Uredba o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto zahodna obvoznica Maribor

(1)S to uredbo se v skladu z Resolucijo o strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (Uradni list RS, št. 72/23) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 99/07, 57/12 – ZPNačrt-B, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) sprejme državni prostorski načrt za navezovalno cesto zahodna obvoznica Maribor (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)V prostorskem informacijskem sistemu je grafični del državnega prostorskega načrta objavljen pod identifikacijsko številko 940.

(3)Državni prostorski načrt je v maju 2025 pod številko naloge 2017-DPN-048 izdelalo podjetje Urbis d. o. o., Maribor.

(1)Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Občini Hoče-Slivnica in Mestni občini Maribor.

(3)Za državni prostorski načrt je bil v okviru priprave študije variant izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek presoje sprejemljivosti izvedbe planov za varovana območja. Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker v postopku priprave državnega prostorskega načrta ni bilo mogoče zagotoviti vseh vsebin za predpisane podlage, potrebne za izvedbo postopka presoje vplivov na okolje.

(4)Oznake, navedene v od 8. do 13., 15., 16., 19., 26., 27., 31. in 38. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

Z državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve: – gradnja štiripasovne obvozne ceste z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za njeno nemoteno delovanje; – ureditve na območju avtoceste (v nadaljnjem besedilu: AC); – križišča in priključki; – dostopne ceste in deviacije cest; – ureditev površin za pešce in kolesarje; – objekti na trasi (ekodukt, viadukti, nadvozi, podvozi, mostovi, prepusti); – prestavitve in ureditve objektov gospodarske javne infrastrukture; – vodnogospodarske ureditve; – naprave za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda; – okoljevarstveni ukrepi (protihrupna zaščita, ukrepi za varovanje divjadi); – krajinske ureditve; – odstranitve in spremembe namembnosti objektov ter – izvedba vseh drugih ureditev, nujno potrebnih za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev.

