Pravilnik o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v osnovni šoli

Ta pravilnik ureja ocenjevanje znanja in napredovanje učencev iz razreda v razred ter dokončanje osnovnošolskega izobraževanja.

Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega v učnem načrtu določene standarde znanja.

V osnovni šoli se pri ocenjevanju znanja upoštevajo naslednja načela: 1. spoštovanje osebnostne integritete učencev in različnosti med njimi; 2. upoštevanje učenčevega poznavanja, razumevanja standardov znanja in sposobnost analize, interpretacije ter ustvarjalne uporabe znanja; 3. uporaba različnih načinov ocenjevanja znanja glede na standarde znanja in glede na razred; 4. sprotnost in razporejenost ocenjevanja učenčevega znanja skozi celotno ocenjevalno obdobje pri vseh predmetih; 5. posredovanje povratnih informacij o učenčevem individualnem napredku pri doseganju standardov znanja učencu in staršem, skrbnikom oziroma drugim osebam, pri katerih je otrok v oskrbi (v nadaljnjem besedilu: starši); 6. omogočanje kritičnega premisleka učencu in vpogleda v usvojeno znanje; 7. avtonomnost učitelja pri ocenjevanju; 8. zagotavljanje javnosti ocenjevanja znanja; 9. prispevanje k demokratizaciji odnosov med učenci in učitelji.

Pri ocenjevanju znanja učenca mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja, ki se uresničuje zlasti: 1. s predstavitvijo standardov znanja, opredeljenih v učnem načrtu, za posamezno ocenjevalno obdobje; 2. s predstavitvijo kriterijev za posamezne načine ocenjevanja; 3. z določitvijo načinov ocenjevanja, pri pisnih preizkusih znanja pa tudi rokov ocenjevanja; 4. z ocenjevanjem pred učenci oddelka ali učne skupine; 5. s sprotnim obveščanjem učenca in staršev o doseženih rezultatih pri ocenjevanju; 6. s seznanitvijo učenca in staršev s predpisi, ki urejajo ocenjevanje znanja in napredovanje učenca; 7. z izročitvijo pisnih in drugih izdelkov, na podlagi katerih je bila pridobljena ocena, učencu in staršem.

(1)Znanje učenca iz posameznega predmeta ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje.

(2)Pri popravnih in predmetnih izpitih učenčevo znanje oceni izpitna komisija.

(3)Znanje učenca, ki se izobražuje na domu, oceni izpitna komisija.

(4)Izpitno komisijo sestavljajo predsednik in dva člana, ki jih imenuje ravnatelj osnovne šole praviloma izmed učiteljev te osnovne šole, lahko pa za enega člana komisije ravnatelj imenuje tudi učitelja druge osnovne šole.

(1)Z opisnim ocenjevanjem se oceni znanje učenca glede na doseganje standardov znanja v učnih načrtih v obliki opisne ocene.

(2)S številčnim ocenjevanjem se s številkami od 1 do 5 oceni znanje učenca glede na doseganje standardov znanja, ki so določeni v učnih načrtih. Številčne ocene so: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), odlično (5).

(3)Ocena nezadostno

(1)je negativna, druge ocene so pozitivne. Z negativno oceno je ocenjen učenec, ki ne doseže minimalnih standardov znanja, potrebnih za napredovanje v naslednji razred (v nadaljnjem besedilu: minimalni standardi), ki so določeni v učnih načrtih.

(4)Določba tega člena se uporablja tudi za učenca, ki se izobražuje na domu.

(1)Ocenjujejo se: – pisni preizkusi znanja; – ustni odgovori; – v osnovni šoli nastali izdelki učencev: drugi pisni izdelki (spisi, pisni sestavki, poročila, referati, načrti izdelkov idr.), likovni, tehniški, multimedijski, vizualni in drugi za predmet specifični izdelki, mapa učenčevih dosežkov (v nadaljnjem besedilu: drugi izdelki); – izvedbe eksperimentalnih, praktičnih, gibalnih/športnih, multimedijskih in drugih za predmet specifičnih dejavnosti, demonstracij ter govornih, gibalnih, umetniških in drugih nastopov.

(2)Ocene morajo biti pridobljene z različnimi načini ocenjevanja. Učitelj pri odločitvi o načinu ocenjevanja znanja upošteva obvezujoča navodila v učnem načrtu in didaktična priporočila k učnim načrtom za posamezni predmet.

