Pravilnik o pripravništvu, strokovnem izpitu in strokovnem izpopolnjevanju za delavce v javni gozdarski službi

(1)Ta pravilnik podrobneje ureja pripravništvo, strokovni izpit in strokovno izpopolnjevanje za delavce v Zavodu za gozdove Slovenije, ki opravljajo naloge javne gozdarske službe (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci).

(2)Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod) zagotavlja materialne, kadrovske in druge pogoje za opravljanje pripravništva, strokovnega izpita ter izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja za strokovne delavce.

(1)Pripravnik v skladu s tem pravilnikom je strokovni delavec, ki prvič sklene pogodbo o zaposlitvi, ustrezno ravni njegove strokovne izobrazbe, z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela.

(2)Za pripravnika po tem pravilniku se šteje tudi oseba, ki sklene delovno razmerje in se usposablja za opravljanje dela, če je bila predhodno že zaposlena in še ni končala pripravniške dobe oziroma si ni pridobila dovolj delovnih izkušenj za zasedbo delovnega mesta, ustreznega njeni ravni izobrazbe.

(1)Pripravniška doba je za dela in naloge, za opravljanje katerih se zahteva:

1.najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, – 10 mesecev;

2.najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven, ali najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1. 1. 1994, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven, – 8 mesecev;

3.najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu prve stopnje oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven, – 8 mesecev.

(2)Direktor Zavoda lahko na predlog pripravnikovega mentorja odloči o skrajšanju pripravniške dobe iz prejšnjega odstavka. Odločitev je mogoče sprejeti po preteku polovice predpisane pripravniške dobe. Pripravniška doba se lahko skrajša za največ eno tretjino.

(3)Predlog mentorja za skrajšanje pripravniške dobe mora biti podan pisno in vsebovati obrazložitev ter spremembo časovne razporeditve neizvedenega dela pripravniškega usposabljanja in časovni obseg skrajšanja.

(4)Če je pripravnik med pripravniško dobo opravičeno neprekinjeno odsoten več kot en mesec, se mu pripravniška doba podaljša za čas opravičene odsotnosti.

(1)Program pripravništva obsega:

1.obvezni del z naslednjih strokovnih področij:

-  gozdnogospodarsko načrtovanje,

-  gojenje gozdov,

-  varstvo gozdov,

-  gozdna tehnika,

-  gozdne živali in lovstvo,

-  stiki z lastniki gozdov in javnostjo;

2.izbirni del, po katerem pripravnik pod vodstvom mentorja izdela strokovno nalogo, ki obsega vsaj eno avtorsko polo, v kateri obdela problematiko z enega od strokovnih področij iz prejšnje točke, na katerem se je usposabljal v okviru pripravništva, ali izdela strokovno nalogo, ki vključuje gozdnogojitveni načrt za vsaj 50 ha raznolikega gozda in njegovo širšo utemeljitev v obsegu vsaj 10.000 znakov. Strokovno nalogo pregleda in potrdi strokovni svet organizacijske enote Zavoda.

(2)Program pripravništva pripravi mentor v sodelovanju z vodji služb za posamezno strokovno področje, potrdi pa ga strokovni svet organizacijske enote Zavoda.

(3)Pri pripravi programa pripravništva se upošteva raven izobrazbe pripravnika oziroma zahtevnost dela na strokovnem področju, za katero se pripravnik usposablja.

Pripravnik vodi v času pripravništva pripravniški dnevnik, v katerega vpisuje vsa dela in naloge, opravljene po programu pripravništva, ter udeležbo na seminarjih in drugih oblikah strokovnega usposabljanja. Ob zaključku pripravniške dobe mentor na podlagi pripravniškega dnevnika in svojih opažanj potrdi, da je pripravnik opravil v dnevniku navedena strokovna opravila oziroma sodeloval na seminarjih.

(1)Po končani pripravniški dobi izda Zavod na podlagi pripravniškega dnevnika, potrdila mentorja iz prejšnjega člena ter potrjene strokovne naloge iz 2. točke prvega odstavka 4. člena tega pravilnika pripravniku potrdilo o pripravništvu.