(1)Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v katastrskih občinah: 1. območje izgradnje štiripasovne obvozne ceste z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za njeno nemoteno delovanje, vključno s pripadajočimi krajinskimi ureditvami, regulacijami ter ureditvami pripadajoče in prilagoditvami že vzpostavljene prometne infrastrukture: – k. o. 678 Spodnje Radvanje: 1931/3, 1955, 1959, 1958, 1923, 1954, 1922, 2102/1, 2109/1, 2099, 1953, 2098/1, 1921, 2162/24, 1454/5, 2134, 2064/1, 2087/2, 1960/1, 2091, 2086, 2162/4, 2089, 2162/23, 2090/1, 2203/2, 2204/2, 2330/2, 2162/21, 2162/22, 2201, 2060, 2162/20, 2200/2, 2059/1, 2110, 2090/2, 2196/2, 2074, 2204/1, 2070, 2199, 2203/1, 2135, 2195, 2073, 2196/1, 2202, 2194, 2072, 2330/1, 2200/1, 2071, 2193, 2061, 2162/18, 2333, 2192, 2210, 2059/2, 2062, 2211/1, 2211/2, 2217/1, 2217/2, 2218, 2332, 2206, 2058, 2207, 2208, 2098/2, 2209, 2212/1, 2213/1, 2216/1, 2214, 2215/2,, 2215/1, 2221/3, 2220/3, 2219, 2223/1, 2223/3, 2220/2, 2220/1, 2225/1, 2224/1, 2225/2, 2224/2; – k. o. 679 Razvanje: 1113/1, 1113/2, 1202/2, 1202/4, 1203/2, 1113/3, 1113/4, 1208/12, 1205/1, 1205/2, 1208/10, 1205/3, 1208/16, 1208/13, 1208/3, 1207, 1208/2, 1208/15, 1208/7, 1208/4, 1200/2, 1208/8, 1209/3, 1201/3, 1199/4, 1208/9, 398/1, 1208/5, 401/1, 396/1, 1199/1, 402, 396/3, 401/21, 1199/10, 400, 1208/17, 401/22, 1113/5, 410, 439/1, 463/2, 463/5, 463/3, 1116/4, 463/1, 450, 560/8, 559/2, 560/2, 559/3, 1116/2, 559/1, 464/2, 470/3, 1119/1, 1117/2, 1119/5, 1117/3, 1117/1, 471, 605/6, 608/4, 1116/1, 555/4, 464/1, 548/1, 476/7, 476/6, 608/3, 555/3, 605/5, 610/12, 476/5, 608/2, 547/1, 555/6, 555/5, 605/2, 555/1, 555/2, 476/4, 553, 610/11, 476/3, 605/4, 608/1, 476/2, 548/2, 476/1, 477, 547/2, 606/3, 478, 543/2, 480, 1118/7, 1118/1, 481, 485, 542/2, 483, 606/5, 606/1, 556, 542/1, 552/1, 606/2, 552/2, 489/1, 541/1, 551/1, 543/1, 539/4, 486, 540/1, *135/2, 550, 557, 539/1, 549, 528/2, *135/1, 546, 442, 1116/3, 552/4, 756/2, 551/2, 759/3, 536, 529, 535/1, 756/7, 534, 759/1, 528/1, 533, 531, 525, 760/1, 522/5, 520, 1129/4, 517, 765, 774, 775, 778, 770/1, 763/1, 771/1, 767, 768, 766, 783, 784, 779, 782, 785, 898/2, 776, 770/2, 750/5, 786, 773/1, 771/2, 777, 749/2, 787, 811/1, 724/6, 811/2, 815/1, 800, 1129/3, 801, 895/1, 898/1, 892, 906, 913/1, 799/1, 802, 898/3, 803/2, 893, 788, 923/1, 803/1, 798, 804/2, 815/2, 816/4, 804/1, 816/1, 791, 1131/3, 816/3, 813/1, 813/2, 816/2, 819/4, 819/1, 999, 819/3, 814, 874/1, 819/2, 955, 956, 820/4, 994, 817, 891, 957, 963, 924, 820/1, 1132/4, 820/2, 820/3, 818, 821, 1132/1, 1132/3, 822/1, 838/2, 1132/2, 1001/2, 953, 825, 835/1, 838/1, 832/1, 1131/1, 1001/7, 828/2, 1001/3, *554, 1001/1, 829/2, 831/2, 945/2, 834/1, 1131/4, 1033/5, 840/3, 832/2, 1134, 1033/2, 1032/3, 945/3, 1032/2, 834/2, 835/2, 1031/2, *155, 941/8, 941/7, 1032/1, 1031/1, 941/6; – k. o. 680 Tezno: 2895; – k. o. 695 Bohova: 46, 600/4, 601/4, 47, 599/1, 1/5, 602/4, 2/4, 600/1, 603/4, 598/2, 604/4, 48, 602/1, 287/4, 599/2, 605/4, 603/1, 600/3, 606/4, 49, 292/2, 601/3, 27/3, 607/4, 602/3, 20, 19, 606/1, 33/1, 22, 603/3, 608/4, 29, 604/3, 610/4, 31, 25, 605/3, 51, 289/5, 24/3, 389/4, 288/3, 608/1, 28/4, 721/4, 606/3, 610/1, 390/3, 50, 27/4, 45/1, 607/3, 21, 44/2, 39/2, 33/9, 608/3, 393/3, 721/5, 610/3, 41/2, 23/4, 386/3, 38/2, 390/1, 397/3, 37/4, 393/1, 30/6, 32/4, 26/2, 398/3, 720/2, 712/6, 289/6, 37/3, 784, 23/5, 287/5, 291/4, 36/4, 33/8, 721/6, 179/7, 291/5, 737/3, 504/1, 23/3, 389/1, 401/1, 287/7, 397/1, 330/1, 410, 179/8, 24/4, 36/3, 288/1, 178/5, 44/1, 41/1, 178/3, 411, 398/1, 27/1, 712/1, 721/3, 179/4, 409, 415/4, 737/1, 415/2, 178/1, 32/2, 412, 33/2, 721/1, 493/2, 33/5, 179/3, 414/3, 408/2, 39/1, 161/1, 30/1, 291/1, 287/8, 32/1, 291/3, 179/1, 292/1, 33/6, 503/4, 413/2, 488/3, 487/3, 415/1, 37/2, 498/2, 36/1, 287/9, 747/2, 488/1, 493/3, 493/1, 482/2, 414/1, 481/2, 487/1, 488/2, 709/7, 476, 475/2, 465/2, 464/4, 459/4, 458/4, 451/1, 482/1, 487/2, 489/3, 481/1, 489/1, 709/2, 457/1, 486/2, 458/1, 450/2, 459/1, 499, 464/1, 489/6, 480/3, 470/2, 709/9, 497, 480/1, 475/1, 477/8, 483/1, 474/5, 709/4, 459/2, 465/1, 474/1, 464/2, 477/3, 494/3, 477/4, 492/3, 709/5, 480/2, 477/1, 477/5, 457/3, 471/1, 458/3, 474/2, 459/3, 486/5, 483/2, 464/3, 709/6, 466/1, 464/5, 469/2, 459/5, 458/5, 744/8, 486/3, 477/2, 489/7, 474/4, 450/3, 477/6, 489/4, 500, 486/1, 492/2, 463/1, 489/2, 483/3, 496, 477/9, 494/2, 486/4, 495/3, 495/2, 492/1, 456, 744/6, 474/6, 744/5, 490/1, 489/5, 709/8, 452/1, 486/6, 483/4, 490/2, 480/4, 466/2, 471/2, 485, 460, 477/7, 484, 744/1, 474/3, 479, 478/2, 463/2, 478/1, 744/3, 473, 472/1, 472/2, 468, 744/4, 656/8, 650/3, 651/5, 656/5, 656/2, 656/4, 656/9, 656/7, 651/3, 650/2, 650/1, 651/2, 656/1, 651/1, 651/4, 656/10, 656/6, 781/3, 781/2, 781/1; – k. o. 694 Rogoza: 790/7, 56/16, 790/6, 56/5, 790/5, 790/1, 790/4, 75/3, 790/3, 75/2, 790/2, 79/3, 87/13, 87/4, 79/2, 87/16, 56/17, 87/17, 56/4, 87/6, 56/22, 56/15, 56/18, 87/14, 87/15, 87/3, 56/19, 87/8, 87/2, 87/9, 87/10, 100/4, 100/3, 100/2, 87/11, 143/5, 143/2, 767/5, 143/4, 767/1, 87/12, 158/8, 125/1, 158/7, 800/6, 125/4, 158/2, 800/1, 158/9, 158/10, 158/17, 158/6, 158/12, 800/5, *230, 158/19, 800/7, 769/3, 11/16, 769/10, 158/18, 769/4, 158/4, 769/9, 11/6, 769/11, 11/2, 769/12, 11/26, 158/15, 769/18, 158/16, 769/16, 158/11, 164/3, 161/2, 769/17, 158/14, 769/15, 11/15, 162, 161/1, 769/5, 11/1, 769/6, 164/1, 769/13, 769/14, 173/4, 11/20, 769/8, 769/7, 171/1, 167/1, 167/2, 169, 172/1, 168, 174, 173/1, 170/1, 173/2, 798/1, 798/2, 172/2, 173/3, 171/2, 172/3, 171/3, 170/2, 175/2, 800/3, 175/6, 176/2, 176/6, 180/2, 180/6, 183/2, 183/6, 166/4, 184/3, 184/5, 166/3, 187/4, 187/6, 188/4, 188/6, 191/3, 191/5, 192/4, 192/6, 195/7, 195/5, 195/9, 195/1, 195/4, 164/4, 164/2, 166/2, 175/4, 175/5, 13/5, 176/4, 176/5, 180/4, 180/5, 182, 183/4, 183/5, 184/1, 184/4, 187/2, 187/5, 188/2, 191/1, 188/5, 192/2, 191/4, 192/5, 195/2, 195/6, 195/8, 196/3, 13/9, 13/6, 196/2, 773/7, 198/1; – k. o. 698 Pivola: 20/1, 757/1; – k. o. 696 Spodnje Hoče: 1, 1442, 17, 16, 18, 1443/7, 1441/1, 22/1, 1480/2, 943, 