(3)Pri ocenjevanju znanja, pridobljenega na osnovi medpredmetnega izvajanja dejavnosti, učenec lahko hkrati pridobi oceno pri več predmetih, in sicer na osnovi kriterijev, ki izhajajo iz standardov znanja v učnem načrtu posameznega predmeta.

(4)Ko učitelj pri posamezni uri uporablja različne načine ocenjevanja iz prvega odstavka tega člena, lahko učenca oceni le z eno oceno, in sicer na osnovi kriterijev, ki izhajajo iz standardov znanja v učnem načrtu.

(5)Načine ocenjevanja znanja učitelj načrtuje v svoji letni pripravi.

(1)Za učenca z učnimi težavami se pri ocenjevanju znanja upoštevajo določbe tega pravilnika, lahko pa se v okviru stopenjske podpore in pomoči določi, da se organizacijsko, izvedbeno in tehnično prilagodi ocenjevanje znanja. Prilagodijo se lahko tudi načini in roki ocenjevanja znanja.

(2)Za učenca s posebnimi potrebami, ki je usmerjen v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se lahko glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje z individualiziranim programom prilagodi organizacija, način ocenjevanja znanja, časovna razporeditev pouka ter zagotovi tudi dodatno strokovno pomoč. Prilagodijo se lahko tudi načini in roki ocenjevanja.

(3)Za učenca s posebnimi potrebami, ki je usmerjen v prilagojen izobraževalni program, se pri ocenjevanju znanja upoštevajo določila tega pravilnika, lahko pa se z individualiziranim programom določi, da se organizacijsko, izvedbeno in tehnično prilagodi ocenjevanje znanja. Prilagodijo se lahko tudi načini in roki ocenjevanja znanja. Če se učenec v prilagojeni izobraževalni program vključi med šolskim letom, pa lahko tudi število ocen.

(4)Ne glede na 4. točko 4. člena tega pravilnika, je lahko učenec s posebnimi potrebami ocenjen tudi izven oddelka oziroma skupine, če je to strokovno utemeljeno in opredeljeno v učenčevem individualiziranem programu.

(1)Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje ocenjuje sprotno in enakomerno razporejeno skozi obe ocenjevalni obdobji. Če se predmet izvaja v skladu s fleksibilnim predmetnikom eno ocenjevalno obdobje, se znanje učenca ocenjuje sprotno skozi to ocenjevalno obdobje.

(2)Pri predmetih, za katere sta s predmetnikom določeni največ dve uri tedensko, se znanje učenca oceni najmanj dvakrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih preizkusov znanja. Če se predmet, za katerega je s predmetnikom določeno manj kot dve uri tedensko, izvaja po fleksibilnem predmetniku, se znanje učenca oceni najmanj dvakrat, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih preizkusov znanja.

(3)Pri predmetih, za katere so s predmetnikom določene več kot dve uri tedensko, se znanje učenca oceni najmanj štirikrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih preizkusov znanja.

(1)Učenca se lahko s pisnimi preizkusi znanja oceni največ dvakrat v tednu in enkrat na dan.

(2)Na dan, ko učenec pri določenem predmetu opravlja pisni preizkus znanja iz prve alineje prvega odstavka 7. člena tega pravilnika, se ga pri drugem predmetu ne sme oceniti še z ustnimi odgovori v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 7. člena tega pravilnika, lahko pa se pri drugem predmetu učenca oceni na podlagi načinov ocenjevanja iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se učenca s pisnim preizkusom znanja lahko oceni trikrat v tednu in enkrat na dan, če je vsaj eden izmed pisnih preizkusov znanja ponovitev ocenjevanja v skladu z 11. členom tega pravilnika. V tem primeru pisni preizkusi znanja ne smejo biti razporejeni v treh zaporednih dneh.

(4)Z datumom pisnega preizkusa znanja mora biti učenec seznanjen vsaj pet delovnih dni prej. Tri delovne dni pred zaključkom ocenjevalnega obdobja se znanje učenca ne ocenjuje s pisnimi preizkusi znanja, razen v primeru iz 11. člena tega pravilnika.

(5)Če ima učenec s posebnimi potrebami v individualiziranem programu opredeljen pisni preizkus znanja v dveh ali več delih, se drugi in naslednji deli ocenjevanja ne štejejo v število pisnih preizkusov znanja iz prvega odstavka tega člena.

