti, ki niso osebni podatki.

(4)Zavod gozdarskemu in lovskemu inšpektorju zagotavlja neposreden elektronski dostop do podatkov iz evidence iz tega člena.

(5)Podatki iz tretjega odstavka tega člena se hranijo trajno.«.

57.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Zavod za namen vodenja evidence izdanih odločb iz 56.a člena tega zakona in zagotavljanja točnosti podatkov v tej evidenci ter izvajanja nalog iz drugega odstavka 56. člena tega zakona, ki jih opravlja kot javno pooblastilo, brezplačno pridobiva podatke o lastnikih zemljišč in njihovih upraviteljih iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev: – ministrstva, pristojnega za notranje zadeve: podatke iz Centralnega registra prebivalstva − podatke o lastnikih zemljišč in njihovih upraviteljih (osebno ime, podatke o prebivališčih in naslovih, davčna številka) na podlagi podatka o enotni matični številki občana; – vrhovnega sodišča: iz zbirke podatkov iz informatizirane glavne knjige zemljiške knjige – vpisane podatke, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (enotna matična številka občana, osebno ime in naslov imetnika nepremičnine, delež lastništva za posameznega imetnika, plombe in omejitve) na podlagi podatka o identifikacijskem znaku zemljiške parcele; – Geodetske uprave Republike Slovenije: iz katastra nepremičnin – podatke o parcelah na podlagi podatka o identifikacijskem znaku zemljiške parcele (identifikacijski znak parcele, parcelna številka, območje služnosti, površina parcele, lastnik – ime in priimek ali firma, enotna matična številka občana, upravljavec); – Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve: iz zbirke Poslovnega registra Slovenije (firma oziroma subjekt, matična številka, davčna številka, popolno ime, kratka firma, poslovni naslov, pravnoorganizacijska oblika, kontaktni podatki) in zbirke Registra transakcijskih računov (davčna številka, matična številka, IBAN številka transakcijskega računa).

(2)Zavodu upravljavci zbirk iz prejšnjega odstavka omogočajo pridobivanje navedenih osebnih podatkov z zagotovitvijo elektronskega dostopa do posameznih zbirk. Z namenom samodejnega usklajevanja sprememb podatkov se evidenca izdanih odločb na podlagi 56.a člena tega zakona povezuje s Centralnim registrom prebivalstva, informatizirano glavno knjigo zemljiške knjige, katastrom nepremičnin, Poslovnim registrom Slovenije in Registrom transakcijskih računov na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka.

(3)Zavod lahko za opravljanje s tem zakonom določenih nalog šteje za lastnika tudi osebo, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, če pridobi listino, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, ali se oseba sama izkaže za lastnika.«.

60. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Svet Zavoda sestavlja 13 članov: – šest predstavnikov ustanovitelja; – štirje predstavniki lastnikov gozdov, ki jih predlagajo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije in Slovenski državni gozdovi d.o.o.; – dva predstavnika znanstvenih in raziskovalnih organizacij s področja gozdarstva; – en predstavnik delavcev Zavoda.

(2)Svet Zavoda ima naslednje naloge: 1. določi predlog območnega načrta; 2. sprejme program dela Zavoda; 3. sprejme finančni načrt in zaključni račun Zavoda; 4. sprejema poročila o opravljenem delu Zavoda; 5. sprejme akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Zavodu; 6. opravlja druge naloge v skladu z zakonom, aktom o ustanovitvi in statutom Zavoda.

(3)Podrobnejša sestava, način imenovanja in naloge sveta Zavoda se določijo z aktom o ustanovitvi.«.

64. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Svet območne enote obravnava pripombe in predloge iz javne razgrnitve in javne obravnave gozdnogospodarskih načrtov ter zavzame do njih stališče, določi predlog gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote in predlog dvoletnega lovsko upravljavskega načrta območja, katerega vsebino določajo predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo, ter opravlja druge naloge v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom.

(2)Svet območne enote sestavlja devet članov: 1. trije člani predstavniki organizacij zasebnih lastnikov gozdov, ki jih predlagajo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije; 2. en predstavnik kmetijstva, ki ga predlagajo Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije in Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije; 3. en predstavnik upravljavca državnih gozdov; 4. en predstavnik lovstva, ki ga predlaga Lovska zveza Slovenije; 5. en predstavnik organizacije, pristojne za ohranjanje narave; 6. en predstavnik lokalnih skupnosti z gozdnogospodarskega območja; 7. en predstavnik Zavoda.«.