944/1, 954/2, 1480/1, 1481/2, 957/2, 964/2, 964/1, 965, 967, 976, 1481/3, 1106, 1107, 1111/1, 1111/2, 1075/5, 1481/1, 1075/4, 1075/6, 1075/7; 2. območje energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij: – k. o. 678 Spodnje Radvanje: 1959, 1958, 1922, 1960/1, 2063, 2070, 2061, 2059/2, 2062, 2332, 2098/2, 2214, 2213/2, 2215/1, 2221/3, 2054, 2220/3, 2219, 2223/1, 2055/2, 2055/1, 2223/3, 2221/2, 2223/2, 2224/2; – k. o. 679 Razvanje: 1202/3, 1206, 1208/6, 1208/14, 1208/10, 1208/16, 1208/13, 1208/15, 400, 1208/17, 1113/5, 410, 460, 468/2, 1116/2, 559/1, 470/3, 1117/1, 471, 476/2, 543/2, 542/2, 543/1, 540/1, 539/1, 533, 765, 770/1, 763/1, 771/1, 767, 766, 724/8, 724/16, 724/15, 724/17, 770/2, 724/6, 815/1, 800, 801, 898/1, 802, 803/2, 788, 812/2, 803/1, 798, 804/2, 815/2, 804/1, 791, 1131/3, 816/3, 813/1, 813/2, 816/2, 795, 814, 793/1, 874/1, 819/2, 817, 818, 793/2, 821, 876/1, 874/2, 822/1, 877, 878, 879, 1132/2, 1003/5, 882, 822/2, 1131/1, 872/2, 1001/1, 945/2, 1131/4, 1033/5, 1134, 1033/2, *155, 1145, *342; – k. o. 695 Bohova: 10, 9, 8, 12, 7, 11, 4, 13/1, 46, 3, 47, 1/5, 15, 14, 2/4, 385/18, 2/1, 48, 43, 287/4, 16, 42, 17, 49, 292/2, 18, 27/3, 20, 40, 19, 33/1, 22, 29, 31, 385/6, 25, 51, 289/5, 24/3, 288/3, 28/4, 27/4, 39/2, 33/9, 38/2, 32/4, 712/6, 289/6, 37/3, 784, 721/6, 737/3, 330/1, 36/3, 288/1, 158/1, 27/1, 158/3, 161/1, 291/1, 26/3, 416/1, 148/2, 27/5, 415/1, 36/1, 289/4, 161/3, 288/2, 158/2, 155, 416/2, 147/1, 147/2, 154, 147/3, 153, 146/1, 146/2, 144, 143, 656/4; – k. o. 694 Rogoza: 800/5, 158/19, 800/7, 164/1; 3. območja vračanja zemljišč v kmetijsko rabo: – k. o. 694 Rogoza: 100/4, 143/5, 767/5, 158/8, 125/1, 125/4, 87/11, 87/12, 800/6, 158/10, 164/3, 164/4, 164/2, 166/2, 175/4, 175/5, 13/5, 176/4, 176/5, 180/4, 180/5, 182, 183/4, 183/5, 184/1, 184/4, 187/2, 187/5, 188/2, 191/1, 166/4, 188/5, 192/2, 191/4, 192/5, 195/2, 195/6, 195/8, 196/3, 13/9, 13/6, 196/2, 773/7, 198/1; – k. o. 695 Bohova: 656/8, 650/3, 651/5; 4. območje spremenjenih prostorskih načrtov: a) Uredba o lokacijskem načrtu avtoceste za odsek Slivnica–Fram–BDC (Uradni list RS, št. 23/96, 110/02, 33/07 in 80/10); od km 0 + 000 do km 0 + 750 in od km 1 + 200 do km 1 + 600: – k. o. 679 Razvanje: 1208/13, 1199/4, 1199/1, 1199/10, 463/2, 463/5, 1116/4, 463/1, 560/8, 559/2, 560/2, 559/3, 559/1, 464/2, 470/3, 1119/1, 1119/5, 1117/2, 1117/3, 1117/1, 605/6, 1116/1, 555/4, 464/1, 548/1, 555/3, 605/5, 547/1, 555/6, 555/5, 605/2, 555/1, 605/4, 606/3, 543/2, 1118/7, 1118/1, 606/5, 606/1, 556, 552/1, 606/2, 557, 1116/3, 811/1, 811/2, 815/1, 816/4, 816/1, 816/3, 819/4, 819/1, 819/3, 820/4, 820/1, 1132/4, 820/3, 1132/1, 1132/3, 835/1, 838/1, 832/1, 834/1, 840/3, 832/2, 834/2, 835/2; – k. o. 695 Bohova: 2/4, 2/1, 287/4, 292/2, 33/1, 24/3, 28/4, 27/4, 45/1, 44/2, 39/2, 33/9, 41/2, 23/4, 38/2, 37/4, 30/6, 32/4, 26/2, 289/6, 37/3, 23/5, 287/5, 291/4, 36/4, 33/8, 179/7, 291/5, 23/3, 287/7, 179/8, 24/4, 36/3, 288/1, 178/5, 44/1, 41/1, 178/3, 158/1, 27/1, 179/4, 178/1, 32/2, 158/3, 33/2, 33/5, 179/3, 39/1, 161/1, 30/1, 291/1, 287/8, 32/1, 291/3, 179/1, 292/1, 33/6, 37/2, 36/1, 287/9, 289/4, 161/3; b) Odlok o lokacijskem načrtu za odsek zahodne obvoznice med Lackovo cesto in krožiščem s podaljškom Kardeljeve ceste v Mariboru; MUV št. 18/06, por. 22/06: – k. o. 678 Spodnje Radvanje: 2098/1, 2162/24, 1454/5, 2134, 2091, 2162/4, 2162/23, 2090/1, 2203/2, 2204/2, 2330/2, 2162/21, 2162/22, 2201, 2162/20, 2200/2, 2199, 2200/1; c) Uredba o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Slivnica–Pesnica (Uradni list RS, št. 41/98, 72/00, 68/02, 110/02, 72/04, 73/05, 33/07, 80/10 in 22/14): – k. o. 695 Bohova: 600/4, 601/4, 599/1, 602/4, 600/1, 603/4, 604/4, 602/1, 599/2, 605/4, 603/1, 600/3, 606/4, 292/2, 601/3, 607/4, 602/3, 606/1, 603/3, 608/4, 604/3, 610/4, 605/3, 389/4, 608/1, 721/4, 606/3, 610/1, 390/3, 607/3, 608/3, 393/3, 721/5, 610/3, 386/3, 390/1, 397/3, 393/1, 398/3, 721/6, 737/3, 389/1, 397/1, 398/1, 712/1, 721/3, 415/4, 737/1, 415/2, 721/1, 493/2, 414/3, 503/4, 488/3, 487/3, 415/1, 498/2, 488/1, 493/3, 493/1, 482/2, 414/1, 481/2, 487/1, 488/2, 709/7, 475/2, 459/4, 458/4, 451/1, 482/1, 487/2, 489/3, 481/1, 489/1, 709/2, 457/1, 486/2, 458/1, 450/2, 459/1, 464/1, 470/2, 709/9, 480/1, 475/1, 477/8, 483/1, 474/5, 709/4, 459/2, 465/1, 474/1, 464/2, 477/3, 477/4, 492/3, 709/5, 480/2, 477/5, 477/1, 457/3, 471/1, 458/3, 474/2, 459/3, 483/2, 464/3, 709/6, 466/1, 464/5, 469/2, 459/5, 458/5, 486/3, 477/2, 489/7, 474/4, 450/3, 477/6, 489/4, 486/1, 492/2, 463/1, 489/2, 483/3, 477/9, 494/2, 486/4, 495/2, 492/1, 744/6, 474/6, 744/5, 490/1, 489/5, 709/8, 486/6, 483/4, 490/2, 480/4, 466/2, 471/2, 477/7, 484, 744/1, 474/3, 479, 478/2, 478/1, 744/3, 473, 472/1, 472/2, 744/4, 656/8, 650/3, 651/5, 656/4, 656/9, 656/7, 651/3, 650/2, 650/1, 651/2, 656/1, 651/1, 651/4, 656/10, 656/6, 781/3, 781/2, 781/1; – k. o. 694 Rogoza: 790/6, 56/5, 790/5, 790/1, 790/4, 75/3, 790/3, 75/2, 790/2, 79/3, 87/13, 87/4, 79/2, 87/16, 56/17, 87/17, 56/4, 56/22, 56/15, 56/18, 87/3, 87/2, 87/10, 100/4, 100/3, 100/2, 87/11, 143/5, 143/2, 767/5, 143/4, 767/1, 87/12, 158/8, 125/1, 158/7, 800/6, 125/4, 158/2, 800/1, 158/9, 158/10, 158/17, 158/6, 158/12, 800/5, 158/19, 800/7, 769/3, 158/18, 769/4, 158/4, 11/6, 769/11, 769/12, 11/26, 158/15, 769/18, 158/16, 769/16, 158/11, 164/3, 161/2, 769/17, 158/14, 769/15, 11/15, 162, 161/1, 769/5, 11/1, 769/6, 164/1, 769/13, 769/14, 164/4, 173/4, 11/20, 769/8, 769/7, 171/1, 167/1, 167/2, 169, 172/1, 168, 173/1, 170/1, 164/2, 173/2, 166/2, 798/1, 172/2, 173/3, 171/2, 172/3, 175/4, 171/3, 170/2, 175/5, 175/2, 13/5, 800/3, 176/4, 175/6, 176/5, 180/4, 180/5, 182, 183/4, 176/2, 183/5, 184/1, 176/6, 184/4, 180/2, 187/2, 187/5, 180/6, 183/2, 188/2, 191/1, 166/4, 183/6, 188/5, 184/3, 192/2, 191/4, 184/5, 192/5, 166/3, 187/4, 195/2, 187/6, 188/4, 195/6, 188/6, 195/8, 196/3, 191/3, 13/9, 191/5, 13/6, 192/4, 192/6, 196/2, 773/7, 195/7, 195/5, 195/9, 195/1, 195/4, 198/1; – k. o. 696 Spodnje Hoče: 1480/2, 1480/1, 1481/2, 1481/3, 1111/1, 1111/2, 1075/5, 1481/1, 1075/4, 1075/6, 1075/7.