(1)Če je polovica ali več učencev oddelka ali učne skupine pri posameznem pisnem preizkusu znanja ocenjenih negativno, se pisni preizkus znanja enkrat ponovi, razen za učence, ki so bili prvič ocenjeni s pozitivno oceno in pisnega preizkusa znanja ne želijo ponoviti.

(2)Učitelj mora pred izvedbo ponovnega pisnega preizkusa znanja ugotoviti vzroke za neuspeh, jih analizirati skupaj z učenci, o tem obvestiti tudi razrednika in ravnatelja ter pripraviti nov pisni preizkus znanja.

(3)Ocena se vpiše v redovalnico po drugem ocenjevanju, pri čemer se upošteva boljša ocena. Učencu, ki je bil ocenjen samo enkrat, se upošteva dosežena ocena.

(1)Znanje učenca, ki se ocenjuje na podlagi načinov iz druge in četrte alineje prvega odstavka 7. člena tega pravilnika, učitelj oceni takoj in učenca seznani z oceno. Opis dosežka pri opisnem ocenjevanju vpiše v redovalnico oddelka v sedmih delovnih dneh po tem, ko je bil učenec ocenjen, številčno oceno pa takoj po ocenjevanju.

(2)Pri ocenjevanju pisnih preizkusov znanja in drugih izdelkov učitelj učenca seznani z oceno in jo vpiše v redovalnico oddelka oziroma učne skupine najpozneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko učenec pisni preizkus ali izdelek odda.

(3)Če je učenec s posebnimi potrebami ocenjen v dveh ali več delih, učitelj učenca seznani z oceno ter jo vpiše v redovalnico oddelka oziroma učne skupine najkasneje v sedmih delovnih dneh po oddanem drugem oziroma zadnjem delu ocenjevanja.

(1)Učitelj z učenci pregleda ocenjene pisne preizkuse znanja in druge izdelke, na podlagi katerih je bila pridobljena ocena ter ocene vpiše v redovalnico. Učenec in starši imajo pravico do vpogleda v pisne preizkuse znanja ter druge izdelke, na podlagi katerih je bila pridobljena ocena, ter v pisne preizkuse znanja ter druge izdelke na predmetnih in popravnih izpitih tako, da jim osnovna šola po izvedenem ocenjevanju izroči pisne preizkuse znanja ter druge izdelke.

(2)Učitelj med šolskim letom na govorilnih urah, na roditeljskih sestankih in pri drugih oblikah sodelovanja starše učenca seznani z učenčevimi ocenami in njegovim individualnim napredkom. Starši imajo pravico do vpogleda v ocene v šolski dokumentaciji le za svojega otroka.

(3)Učenci, ki se izobražujejo na domu, imajo pravico do vpogleda v pisne preizkuse znanja ter druge izdelke, na podlagi katerih je bila pridobljena ocena, na način, da jim osnovna šola po izvedenem ocenjevanju izroči pisne preizkuse znanja ter druge izdelke.

(1)Za učenca priseljenca iz druge države se lahko v dogovoru s starši med šolskim letom prilagodijo načini in roki za ocenjevanje znanja ter število ocen. Podrobneje se prilagoditve ocenjevanja znanja opredelijo v individualnem načrtu aktivnosti učenca.

(2)Za učenca, ki je zaradi bolezni ali drugih upravičenih razlogov dlje časa odsoten, se lahko v dogovoru s starši med šolskim letom prilagodijo načini in roki za ocenjevanje znanja ter število ocen.

(3)Za učence priseljence s posebnimi potrebami je individualni načrt aktivnosti učenca del individualiziranega programa.

(4)Prilagoditve ocenjevanja med šolskim letom se učencu priseljencu iz druge države upoštevajo največ tri šolska leta po vključitvi v osnovno šolo v Republiki Sloveniji.

(5)O prilagoditvah ocenjevanja med šolskim letom za učence iz prvega in drugega odstavka tega člena, razen za učence s posebnimi potrebami, na predlog razrednika odloči oddelčni učiteljski zbor.

(1)Znanje učenca, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli, se iz tega predmeta ne ocenjuje.

(2)Znanje učenca, ki je oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih zaradi obiskovanja glasbene šole z javno veljavnim programom, se iz teh predmetov ne ocenjuje.