(2)Obrazec potrdila o pripravništvu je določen v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Pripravništvo se opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom mentorja. Mentorja, ki mora biti delavec Zavoda, imenuje direktor Zavoda.

(2)Mentor mora imeti enako ali višjo raven strokovne izobrazbe kot pripravnik in imeti vsaj pet let delovnih izkušenj na strokovnem področju, za katerega se pripravnik usposablja. Če v Zavodu ni uslužbenca z ustrezno ravnjo izobrazbe, ima lahko izjemoma mentor nižjo raven izobrazbe od pripravnika.

(3)Če je mentor odsoten z dela več kot pet delovnih dni skupaj, ga nadomešča vodja notranje organizacijske enote, v kateri se pripravnik usposablja.

(4)Mentor lahko določi strokovne delavce, ki skrbijo za pripravnikovo usposabljanje na posameznem strokovnem področju in ga nadzorujejo.

Mentor ima zlasti naslednje naloge:

1.pripravi program pripravništva v sodelovanju z vodji služb za posamezno strokovno področje;

2.skrbi, da se izvaja pripravništvo po programu pripravništva;

3.uvaja s pomočjo drugih strokovnih delavcev pripravnika v delo ter mu z navodili, nasveti in s praktičnim delom pomaga pri usposabljanju za samostojno delo;

4.skrbi, da pripravnik sodeluje na strokovnih posvetih;

5.obravnava skupaj s pripravniki posamezna praktična strokovna vprašanja;

6.dodeljuje delo oziroma posamezna opravila pripravniku, ki jih mora pripravnik praktično obvladati po končanem pripravništvu;

7.nadzira sam in po drugih strokovnih delavcih, ali se je pripravnik na strokovnem področju zadosti usposobil za samostojno delo;

8.usmerja pripravnika pri izdelavi strokovne naloge;

9.oceni delo pripravnika po poteku pripravniške dobe.

Zavod določi v svojih splošnih aktih, kako se nagrajujejo mentorji. Mentorju se lahko priznajo do štiri ure mentorstva na teden, višina nagrade za vsako mentorsko uro pa ne sme presegati 20 % urne postavke osnovne plače mentorja.

Za samostojno opravljanje nalog javne gozdarske službe na delovnih mestih, za katera se v skladu s pravilnikom, ki ureja podrobnejše pogoje za opravljanje nalog javne gozdarske službe v Zavodu, zahteva strokovni izpit, mora strokovni delavec opraviti strokovni izpit iz tega pravilnika.

(1)Strokovni izpit lahko opravlja strokovni delavec, ki opravi pripravništvo na Zavodu v skladu s tem pravilnikom.

(2)Strokovni izpit lahko opravlja tudi strokovni delavec, ki še nima opravljenega strokovnega izpita in sklene pogodbo o zaposlitvi na Zavodu za delovno mesto v skladu s pravilnikom, ki ureja podrobnejše pogoje za opravljanje nalog javne gozdarske službe v Zavodu.

(1)Strokovni izpit obsega splošni in posebni del.

(2)Težavnost strokovnega izpita je prilagojena ravni izobrazbe kandidata.

(3)Splošni del izpita se opravlja ustno. Splošni del izpita je enak za kandidate z enako ravnjo izobrazbe.

(4)Posebni del izpita se opravlja pisno in ustno. Program posebnega dela strokovnega izpita je prilagojen delom in nalogam, za katere se je kandidat usposabljal oziroma zaposlil.

Splošni del strokovnega izpita obsega naslednje vsebine:

1.ustavna ureditev s poudarkom na temeljnih izhodiščih ustavne ureditve, človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, gospodarskih in socialnih razmerjih, oblikah neposredne in posredne demokracije, organizaciji državne oblasti in ustavnem sodstvu;

2.organizacija izvršilne oblasti s poudarkom na nalogah in organizaciji vlade in uprave ter o položaju zaposlenih v državnih organih;

3.organizacija in funkcija lokalne samouprave;

4.položaj in organizacija organov pravosodja, sodstva, odvetništva in notariata;

5.varstvo osebnih podatkov;

6.pisarniško poslovanje in dolžnosti upravnih organov do dokumentarnega gradiva.