(2)Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz območja načrta z načrtom parcel, listi od št. 3.1 do št. 3.4).

(1)Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč: – zemljišča izključne rabe (cesta) so zemljišča za izgradnjo štiripasovne obvozne ceste z vsemi objekti in ureditvami na njej (1. točka prvega odstavka prejšnjega člena); – zemljišča izključne rabe (kmetijska zemljišča) so zemljišča, ki se vračajo v kmetijsko rabo in so določena v 3. točki prvega odstavka prejšnjega člena; – zemljišča omejene rabe so zemljišča izven izključne rabe, to so načrtovane prestavitve in novogradnje gospodarske javne infrastrukture ter zemljišča rekultivacij (2. točka prvega odstavka prejšnjega člena).

(2)Na območju omejene rabe so kmetijska zemljišča, zelene površine, stanovanjska in proizvodna območja ter območja prometnih površin. Zemljiščem na območju omejene rabe se namenska raba ne spreminja.

(3)Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene rabe so določeni v 20. členu te uredbe.

Štiripasovna navezovalna cesta zahodna obvoznica Maribor (Kardeljeva–AC Slivnica–Pesnica) je manjkajoči del zahodne obvoznice Maribor in je dolga približno 4,3 km. Trasa obvoznice se začne v krožišču Kardeljeve in Streliške ceste, ki je načrtovano v sklopu projekta »Zahodna obvoznica Maribora na odseku Lackova cesta–Kardeljeva cesta«, št. proj. 333, novelacija september 2020. Trasa poteka pod obronki Pohorja po južni strani Razvanjskega potoka. Za križanjem z Razvanjsko cesto pri dvorcu Betnava se trasa usmeri proti jugu in poteka v energetskem koridorju po poljih med Razvanjami na zahodni in regionalno cesto R2-430 (Tržaško cesto) na vzhodni strani. Za tem se usmeri proti vzhodu, pri čemer prečka obstoječo R2-430 čez viadukt, med poslovno cono na severni strani in Bohovo na južni strani. V nadaljevanju poteka po severni strani Radvanjskega potoka, z viaduktom prečka železniško progo Pragersko–Maribor in se konča v novem priključku na avtocesto Slivnica–Pesnica (med priključkom Rogoza in Ptujska cesta).