(1)Zaključno oceno posameznega predmeta oblikuje učitelj ob koncu pouka predmeta v šolskem letu oziroma ob koncu pouka posameznega predmeta, ki se izvaja po fleksibilnem predmetniku. Učitelj oblikuje zaključno oceno na način, da upošteva med šolskim letom pridobljene ocene, pri čemer učitelj zaključne ocene ne oblikuje le na podlagi izračuna aritmetične sredine vseh pridobljenih ocen.

(2)V 1. in 2. razredu učitelj oblikuje pri vsakem predmetu zaključno opisno oceno, s katero opiše doseganje standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. Od 3. do 9. razreda učitelj oblikuje pri vseh predmetih zaključno številčno oceno, s katero oceni, v kolikšni meri učenec dosega standarde znanja, opredeljene v učnih načrtih.

(3)V prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom učitelj v 1., 2. in 3. razredu pri vsakem predmetu oblikuje zaključno opisno oceno, s katero opiše učenčevo doseganje standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. Od 4. do 9. razreda učitelj pri vseh predmetih oblikuje zaključno številčno oceno. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom, se zaključna ocena pri teh predmetih oblikuje v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(4)V posebnem programu vzgoje in izobraževanja učitelj ob koncu pouka v šolskem letu oblikuje opisno oceno učenčevega znanja po posameznih področjih.

(1)Osnovna šola ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o pridobljenih učenčevih ocenah, zapisanih v redovalnici.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je v 1. razredu in v posebnem programu vzgoje in izobraževanja obvestilo o pridobljenih učenčevih ocenah med šolskim letom lahko tudi samo ustno.

(3)Učenec ob koncu pouka posameznih predmetov po fleksibilnem predmetniku med šolskim letom dobi obvestilo o zaključnih ocenah pri teh predmetih.

(1)Osnovna šola učencu ob koncu pouka v šolskem letu izda spričevalo z zaključnimi ocenami za posamezne predmete. Učencu, ki ima pravico opravljati popravni oziroma predmetni izpit, osnovna šola izda obvestilo o zaključnih ocenah ob koncu pouka v šolskem letu. Učencu, ki predmetne oziroma popravne izpite opravi uspešno, osnovna šola izda spričevalo z zaključnimi ocenami v roku, ki je določen s pravilnikom, ki ureja šolski koledar.

(2)V 1. in 2. razredu osnovna šola učencu izda spričevalo z opisnimi ocenami, od 3. do 9. razreda pa spričevalo s številčnimi ocenami.

(3)Osnovna šola s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom izda učencem od 1. do 3. razreda spričevalo z opisnimi ocenami, od 4. do 9. razreda pa spričevalo s številčnimi ocenami. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v program osnovne šole, se to v spričevalu navede ter se pri tem predmetu 1. in 2. razreda zapiše opisno oceno, od 3. do 8. razreda pa številčno oceno. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v izobraževalni program osnovne šole, se to navede v zaključnem spričevalu.

(4)Osnovna šola učencu v posebnem programu izda spričevalo z opisnimi ocenami.

(5)Če je učenec oproščen sodelovanja in ocenjevanja pri predmetu, se v spričevalo za ta predmet vpiše »oproščen«.

(6)Učencu, ki v zadnjem možnem roku opravljanja popravnih izpitov iz neopravičljivih razlogov ne pristopi k opravljanju popravnih izpitov ali opravljanje izpita predčasno prekine, se mu v spričevalo za ta predmet vpiše »ni opravil«.

(7)Če je učenec pri posameznem predmetu neocenjen, se mu v obvestilo o zaključnih ocenah za ta predmet vpiše » neocenjen«.

(8)Določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za učence, ki se izobražuje na domu.

(1)Učenci v prvem in drugem obdobju praviloma napredujejo.

(2)Učenci v tretjem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.

(3)Učenci v posebnem programu vzgoje in izobraževanja napredujejo.

(4)Prvi in drugi odstavek tega člena se uporabljata tudi za učenca, ki se izobražuje na domu.

(1)Učenec lahko zaradi slabših ocen, ki so posledica daljše odsotnosti od pouka, bolezni, preselitve ali drugih razlogov, ponavlja razred, če tako zahtevajo njegovi starši ali s pisno obrazložitvijo predlaga razrednik v soglasju s starši.