Posebni del strokovnega izpita obsega:

1.pisno nalogo, v kateri kandidat obdela strokovni problem;

2.ustni del iz naslednjih vsebin:

-  predpisi s področja gozdarstva vključno z Nacionalnim gozdnim programom;

-  ovrednotenje funkcij gozdov in prostorsko načrtovanje;

-  prostorski informacijski sistemi;

-  ugotavljanje stanja in spremljanje razvoja gozdov;

-  določanje ciljev za gospodarjenje z gozdovi;

-  določanje usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi;

-  gojenje in varstvo gozdov;

-  usmerjanje razvoja divjadi in nega habitatov prosto živečih živali;

-  načrtovanje, gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic;

-  pridobivanje lesa in tehnologije dela;

-  varstvo naravne in kulturne dediščine;

-  gozdarsko svetovanje;

-  stiki z javnostjo;

-  delovanje in organiziranost javne gozdarske službe;

-  organizacija dela in vodenje v javnem sektorju;

-  zemljiška knjiga in zemljiški kataster;

-  financiranje v gozdarstvu.

(1)Izpitno komisijo za strokovni izpit sestavljajo predsednik, dva člana in zapisnikar, ki jih izbere direktor Zavoda s seznama predsednikov, članov in zapisnikarjev izpitnih komisij.

(2)Seznam predsednikov, članov in zapisnikarjev izpitnih komisij določi direktor Zavoda izmed zaposlenih na Zavodu.

(3)Izpraševalci za splošni del strokovnega izpita so pravniki z najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, in ki imajo najmanj deset let delovnih izkušenj s področja prava.

(4)Izpraševalci za posebni del strokovnega izpita so posamezniki z najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, in ki imajo najmanj deset let delovnih izkušenj s področja gozdarstva.

(5)Predsedniku in članom izpitne komisije pripadata plačilo za delo in povračilo potnih stroškov v zvezi z delom v izpitni komisiji v višini, kot je določena za člane izpitnih komisij v predpisu, ki ureja strokovni izpit za vodenje in odločanje v upravnem postopku.

(1)Kandidat, ki želi opravljati strokovni izpit, pošlje prijavo na Zavod.

(2)Kandidatu Zavod pošlje obvestilo o datumu strokovnega izpita in o sestavi izpitne komisije najmanj 15 dni pred datumom izpita.

(3)Če kandidat ne pristopi k strokovnemu izpitu in se ni odjavil vsaj osem dni pred določenim datumom izpita, se šteje, da strokovnega izpita ni opravil. V tem primeru stroške strokovnega izpita plača kandidat sam, razen če lahko dokaže, da ni mogel pristopiti k strokovnemu izpitu iz opravičenih razlogov.

(4)Kandidat lahko k strokovnemu izpitu na stroške Zavoda pristopi največ dvakrat. Cena opravljanja strokovnega izpita je enaka ceni, kot je določena za opravljanje izpita iz splošnega upravnega postopka.

(1)Predsednik komisije pred začetkom strokovnega izpita ugotovi prisotnost članov komisije in zapisnikarja. Izpit začne predsednik komisije tako, da kandidatom pojasni namen in potek izpita.

(2)O poteku strokovnega izpita se za vsakega kandidata vodi zapisnik. Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije ter zapisnikar. Pisna naloga je priloga zapisnika.

(3)Kandidat najprej ustno odgovarja na vprašanja iz splošnega dela strokovnega izpita. Če kandidat opravi splošni del izpita, lahko pristopi k opravljanju posebnega dela strokovnega izpita. Splošni in posebni del strokovnega izpita se ne opravljata na isti dan, vendar razmik med njima ne sme biti daljši od dveh delovnih dni.

(4)Posebni del strokovnega izpita je sestavljen iz pisne naloge in ustnega dela.

(5)Pisno nalogo določi član izpitne komisije, ki je izpraševalec za posebni del strokovnega izpita. Kandidat jo piše pod nadzorstvom zapisnikarja. Pred začetkom pisanja pisne naloge zapisnikar ugotovi, ali so prisotni vsi prijavljeni kandidati, in to sporoči predsedniku komisije. Kandidatom izroči naloge ter pojasni, katere pripomočke in sredstva lahko uporabljajo. Kandidati oddajo pisno nalogo po preteku treh učnih ur. Uspeh kandidata pri pisni nalogi oceni izpitna komisija na obrazložen predlog člana komisije, ki je določil in pregledal pisno nalogo.