(1)Obvozna štiripasovna cesta je dolga 4,3 km in ima vmesni ločilni pas.

(2)Projektirani normalni prečni prerez je 19 m.

(3)Pri vertikalnih in horizontalnih elementih obvozne ceste je upoštevana projektna hitrost 80 km/h.

(1)Na obvozni cesti se zgradita dva izvennivojska priključka: »Razvanje« in »Bohova«. Načrtovani tehnični elementi priključka Razvanje so za hitrost 40 km/h, priključka Bohova pa za hitrost 50 km/h.

(2)Na obstoječi avtocesti se zgradita dva izvennivojska priključka: »Novi priključek na AC« in »Rogoza«. Načrtovani tehnični elementi novega priključka na AC so za hitrost 50 km/h, priključka Rogoza pa za hitrost 40 km/h. Z umestitvijo priključkov se omogoča razširitev avtoceste v šestpasovnico.

(3)Podatki o priključkih in križiščih so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev, listi od št. 2.1.1 do št. 2.1.4.

(1)Na obvozni cesti se zgradi ekodukt: – 8-1 dolžine približno 85 m in širine normalnega prečnega prereza približno 32,5 m (osno).

(2)Lega in tehnični elementi ekodukta so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev, list od št. 2.1.1 do št. 2.1.4.

(1)Na obvozni cesti se zgradita viadukta: – viadukt 6-1 dolžine približno 186 m, namenjen prečkanju deviacije 1-13 in krožnega križišča K-6 Bohova; – viadukt 6-2 dolžine približno 170 m, namenjen prečkanju deviacije 1-15, železniške proge, industrijskega tira in poljskih poti.

(2)Lega in tehnični elementi viaduktov so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev, listi od št. 2.1.1 do št. 2.1.4.

(1)Na obvozni cesti se zgradijo nadvozi: – nadvoz 4-1 dolžine približno 82 m, namenjen prečkanju deviacije 1-5 čez zahodno obvoznico; – nadvoz 4-2 dolžine približno 50 m, namenjen premostitvi deviacije 1-7 čez zahodno obvoznico; – nadvoz 4-3 dolžine približno 100 m, namenjen prečkanju krakov C in D čez AC in priključne krake na AC, ter deviacije 1-19; – nadvoz 4-4 dolžine približno 62 m, namenjen premostitvi deviacije 1-20 čez obstoječo AC z upoštevanjem načrtovane razširitve AC.

(2)V fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba zaradi zagotavljanja prometne varnosti pri novih nadvozih 4-3 in 4-4 zagotoviti umik stebrov nadvozov z ločilnih (vmesnih) pasov oziroma zagotoviti ustrezni varnostni odmik od roba vozišča, ki mora biti najmanj 3,0 m od roba vozišča trase avtoceste in najmanj 1,8 m od roba vozišča priključnih krakov E in F.

(3)Na obvozni cesti se zgradita podvoza: – podvoz 3-10 dolžine približno 9 m, namenjen prečkanju kraka D in deviacije traktorske poti 1-13. – podvoz 3-11 dolžine približno 9 m, namenjen prečkanju kraka A in deviacije traktorske poti 1-13. Od podvoza proti prepustu 3-12 sta obojestransko predvidena visokovodna zidova do višinske kote najmanj 273.10 n. v.

(4)Na obvozni cesti se zgradijo mostovi: – most 5-1 dolžine približno 13 m, namenjen premostitvi zahodne obvoznice čez regulacijo Radvanjskega potoka; – most 5-2 dolžine približno 8 m, namenjen premostitvi deviacije 1-4 čez Radvanjski potok; – most 5-3 dolžine približno 10 m, namenjen premostitvi deviacije 1-3 čez regulacijo Pekrskega potoka; – most 5-4 dolžine približno 10 m, namenjen premostitvi deviacije 1-4 čez regulacijo Pekrskega potoka; – most 5-5 in podvoz za kolesarje dolžine približno 18 m, namenjena premostitvi deviacije 1-5 čez deviacijo 1-6 (1. polje) in neimenovani vodotok oziroma jarek (2. polje). Zaradi visoke 100-letne vode (Q100) je prehod deviacije 1-6 zasnovan v vodotesni kesonski izvedbi skupne dolžine približno 147 m; – most 5-6 dolžine približno 9 m, namenjen premostitvi deviacije 1-4 čez regulacijo potoka Poštela; – most 5-7 dolžine približno 10 m, namenjen premostitvi zahodne obvoznice čez regulacijo potoka Poštela; – most 5-8 dolžine približno 10 m, namenjen premostitvi zahodne obvoznice čez regulacijo Razvanjskega potoka; – most 5-9 dolžine približno 10 m, namenjen premostitvi deviacije 1-7 čez regulacijo Razvanjskega potoka; – most 5-10 dolžine približno 11 m, namenjen premostitvi krožišča čez regulacijo Radvanjskega potoka; – most 5-11 dolžine približno 11 m, namenjen premostitvi krožišča čez regulacijo Radvanjskega potoka; – most 5-12 dolžine približno 19 m, namenjen premostitvi krakov A in B čez regulacijo Novega Hočkega potoka; – most 5-13 dolžine približno 16 m, namenjen premostitvi razširjene AC čez vodotok Novi Hočki potok. Izvede se obojestranska razširitev obstoječega mostu; – most 5-14 dolžine približno 23 m, namenjen premostitvi krakov C in D čez regulacijo Novega Hočkega potoka; – most 5-15 dolžine približno 16 m, namenjen za premostitev deviacije 1-20 čez vodotok Novi Hočki potok.

(5)Lega in tehnični elementi nadvozov, podvozov in mostov so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev, listi od št. 2.1.1 do št. 2.1.4.