(2)Učenec 3., 4., 5. in 6. razreda na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev. Učenec lahko ponavlja razred, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v ustrezne dejavnosti razširjenega programa za podporo in pomoč pri učenju.

(3)Učenec 3., 4., 5. in 6. razreda v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev. Učenec lahko ponavlja razred, če ni dosegel standardov znanja, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, oziroma če je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v ustrezne dejavnosti razširjenega programa za podporo in pomoč pri učenju.

(4)Odločitev o ponavljanju razreda v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena sprejme učiteljski zbor.

(5)Učenec, ki je v 7. oziroma 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravlja popravni izpit. Če učenec popravnih izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred.

(6)Učenec, ki je v 7. oziroma 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, razred ponavlja.

(7)Učenec 9. razreda lahko opravlja popravni izpit iz več predmetov, iz katerih je ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen. Če učenec ob koncu šolskega leta izpitov ne opravi uspešno, lahko v naslednjem šolskem letu štirikrat opravlja popravne izpite ali ponavlja 9. razred.

(8)Popravni izpit opravljajo tudi učenci od 3. do vključno 9. razreda, ki niso pristopili k predmetnemu izpitu ali predmetnega izpita niso uspešno opravili. Učenci od 3. do 8. razreda lahko popravni izpit opravljajo največ dvakrat v šolskem letu. Učenci 9. razreda lahko popravni izpit opravljajo dvakrat v istem šolskem letu in štirikrat v naslednjem šolskem letu.

(9)Če učenec v predpisanem roku iz opravičljivih razlogov ne pristopi k opravljanju popravnega izpita ali ga prekine, lahko opravlja popravni izpit v okviru istega roka v času, ki ga določi ravnatelj.

(10)Učenec od 3. do 8. razreda iz osmega odstavka tega člena, ki tudi v zadnjem možnem roku iz neopravičljivih razlogov ne pristopi k opravljanju popravnega izpita ali ga prekine oziroma popravnega izpita ne opravi uspešno, ponavlja razred. Učenec 9. razreda iz osmega odstavka tega člena, ki tudi v zadnjem možnem roku iz neopravičljivih razlogov ne pristopi k opravljanju popravnega izpita ali ga prekine oziroma popravnega izpita ne opravi uspešno, lahko v naslednjem šolskem letu štirikrat opravlja popravne izpite ali ponavlja 9. razred. O ponavljanju razreda ravnatelj seznani starše.

(1)Če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor.

(2)Ravnatelj po prejemu ugovora na odločitev o ponavljanju razreda preveri, ali je bil ugovor vložen pravočasno. Če ugovor ni vložen pravočasno, ga ravnatelj s sklepom zavrže.

(3)Če je bil ugovor na odločitev o ponavljanju razreda vložen pravočasno, ravnatelj v skladu z 68. členom Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23, 16/24 in 54/25; v nadaljnjem besedilu: ZOsn) najpozneje v treh dneh imenuje komisijo, ki pregleda predlog razrednika za ponavljanje, dokumentacijo, ki se nanaša na ocenjevanje znanja učenca in preveri ali je šola učencu omogočila vključitev v ustrezne dejavnosti razširjenega programa za podporo in pomoč pri učenju. Po pregledu odloči, ali bo odločitev učiteljskega zbora potrdila ali odpravila in sama odločila o napredovanju učenca. Odločitev komisije je dokončna.

(4)Komisija mora o svoji odločitvi starše in učenca obvestiti najpozneje v osmih dneh po vložitvi ugovora.

(5)Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za učenca, ki se izobražuje na domu.

(1)Učencu, ki dosega nadpovprečne rezultate v znanju, osnovna šola v skladu z 79. členom ZOsn omogoči hitrejše napredovanje.

(2)Učenec pri napredovanju v višji razred ne opravlja izpitov.

(3)Odločitev o hitrejšem napredovanju učenca v višji razred se vpiše v šolsko dokumentacijo.

(1)Osnovna šola podrobneje uredi način prijave, časovno razporeditev dela izpitnih komisij in potek izpitov.

(2)Na isti dan lahko učenec opravlja izpite iz največ treh predmetov oziroma iz enega, če ima ta izpit pisni in ustni del. Učenec se za opravljanje izpita prijavi pisno. Osnovna šola učenca o datumu in načinu opravljanja izpita obvesti najmanj tri dni pred izpitnim rokom.

(3)Učenec, ki ima predmetne in popravne izpite, najprej pristopi k opravljanju predmetnih izpitov.