V 65. členu v drugem odstavku se v prvem stavku črta besedilo »po predhodnem mnenju Sveta območne enote«.

V 69. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Ustanovitelj: – spremlja uresničevanje nacionalnega gozdnega programa; – zagotovi ustrezne materialne možnosti za delo Zavoda in njegov razvoj; – izda soglasje k statutu; – imenuje in razrešuje direktorja; – imenuje in razrešuje svoje predstavnike v svetu Zavoda.«.

V 75. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »(1) Uresničevanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzirajo gozdarski inšpektorji. Posege v gozdni prostor nadzirajo tudi inšpektorji za lovstvo in ribištvo ter gradbeni inšpektorji, vsak v okviru svojih pooblastil.

(2)Uresničevanje določb tega zakona o preprečevanju in gašenju požarov poleg gozdarskih inšpektorjev nadzirajo tudi inšpektorji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter policija. Uresničevanje določb tega zakona o prepovedi voženj v gozdu zunaj cest poleg gozdarskih inšpektorjev nadzira tudi policija.«.

V 77. členu se drugi odstavek črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

77.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Delavec Zavoda, ki izpolnjuje pogoje iz šestega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: gozdarski nadzornik), v gozdu opravlja naslednje naloge: – ugotavljanje storitev dejanj, ki imajo znake kršitev glede zmanjševanja rastnosti sestoja ali rodovitnosti rastišča, stabilnosti ali trajnosti gozda oziroma ogrožanja njegovega obstoja, namena ali funkcij, ki se med drugim povzročajo tudi z zasekovanjem, lupljenjem, zarezovanjem, zažiganjem drevja in grmovja, odvažanjem in zastrupljanjem zemlje, ogrožanjem bivališč živali; – ugotavljanje storitev dejanj, ki imajo znake kršitev glede omejitev in prepovedi nabiranja živali, plodov, gob in rastlin; – ugotavljanje storitev dejanj, ki imajo znake kršitev glede rekreativnega nabiranja gob, plodov, zelnatih rastlin in njihovih delov; – ugotavljanje storitev dejanj, ki imajo znake kršitev glede vožnje v gozdu; – ugotavljanje storitev dejanj, ki imajo znake kršitev glede zmanjšanja ali preprečitve uporabe gozdnih prometnic oziroma povečanja stroškov njihovega vzdrževanja; – opozarjanje oseb na dejanja, ki škodijo gozdu.

(2)Pri izvajanju nalog lahko gozdarski nadzornik pregleduje in stehta nabrane gobe, plodove, zelnate rastline in njihove dele ter v primeru presežnih količin poda pisno prijavo pri pristojni inšpekciji.

(3)Gozdarski nadzornik ima pravico od osebe, za katero je ugotovil storitev dejanja, ki ima znake kršitev iz prvega odstavka tega člena, pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost osebe. Gozdarski nadzornik lahko tudi fotodokumentira potek dejanja, ki ima znake kršitve in kršitelja zaradi dokazovanja storitve prekrška. Kršitelja lahko fotodokumentira le, če je zaloten neposredno pri storitvi dejanja, ki ima znake kršitve iz prvega odstavka tega člena, in njegove identitete ni mogoče ugotoviti na drugačen način.

(4)Gozdarski nadzornik lahko v imenu Zavoda v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, vlaga pisne predloge za uvedbo postopka o prekršku pri organih, pristojnih za nadzor nad izvajanjem odločb tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisov, lahko pa podaja tudi pisne prijave organom, pristojnim za nadzor.

(5)Med opravljanjem zakonsko določenih nalog je gozdarski nadzornik iz prvega odstavka tega člena uradna oseba in ima službeno izkaznico s sliko.

(6)Gozdarski nadzornik je lahko zaposleni Zavoda, ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju gozdarstva in najmanj izobrazbo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven. Gozdarskega nadzornika imenuje direktor Zavoda.«.