(6)Na obvozni cesti in deviacijah se zgradijo prepusti pravokotnih in okroglih prerezov, ki so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev, listi od št. 2.1.1 do št. 2.1.4.

(1)Zaradi gradnje obvozne ceste se zgradijo naslednje deviacije ter preureditve odsekov cest in poti: – deviacija 1-1: vzpostavitev mešane površine za kolesarje in pešce ter dostop do kmetijskih zemljišč; – deviacija 1-2: dostop do kmetijskih zemljišč; – deviacija 1-3: deviacija lokalne ceste LC 243905 (Streliška cesta) in lokalne ceste LC 243911 (Razvanjska cesta). Od začetka do krožišča K-1 se izvede dograditev mešane površine za pešce in kolesarje. V nadaljevanju se navežejo vozišča krakov iz krožišča v obstoječe stanje, vključno z navezavo mešane površine za pešce in kolesarje; – deviacija 1-4: deviacija pomeni navezavo Razvanjske ceste na spiralno krožišče Kardeljeva. Od spiralnega krožišča do križišča s cesto Pot na okope ni hodnika za pešce in kolesarskih pasov, od križišča s Potjo na okope do deviacije 1-1 ter od navezave deviacije 1-1 na južni strani v km 0+820 pa do konca pa poteka hodnik za pešce po desni strani. Obojestranska kolesarska pasova na vsaki strani v širini 1,25 m sta predvidena od križišča s cesto Pot na okope ter do konca deviacije pri navezavi na LC 243911 (Razvanjska cesta) v km 1+211,28. Hkrati bo namenjena tudi dostopu do kmetijskih zemljišč; – deviacija 1-4a: deviacija lokalne ceste LC 243793 (Ljubljanska ulica) od km 0+000 do krožišča K-1 za navezavo na krožišče K-1; – deviacija 1-4b: deviacija od krožišča K-1 čez ekodukt do deviacije 1-1 za navezavo dostopov na krožišče K-1; – deviacija 1-5: lokalna cesta (mestne in krajevne ceste) LK 247211 (Spodnjevaška pot) z obstoječim trikrakim križiščem K-2 na regionalni cesti R2-430 (Tržaška cesta), ki se preuredi v štirikrako križišče. Na deviacijo je čez krožišči K-3 in K-4 navezan izvennivojski priključek Razvanje; – deviacija 1-6: servisna pot JP 880971; od navezave na obstoječe stanje do priključevanja deviacije 1-29 na desni strani v km 0+402 ima vlogo nasipa za vzpostavitev trajne retenzije; – deviacija 1-7: obvoznica naselja Razvanje, ki se iz navezave na krožišče K-3 usmeri proti jugu in poteka vzporedno s koridorjem VN-daljnovodov do javne poti JP 747082 (Pod Rebrco), kjer ostro zavije proti zahodu in na nadvozu 4-2 prečka obvozno cesto. Za križanjem z obvozno cesto trasa poteka ob obstoječi cesti in se usmeri proti krožišču K-5, kjer se naveže na obstoječo lokalno cesto LC 243911 (Razvanjska cesta). Za krožiščem K-5 je predviden nov par avtobusnih postajališč; – deviacija 1-8: poljska pot; – deviacija 1-9: poljska pot; – deviacija 1-10: poljska pot; iz deviacije se poleg priključkov na obstoječe poljske poti izvede dostop do zemeljskega zadrževalnika in stebrov daljnovoda; – deviacija 1-11: lokalna cesta LK 747082 (navezava poljske poti); – deviacija 1-12: prevezava dela lokalnih cest LC 243911 (Razvanjska cesta) in LC 380081 (Pot na Rute) na krožišče K-5. Ureditev deviacije vključuje tudi kapelico, ki se prestavi ob obstoječo poljsko pot na levi strani deviacije 1-12 v km 0+045; – deviacija 1-13: traktorska pot JP 880971; – deviacija 1-14: nova lokalna cesta oziroma peti krak krožnega križišča v izvennivojskem priključku »Bohova« kot navezava do industrijsko-trgovskega območja, na katero se priključuje s krožnim križiščem K-7; – deviacija 1-15: poljska pot; – deviacija 1-16: poljska pot; – deviacija 1-17: poljska pot; – deviacija 1-18: poljska pot; – deviacija 1-18a: poljska pot; – deviacija 1-19: poljska pot; – deviacija 1-20: regionalna cesta R2-450/1404 Hoče; povezovalna cesta za navezavo avtocestnega priključka Rogoza na vzporedno cestno mrežo; – deviacija 1-21: lokalna cesta JP 880523; – deviacija 1-22: lokalna cesta JP 880521; – deviacija 1-23: nadaljevanje regionalne ceste R2-450/1404 priključek Rogoza–letališče iz krožnega križišča K-10 v smeri jug; – deviacija 1-24: poljska pot; – deviacija 1-25: preureditev regionalne ceste R2-430 oziroma ureditve na območju križišča K-2 obsegajo dograditev pasov za desno zavijanje iz smeri Maribora proti priključku Razvanje. Zaradi dodajanja pasu za smer naravnost med krožiščema K-13 in K-2 je zato potrebna tudi prestavitev pasu za desno zavijanje iz smeri AC proti krožišču K-13; – deviacija 1-26: dostop do zemeljskega zadrževalnika na jugovzhodni strani ekodukta 8-1; – deviacija 1-27: preureditev dela LK 250601 (Papeške ceste) na odseku od navezave LK 277211 pri križišču z R2-430 do navezave LC 243911 (Razvanjska cesta). Po celotni dolžini ureditve se odstrani asfaltni sloj in zoži vozni pas na 3,5 m, preostali del se rekultivira. Deviacija bo namenjena izključno dostopu do kmetijskih površin; – deviacija 1-28: preureditev LC 243911 (Razvanjska cesta) na odseku od obstoječega mostu na Radvanjskem potoku pri Betnavskem dvorcu do območja, kjer so predvideni objekti za odstranitev. Po celotni dolžini ureditve se odstrani asfaltni sloj in zoži vozni pas na 3,5 m, preostali del se rekultivira. Deviacija bo namenjena izključno dostopu do kmetijskih površin; – deviacija 1-29: poljska pot, namenjena dostopu do kmetijskih zemljišč na vzhodni strani obvozne ceste, ki bo tudi v vlogi nasipa za vzpostavitev trajne retenzije.