(4)Ocenjevanje znanja pri predmetnih in popravnih izpitih se izvaja skladno z načini, ki so opredeljeni v prvem odstavku 7. člena tega pravilnika. Način ocenjevanja pri posameznem izpitu opredeli izpitna komisija.

(5)Ne glede na prejšnji odstavek se ocenjevanje znanja pri popravnih izpitih pri slovenščini in italijanščini oziroma madžarščini kot maternih jezikih, tujem jeziku, jezikih okolja in matematiki izvede na način, da se učenca oceni na podlagi pisnega preizkusa znanja in ustnih odgovorov.

(6)Pisni del izpita traja praviloma 45 minut, vendar največ 60 minut, ustni del pa lahko traja največ 30 minut. Trajanje ostalih načinov ocenjevanja določi izpitna komisija, ki znanje učenca ocenjuje, vendar ne smejo trajati več kot 60 minut.

(7)Učenec opravlja izpite v prostorih osnovne šole, v katero je vpisan, in v rokih, ki jih določa pravilnik, ki ureja šolski koledar za osnovne šole. Kadar se pouk posameznega predmeta izvaja po fleksibilnem predmetniku, lahko učenec opravlja izpit predhodno v roku, ki ga določi ravnatelj, vendar ne prej kot deset delovnih dni po zaključku pouka tega predmeta. V tem primeru se šteje, da je učenec izkoristil en izpitni rok. Naslednji izpitni rok je v tem primeru lahko prvi ali drugi rok v skladu s pravilnikom, ki ureja šolski koledar.

(8)Zaključno oceno posameznega predmeta pri učencu, ki opravlja predmetni ali popravni izpit, določi izpitna komisija. Če učenec opravlja predmetni izpit le iz dela snovi v skladu s tretjim odstavkom 76. člena in 76.a členom ZOsn, ne glede na določbe 16. člena tega pravilnika, zaključno oceno določi izpitna komisija tako, da upošteva izkazano znanje na predmetnem izpitu in predhodno pridobljene ocene med šolskim letom. Komisija učenca z zaključno oceno seznani takoj.

(1)Ravnatelj po prejemu ugovora na zaključno oceno preveri, ali je bil ugovor vložen pravočasno. Če ugovor na zaključno oceno ni vložen pravočasno, ga ravnatelj s sklepom zavrže.

(2)Če je bil ugovor na zaključno oceno vložen pravočasno, ravnatelj v skladu z 68. členom ZOsn najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo, ki pregleda dokumentacijo o učenčevem znanju pri posameznem predmetu in se po pregledu odloči, ali bo o ustreznosti ocene presodila na podlagi te dokumentacije ali pa bo učenčevo znanje ponovno ocenila po postopku, ki je določen za opravljanje izpita iz tega predmeta. Odločitev komisije je dokončna.

(3)Komisija mora o svoji odločitvi starše in učenca obvestiti najpozneje v osmih dneh po vložitvi ugovora.

(4)Določbe tega člena se uporabljajo tudi za učenca, ki se izobražuje na domu.

(1)Ocenjevanje znanja izvaja osnovna šola, v katero je učenec vpisan, in poteka v prostorih osnovne šole.

(2)Osnovna šola izvede ocenjevanje znanja in ponovno ocenjevanje znanja v prvem in drugem roku v skladu s pravilnikom, ki ureja šolski koledar.

(3)Osnovna šola starše učenca, ki se izobražuje na domu, pred ocenjevanjem obvesti o načinih ocenjevanja znanja učenca. Pri slovenščini in italijanščini oziroma madžarščini kot maternem jeziku, tujem jeziku, jeziku okolja in matematiki se znanje učencev, ki se izobražujejo na domu, oceni na podlagi pisnega preizkusa znanja in ustnih odgovorov. Pri drugih predmetih pa se kot način ocenjevanja znanja učencev lahko določijo tudi drugi načini ocenjevanja iz 7. člena tega pravilnika, s katerimi je mogoče neposredno pred izpitno komisijo ugotavljati in vrednotiti, v kolikšni meri učenec dosega v učnem načrtu določene standarde znanja.

(4)Pisno ocenjevanje traja praviloma 45 minut, vendar največ 60 minut, ustno ocenjevanje pa lahko traja največ 30 minut. Trajanje ostalih načinov ocenjevanja določi izpitna komisija, ki znanje učenca ocenjuje, vendar ne smejo trajati več kot 60 minut.