77.c člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo od 3.750 do 75.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, če: 1. seka ali dovoli sečnjo gozdnega drevja, izvaja ali dopusti spravilo lesa, pridobiva okrasna drevesa ali opravlja premeno gozdov brez odločbe ali v nasprotju z njo (prvi, četrti in šesti odstavek 17. člena, osmi odstavek 37. člena); 2. ne izda prevozniku knjigovodske listine pred nalaganjem ali prevozom gozdnih lesnih sortimentov (prvi odstavek 17.b člena, prvi odstavek 17.c člena); 3. ne vodi materialnega knjigovodstva za mesto skladiščenja, s katerega so bili odpremljeni gozdni lesni sortimenti (drugi odstavek 17.c člena); 4. ima na vozilu naložene ali prevaža gozdne lesne sortimente brez knjigovodske listine (prvi odstavek 17.b člena, četrti odstavek 17.c člena); 5. knjigovodske listine ali listin iz drugega in četrtega odstavka 17.b člena na zahtevo pooblaščene uradne osebe ne izroči na vpogled (prvi, drugi in četrti odstavek 17.b člena); 6. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 17.b člena tega zakona; 7. daje na trg nezakonito pridobljen les ali lesne proizvode oziroma daje na trg les in lesne proizvode, za katere ne dokaže zakonitega izvora (prvi odstavek 4. člena Uredbe 995/2010/EU), ali 8. ne izkaže lastništva gozdnih lesnih sortimentov po odredbi nadzornega organa (šesti in sedmi odstavek 17.c člena).

(2)Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3)Z globo od 600 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.

(4)Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se za prekršek iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti in odgovorna oseba v državnem organu.«.

78. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo od 4.500 do 75.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, ki: 1. v obsegu, ki presega 10-letni možni posek, seka ali dovoli sečnjo gozdnega drevja, izvaja ali dopusti spravilo lesa, pridobiva okrasna drevesa ali opravlja premeno gozdov brez odločbe ali v nasprotju z njo (prvi, četrti in šesti odstavek 17. člena, osmi odstavek 37. člena); 2. vozi v gozdu zunaj gozdnih cest in javnih ter nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet v skladu s predpisi, ki urejajo ceste (prvi odstavek 40. člena).

(2)Z globo od 2.000 do 3.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3)Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.«.

79. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo od 1.800 do 63.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, ki: 1. ne opravi potrebnih gojitvenih ali varstvenih del v določenem roku ali jih opravi v nasprotju z odločbo, pridobiva smolo brez odločbe ali v nasprotju z njo (četrti odstavek 17. člena); 2. seka, spravlja, prevaža ali zlaga gozdne lesne sortimente oziroma ravna s sečnimi ostanki oziroma ta dela zagotovi v nasprotju s predpisi o varstvu gozdov ali ne odstrani posledic poškodb tal takoj po končanem spravilu oziroma prevozu (tretji odstavek 17. člena); 3. ne ravna v skladu s predpisi za izvajanje sečnje, ravnanje s sečnimi ostanki, za spravilo, prevoz in zlaganje gozdnih lesnih sortimentov (sedmi odstavek 17. člena); 4. ne zagotovi z odločbo Zavoda odrejenih del (tretji odstavek 17.a člena); 5. s svojim ravnanjem zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen (prvi odstavek 18. člena); 6. pri pridobivanju semena gozdnih dreves ali drugih gozdnih dobrin povzroči opustošenje (drugi odstavek 18. člena); 7. opravlja dela v gozdu, čeprav ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede strokovne usposobljenosti za delo v gozdu (drugi odstavek 19. člena); 8. gradi objekt ali izvede poseg v gozd oziroma gozdni prostor brez soglasja Zavoda ali v nasprotju z njim (prvi odstavek 21. člena); 9. gradi objekt zunaj gozda brez mnenja Zavoda (drugi odstavek 21. člena); 10. krči gozd brez dovoljenja Zavoda (četrti odstavek 21. člena); 11. pred začetkom gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del ne pridobi dovoljenja Zavoda (prvi odstavek 21.a člena); 12. seka na golo, čeprav to ni predvideno v gozdnogospodarskem načrtu (drugi odstavek v zvezi s prvim odstavkom 22. člena); 13. ne obnovi gozda, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo, v roku, ki ga določi Zavod (prvi odstavek 23. člena); 14. kljub omejitvi ali prepovedi, ki jo določi pristojni organ, v gozdovih, kjer lastnik gozda goji drevje zaradi plodov, nabira take plodove (drugi odstavek 25. člena); 15. preprečuje spremljanje ali krepitev biotskega ravnovesja v gozdu ali izvajanje varstvenih del (27. člen); 16. ne izvede oziroma zagotovi vseh s predpisi o varstvu gozdov predpisanih ukrepov za preprečitev porušenja biotskega ravnovesja ali druge škode v gozdovih (28. člen); 17. ne opravi sanitarnih sečenj ali varstvenih del v določenem roku ali jih opravi v nasprotju z odločbo (prvi odstavek 29. člena); 18. ne izvede dodatno predpisanih ukrepov za varstvo gozdov (tretji odstavek 29. člena); 19. ne obeli ali ne predela gozdnih lesnih sortimentov smreke, jelke, bora ali bresta ali ne porabi ali ne predela njihovih ostankov v predpisanem roku (prva in druga alineja prvega odstavka 30. člena); 20. ne opremi skladišč od 1. marca do 31. oktobra z zadostnim številom kontrolno-lovnih pasti (drugi odstavek 30. člena); 21. ne zagotovi izvedbe z odločbo Zavoda določenih del (tretji odstavek 30. člena); 22. brez dovoljenja Zavoda v gozdu uporablja fitofarmacevtska sredstva oziroma zagotovi njihovo uporabo (drugi in tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 31. člena); 23. pase v gozdu, kadar to ni dovoljeno z gozdnogojitvenim načrtom (32. člen); 24. z gradnjo, vzdrževanjem ali uporabo gozdnih prometnic ogrozi vodni vir, povzroči erozijski proces, prepreči odtok visokih vod iz hudournikov, poveča nevarnost plazu, poruši ravnotežje na labilnih tleh, poslabša odtok padavinskih vod, prizadene območje, pomembno za ohranitev prosto živečih živali, prizadene naravno ali kulturno dediščino, ogrozi drugo funkcijo oziroma večnamensko rabo gozdov (tretji odstavek 37. člena); 25. uporabi gozdno prometnico za namen, ki ni povezan z gospodarjenjem z gozdovi, s čimer zmanjša ali prepreči uporabo gozdne prometnice oziroma poveča stroške njenega vzdrževanja (četrti odstavek 37. člena); 26. gradi ali vzdržuje gozdne vlake v nasprotju z usmeritvami, določenimi v gozdnogojitvenem načrtu (peti odstavek 37. člena); 27. se vozi po gozdnih cestah z vozili nad določeno težo, kadar je to zaradi razmočenosti tal prepovedano (tretji odstavek 40. člena); 28. brez dovoljenja oziroma v nasprotju z dovoljenjem čezmerno uporablja gozdne ceste (tretji odstavek 41. člena); 29. v predpisanem roku ne odpravi morebitnih posledic čezmerne uporabe ali ne plača odškodnine (četrti odstavek 41. člena); 30. zapre gozdno cesto brez predhodnega dovoljenja Zavoda ali v nasprotju z njim (prvi in tretji odstavek 42. člena); 31. trajno skladišče gradi ali uporablja v nasprotju s pogoji za gradnjo in uporabo trajnih skladišč iz tega zakona (42.a člen); 32. ovira izvajanje nalog javne gozdarske službe (51. člen); 33. na podlagi izdane odločbe ne ustavi vseh del, ki niso v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi (tretja alineja prvega odstavka 77. člena).

(2)Z globo od 900 do 3.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3)Z globo od 600 do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.

(4)Z globo od 900 do 3.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti in odgovorna oseba v državnem organu.«.

80. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo od 1. 500 do 45.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, ki: 1. kuri na neurejenih kuriščih v gozdovih ali na zemljiščih, ki po tretjem odstavku 2. člena tega zakona niso gozd (prvi in drugi odstavek 33. člena); 2. požiga travišča in ledine na območju, na katerih ogenj lahko ogrozi gozd, oziroma sežiga rastlinske ostanke na njivah brez stalne navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorom (tretji odstavek 33. člena); 3. uporablja odprti ogenj v gozdovih na Krasu oziroma v gozdovih, ki so določeni za požarno ogrožene gozdove (tretji odstavek 34. člena); 4. nima vzpostavljenega sistema potrebne skrbnosti v skladu s 6. členom Uredbe 995/2010/EU ali ravna v nasprotju z njim; 5. ne hrani informacij v skladu s 5. členom Uredbe 995/2010/EU ali 5. členom Uredbe 607/2012/EU.