(2)Deviacije se izvedejo v asfaltu, razen poljskih poti: in sicer deviacije 1-2, 1-4b, 1-8, 1-9, 1-10, 1-15, 1-16, 1-17,1-18, 1-19, 1-24, 1-26, 1-27, 1-28 in 1-29, ki se izvedejo v makadamu. Na njih se izvedejo potrebni priključki.

(3)Lokacije in dimenzije vseh prestavitev so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev, listi od št. 2.1.1 do št. 2.1.4.

(1)Odpadne padavinske vode s povoznih površin se pred iztokom v odvodnike ali podtalnico ustrezno predhodno prečistijo. Izvede se odprti in zaprti sistem odvodnjavanja (delna izvedba z odprtimi jarki, delno s kanalizacijskimi cevovodi).

(2)V sklopu izvedbe kanalskega sistema se izvedejo točkovni cestni požiralniki s peskolovi z zvezno navezavo na primarni sistem odvodnje vzdolž cestnih rešitev z iztokom čez zadrževalnike in lovilce olj v bližnje odvodnike.

(3)Iztok odpadnih padavinskih voda se izvede v Radvanjski, Razvanjski in Hočki potok čez odprte jarke oziroma z neposrednimi iztoki.

(4)Izvedejo se naslednji zemeljski zadrževalniki za zadrževanje padavinskih voda med večjimi nalivi: – ZZ-1: obvoznica, 220 m 3, iztok v Radvanjski potok; – ZZ-2: deviacija 1-7, 12 m 3, iztok v jarek; – ZZ-3: obvoznica, 980 m 3, iztok v jarek/Radvanjski potok; – ZZ-4: krožno križišče K-6 Bohova (sever), 530 m 3, iztok v Radvanjski potok; – ZZ-5: krožno križišče K-6 Bohova (jug), 120 m 3, iztok v Hočki potok; – ZZ-6: obvoznica, 150 m 3, iztok v Novi Hočki potok; – ZZ-7: krožno krožišče K-8, 170 m 3, iztok v Hočki potok.

(5)Izvedejo se naslednji cevni zadrževalniki za zadrževanje padavinskih voda med večjimi nalivi: – CZ-1: deviacija 1-3, 24 m 3, iztok v Pekrski potok; – CZ-2: deviacija 1-3, 5 m 3, iztok v Pekrski potok; – CZ-3: deviacija 1-5, 30 m 3, iztok v jarek/Radvanjski potok; – CZ-4: deviacija 1-7, 5 m 3, iztok v neimenovani vodotok; – CZ-5: deviacija 1-12, 16 m 3, iztok v neimenovani vodotok; – CZ-6: krak A, 20 m 3, iztok v Novi Hočki potok; – CZ-7: krak D, 30 m 3, iztok v Novi Hočki potok; – CZ-8: krak D, 20 m 3, iztok v Novi Hočki potok.

(6)Za vsakim zadrževalnim objektom oziroma pred vsakim iztokom se izvede tipski lovilec olj.

(7)Čez črpališča z vgrajenimi potopnimi črpalkami in tlačnim vodom se izvede odvodnjavanje objektov: – ČRP-1, most 5-5, iztok v Razvanjski potok; – ČRP-2, podvoza 3-10 in 3-11, iztok v Radvanjski potok.

(8)Na deviaciji 1-14 se izvede kontrolirano odvodnjavanje.

(1)Vkopi se izvedejo z naklonom brežine do 1:2.

(2)Nasipi se zgradijo s kamnitim materialom in oblikujejo z naklonom brežin do 2:3.

(3)Zgornji deli vkopnih brežin in spodnji deli brežin nasipov se izvedejo brez lomljenih linij pri navezovanju na okoliški teren.

(1)Na trasi obvozne ceste in deviacij se na mestih, na katerih prečkajo vodotoke, zgradijo premostitveni objekti ali prepusti, vodotoki pa se regulirajo.

(2)Izvedejo se naslednje regulacije: – regulacija 7-1 (Pekrski potok): deviaciji 1-4 in 1-3, v dolžini 161 m; – regulacija 7-2 (Radvanjski potok): obvoznica v dolžini 514 m. Gorvodno se regulacija navezuje na vodnogospodarske ureditve v predhodnem projektu: Načrt vodnogospodarskih ureditev, št. projekta: 333, št. načrta: 3088/08, ki ga je izdelalo podjetje VGB Maribor; – regulacija 7-3 (potok iz Poštele): deviacija 1-4; v dolžini 643 m; – regulacija 7-4 (Razvanjski potok): obvoznica, v dolžini 647 m; – regulacija 7-5 (Radvanjski potok): obvoznica, v dolžini 240 m; – regulacija 7-6 (Novi Hočki potok): obvoznica, v dolžini 661 m.

(3)Pri regulacijah vodotokov se upošteva načelo sonaravnega urejanja. Zagotavlja se prehodnost vodnim organizmom. Kolikor je mogoče, se uporabljajo naravni materiali. Brežine nad zavarovanji se humusirajo in zatravijo ter kjer prostor dopušča, posadi avtohtona lesna vegetacija. Dno urejanih vodotokov mora ostati naravno. Na reguliranih delih vodotokov se zagotovi strukturiranost dna in brežin.

(4)Za vzpostavitev in ohranitev nivelete se praviloma izvedejo tipski leseni talni pragovi, ki omogočajo neovirano prehajanje rib, in s skrivališči za ribe. Stopnje ne smejo biti višje od 30 cm. Izjema je regulacija 7-3 (potok iz Poštele), kjer se izvedejo tipski kamnito-betonski talni pragovi brez višinskih stopenj (fuge se zatravijo), ki tudi nima predvidenih skrivališč za ribe, saj gre za hudourniški potok, ki nima stalnega toka vode. Skrivališča za ribe morajo biti iz naravnih materialov in na brežini zasajena z mehkogibno avtohtono lesno vegetacijo.