(5)Znanje učenca oceni izpitna komisija iz 5. člena tega pravilnika. Izpitna komisija po opravljenem ocenjevanju določi zaključno oceno ter učenca seznani z oceno takoj po opravljenem ocenjevanju znanja.

(6)Če učenec pri ocenjevanju znanja ne doseže minimalnih standardov znanja oziroma je negativno ocenjen pri posameznem predmetu, ima pravico do enega ponovnega ocenjevanja znanja v prvem ali drugem roku.

(7)Če se učenec ocenjevanja znanja ne udeleži v prvem roku, se ga lahko udeleži v drugem roku. Učenec, ki se ocenjevanja znanja prvič udeleži v drugem roku, ima pravico do ponovnega ocenjevanja znanja v istem roku.

(8)Učenec, ki iz opravičljivih razlogov ne pristopi k ocenjevanju znanja oziroma ponovnemu ocenjevanju znanja ali ga prekine, ima pravico do ocenjevanja znanja oziroma ponovnega ocenjevanja znanja v okviru istega roka v času, ki ga določi ravnatelj.

(9)Učenec, ki se iz neopravičljivih razlogov ocenjevanja ali ponovnega ocenjevanja znanja ni udeležil ali na ponovnem ocenjevanju znanja ni dosegel minimalnih standardov znanja oziroma je bil ocenjen negativno, izobraževanje nadaljuje v javni ali zasebni osnovni šoli iz prve ali druge alineje 5. člena ZOsn.

(1)Učenec, ki je pri ocenjevanju znanja dosegel minimalne standarde znanja oziroma je bil pozitivno ocenjen pri vseh predmetih, napreduje v višji razred.

(2)Za učenca, ki ponovnega ocenjevanja znanja ne opravi uspešno in se mora v naslednjem šolskem letu izobraževati v javni ali zasebni osnovni šoli iz prve ali druge alineje 5. člena ZOsn, velja, da: – se učenci od 1. do 6. razreda vključijo v višji razred, razen v primerih, ko starši zahtevajo ponavljanje razreda ali če ponavljanje predlaga razrednik v soglasju s starši, – učenci 7. in 8. razreda ponavljajo razred, – učenci 9. razreda lahko ponavljajo razred ali v naslednjem šolskem letu največ štirikrat opravljajo popravni izpit iz posameznega predmeta.

(3)Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za učence, ki se ocenjevanja znanja ali ponovnega ocenjevanja znanja ne udeležijo oziroma ga predčasno prekinejo.

Določbe o ocenjevanju znanja ter o napredovanju učencev osnovne šole se smiselno uporabljajo tudi za ocenjevanje znanja ter napredovanja udeleženca v programu osnovne šole za odrasle (v nadaljnjem besedilu: udeleženec), če ni s tem pravilnikom drugače določeno.

(1)Znanje udeleženca se v vseh obdobjih ocenjuje s številčnimi ocenami.

(2)Znanje udeleženca pri posameznem predmetu se lahko oceni tudi pri opravljanju predmetnega izpita. Predmetni izpit udeleženec opravlja v javni organizaciji za izobraževanje odraslih, kjer je vpisan. Udeleženec lahko opravlja izpit večkrat, pri čemer izpit iz posameznega predmeta opravlja dvakrat pri učitelju predmeta, tretjič in nadaljnje pa pred izpitno komisijo.

(3)Če udeleženec s spričevalom ali z drugim javno veljavnim dokumentom dokaže pridobljeno znanje, ki ustreza enakovrednemu standardu znanja, opredeljenemu v predmetniku osnovne šole za odrasle, se ga pri tem predmetu oziroma delu predmeta ne ocenjuje. O priznavanju ocene na podlagi vloge odloči direktor oziroma vodja organizacijske enote. Ocena se zapiše v dokumentacijo.

(4)Starše mladoletnega udeleženca izobraževalna organizacija pisno obvešča o pridobljenih ocenah.

Odrasli lahko napredujejo v višji razred, ko so pozitivno ocenjeni vsaj iz dveh tretjin predmetov po predmetniku.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 52/13 in 63/24).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 0070-67/2025 Ljubljana, dne 17. oktobra 2025 EVA 2025-3350-0053 Dr. Vinko Logaj