(2)Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3)Z globo od 350 do 900 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.

(4)Z globo od 900 do 2.250 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti in odgovorna oseba v državnem organu.«.

80.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo od 1. 500 do 45.000 eurov se za prekršek kaznuje nadzorna organizacija iz 8. člena Uredbe 995/2010/EU, če: 1. ne preverja pravilne uporabe svojega sistema potrebne skrbnosti pri gospodarskem subjektu (točka (b) prvega odstavka 8. člena Uredbe 995/2010/EU), 2. ne sprejme ustreznih ukrepov, če gospodarski subjekt sistema potrebne skrbnosti ne uporablja pravilno (točka (c) prvega odstavka 8. člena Uredbe 995/2010/EU).

(2)Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba nadzorne organizacije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

81. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo od 1.200 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, ki: 1. ravna v nasprotju s šestim odstavkom 17.c člena tega zakona; 2. ne hrani knjigovodskih listin v skladu s petim odstavkom 17.c člena tega zakona; 3. prevaža ali prodaja okrasna drevesa brez plomb (tretji odstavek 18. člena); 4. v gozdu pogozduje negozdna zemljišča, ki z gozdnogospodarskim načrtom niso predvidena za pogozditev (četrti odstavek 18. člena); 5. v gozdu oziroma na gozdnem zemljišču organizira javni shod ali prireditev, ne da bi o tem obvestil Zavod (drugi odstavek 21.a člena); 6. ogradi posamezne dele gozda brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem (drugi odstavek 24. člena); 7. predhodno ne obvesti Zavoda o začetku izvedbe sanitarne sečnje ali varstvenih del (drugi odstavek 29. člena); 8. uporablja gozdne ceste v nasprotju z določenim režimom uporabe (drugi odstavek 39. člena).

(2)Z globo od 600 do 1.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3)Z globo od 300 do 600 eurov se za prekršek kaznuje tudi posameznik, ki: 1. stori prekršek iz prvega odstavka tega člena; 2. pri nabiranju živali, plodov, gob ali rastlin preseže dovoljene količine (prvi odstavek 25. člena); 3. se giblje znotraj ograjenega gozda v nasprotju z ukrepi za omejitev gibanja (drugi odstavek 24. člena); 4. jezdi ali se vozi s kolesom v nasprotju s četrtim odstavkom 40. člena tega zakona.

(4)Z globo od 600 do 1.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti in odgovorna oseba v državnem organu.«.

81.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo od 1.200 do 22.500 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, ki v manjšem obsegu seka gozdno drevje ali okrasna drevesa ali dovoli njihovo sečnjo brez odločbe ali v nasprotju z njo (prvi in četrti odstavek 17. člena).

(2)Z globo od 450 do 1.200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojnega podjetnika posameznika.

(3)Z globo od 250 do 600 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 450 do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti in odgovorna oseba v državnem organu.«.

Člani sveta Zavoda in člani svetov območnih enot Zavoda, imenovani pred uveljavitvijo tega zakona, opravljajo svojo funkcijo do izteka mandata, za katerega so bili imenovani.

Upravni in inšpekcijski postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

Določbe spremenjenega 57.a člena zakona se začnejo uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.

(1)Podzakonski predpis za izvajanje nacionalne gozdne inventure iz novega 16.a člena zakona se izda v enem letu od uveljavitve tega zakona.

(2)Akt o ustanovitvi iz 54., 60. in 64. člena zakona se uskladi s spremenjenim 60., 64. in 65. členom zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: – Pravilnik o pripravništvu, strokovnem izpitu in strokovnem izpopolnjevanju za delavce v javni gozdarski službi (Uradni list RS, št. 33/18); – Pravilnik o podrobnejših pogojih za opravljanje nalog javne gozdarske službe v Zavodu za gozdove Slovenije (Uradni list RS, št. 17/18); – Pravilnik o službenem znaku, izkaznici in službeni obleki gozdarskih nadzornikov (Uradni list RS, št. 93/10).

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se predpisi iz prejšnjega odstavka uporabljajo do sprejetja internih aktov Zavoda.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 323-01/25-2/23 Ljubljana, dne 23. oktobra 2025 EPA 2166-IX Državni zbor