(6)Vprašanja, ki jih postavi izpraševalec kandidatu pri ustnem delu posebnega dela izpita, morajo biti taka, da je mogoče iz odgovorov nanje oceniti kandidatovo znanje s celotnega področja, za katerega se je usposabljal. Drugi član in predsednik komisije lahko kandidatu postavljata dodatna vprašanja.

Za kandidata, ki ima opravljen strokovni izpit za imenovanje v naziv v skladu s predpisom, ki ureja javne uslužbence, se šteje, da ima splošni del strokovnega izpita opravljen.

(1)Uspeh kandidata oceni izpitna komisija z oceno »uspešno« ali z oceno »neuspešno«. Izpitna komisija z oceno »uspešno« oceni kandidata, ki je uspešno opravil splošni del in oba dela posebnega dela strokovnega izpita. Oceno razglasi predsednik komisije ob navzočnosti članov takoj po končanem celotnem izpitu.

(2)Kandidatu, ki je strokovni izpit opravil, se izda spričevalo o izpitu na obrazcu, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. Spričevalo podpiše predsednik izpitne komisije.

(3)Kandidat, ki strokovnega izpita ni opravil, sme izpit ponovno opravljati v roku, ki ga določi komisija. Ta rok ne sme biti daljši od 60 dni od prijave na strokovni izpit.

(1)Za vsakega kandidata se vodi izpitni spis, ki vsebuje prijavo k izpitu s prilogami, obvestilo o dnevu opravljanja izpita, zapisnik o poteku izpita s pisno nalogo in spričevalo o opravljenem izpitu.

(2)Zavod vodi knjigo izpitov, ki vsebuje: zaporedno številko, osebno ime kandidata, datum in kraj rojstva, številko izpitnega spisa, raven in vrsto strokovne izobrazbe, datum opravljanja izpita, izpitni uspeh in datum vpisa v knjigo.

(3)Knjiga izpitov in izpitni spisi se hranijo trajno.

Izpopolnjevanje strokovnih delavcev obsega stalno in sistematično pridobivanje, razširjanje in poglabljanje znanj, potrebnih za uspešno opravljanje delovnih nalog.

(1)Izpopolnjevanje strokovnih delavcev se izvaja po programu, ki ga pripravi Zavod, lahko tudi v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije. Programi so srednjeročni in letni.

(2)S srednjeročnim programom se okvirno določajo cilji, vsebina in obseg izpopolnjevanja strokovnih delavcev ter potrebna finančna sredstva.

(3)Z letnim programom izpopolnjevanja strokovnih delavcev se določijo zlasti teme, ki bodo obravnavane v tekočem letu, opredelijo metode, oblike in trajanje izpopolnjevanja strokovnih delavcev, način preverjanja pridobljenega znanja in potrebna finančna sredstva. Letni program izpopolnjevanja strokovnih delavcev je sestavni del letnega programa dela in finančnega načrta Zavoda.

(1)Za vsako obliko izpopolnjevanja strokovnih delavcev je treba pripraviti ustrezno gradivo in izbrati metode ter oblike dela, ki vzpodbujajo aktivnost, ustvarjalnost in samostojnost strokovnih delavcev pri izobraževanju.

(2)Izpopolnjevanje strokovnih delavcev se izvaja v obliki samoizobraževanja in strokovnih razprav, konzultacij, tematskih posvetov, seminarjev, tečajev, praktičnega opravljanja del in nalog, strokovne prakse, študija po programih na visokošolskih zavodih ter v drugih oblikah, ki jih določa program izpopolnjevanja strokovnih delavcev.

Strokovni delavci, ki v času uveljavitve tega pravilnika opravljajo pripravništvo na Zavodu, dokončajo pripravništvo v skladu z dosedanjimi predpisi.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pripravništvu, strokovnih izpitih in strokovnem izpopolnjevanju za delavce v javni gozdarski službi (Uradni list RS, št. 70/98).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Potrdilo o pripravništvu Priloga 2: Spričevalo