(5)Na Novem Hočkem potoku se v okviru regulacije 7-6 izvede rekonstrukcija dveh stopenj, ki ne omogočata prehajanja organizmov. Rekonstrukcija stopenj se izvede tako, da je zagotovljena prehodnost za vodne organizme. Na območju regulacije 7-6 se izboljša struktura rečne struge z nesimetrično umestitvijo različnih naravnih struktur (drevesnih panjev, kosov debla) in raznolikim kombiniranjem med njimi. Umeščanje struktur v strugo mora biti obojestransko, z neenakomerno razdaljo med posameznimi skupinami.

(6)Za zagotovitev trajne retenzije se izvede niveletni dvig deviacije 1-6 od navezave na Papeško cesto v km 0+000 do priključka z deviacijo 1-29 v km 0+402 ter celotne deviacije 1-29 z navezavo na nasip obvozne ceste. Brežine se uredijo v nagibu 2: 3. Severno od priključevanja deviacije 1-29 na deviacijo 1-6 sta predvidena dva prepusta fi 80 cm za potrebe praznjenja retenzije.

(7)Premostitveni objekti in prepusti se izvedejo tako, da svetle odprtine zagotavljajo prevodnost 100-letnih visokih voda z ustrezno varnostno višino. Struge vodotokov se premostijo brez lokalnih zožitev v strugi vodotoka glede na obstoječe stanje.

(8)Na območjih premostitvenih objektov se brežine in dno struge zavarujejo ob upoštevanju vlečnih sil v strugi. Navezava načrtovanih vodnih ureditev na obstoječe pretočne prereze se izvede zvezno, brez lokalnih zožitev ali razširitev. Uvajalni objekt v cevni prepust se načrtuje tako, da se prepreči odlaganje materiala v cevnem prepustu.

(9)Dno urejanih vodotokov mora ostati čim bolj naravno, razen na območjih premostitev in drugih objektov, kjer so utrditve nujne zaradi njihove stabilnosti. Na območju objektov se struge ustrezno zavarujejo. Obstoječa obrežna zarast se čim bolj ohrani, odstranjena zarast pa se nadomesti z avtohtonimi, za obrežno zarast značilnimi vrstami.

(10)Predvidene regulacije, premostitve in vodne ureditve morajo biti izvedene pred gradnjo objektov, zaradi katerih se ukrepi izvajajo, oziroma pred gradnjo načrtovane infrastrukture.

(11)Kjer ob vodotokih v obstoječem stanju ni obrežne zarasti, se zagotovi prostor za vzpostavitev obrežnega pasu. Obrežna zasaditev mora posnemati naravno značilno pestrost in kompleksnost vegetacije. Zasaditev obrežne vegetacije se predvidi: – v okviru regulacije 7-1 Pekrski potok, kjer naj se med mostovoma 5-3 in 5-4 zasaditev obrežne zarasti izvede na levem bregu (dolžina 70 m, širina 7 m); – v okviru regulacije 7-3 Potok iz Poštele se tudi dolvodno od mostu 5-7 predvidi zasaditev obrežne zarasti. Obrežni pas se vzpostavi na levem bregu v dolžini 40 m in v širini vsaj 5 m; – v okviru regulacije 7-6 Novi Hočki potok se dolvodno od mostu 5-14 predvidi zasaditev obrežne zarasti na desnem bregu v dolžini 380 m in širini 8 m.

(12)V fazi gradnje investitor zagotovi izvedbo teh ukrepov: – na Razvanjskem potoku se na območju obstoječe pregrade (višina približno 3,4 m; lokacija E:547.831, N:152.878) zagotovi prehodnost vodnim organizmom z izvedbo obvoda struge (»ribja steza«). Zemljišča za izvedbo ukrepa zagotovi Direkcija Republike Slovenije za vode (v nadaljnjem besedilu: DRSV). Izvedba obvoda struge mora biti v skladu s projektno dokumentacijo, ki jo predhodno za potrebe sanacije pregrade zagotovi DRSV, Sektor območja Drave; – na Razvanjskem potoku se izvede rekonstrukcija obstoječe pregrade (višina približno 4,75 m; lokacija -E:547.644, N:152.926), ki v obstoječem stanju onemogoča prehodnost vodnim organizmom. Za zagotavljanje prehodnosti vodnim organizmom se izvede ukrep, ki ne zahteva izdaje gradbenega dovoljenja. Zemljišča za izvedbo ukrepa zagotovi DRSV; – na odseku Hočkega potoka od km 1+552 do km 3+302 v skupni dolžini 1750 m se predvidi vzpostavitev obrežne zarasti. Vzpostavljena obrežna zarast ne sme povečevati poplavne ogroženosti. Zasaditve so dopustne na zemljiščih, ki so last Republike Slovenije. V strugi je zasaditev dopustna le v zgornji tretjini brežine. Za zasaditev se uporabljajo za obrežno zarast značilne, lokalno avtohtone drevesne in grmovne vrste. S ciljem omogočanja vzdrževanja vodotoka se predvidi izvedba neenakomerne gručaste zasaditve izmenično na levem in desnem bregu. Za potrebe izvedbe zasaditve mora investitor zagotoviti z DRSV usklajeni zasaditveni načrt.

(13)Pri podvozu 3-11 se umesti zaščitni zid oziroma nasip na vrhu brežine vkopa podvoza v dolžini približno 50 m in na višini 273.1 mnv.

(1)Razsvetljava se izvede na naslednjih priključkih, križiščih, ekoduktu in cestah v naseljih: – priključki Razvanje in Bohova ter priključek na AC, – obstoječi priključek na AC Rogoza, – križišča: K-1, K-3, K-4, K-6, K-7, K-8, K-9, K-10, – ekodukt 8-1, – nadvozi 4-1, 4-3, 4-4, – viadukt 6-1, – deviaciji 1-5, 1-14, – kraka E in F (povezava med novim priključkom na AC in obstoječim priključkom Rogoza na AC).

(2)Napajanje cestne razsvetljave se izvede iz posameznih priključnih omaric in nizkonapetostnih elektroenergetskih priključkov.

(3)Za razsvetljavo se smejo uporabiti le svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 odstotkov.

(4)Razsvetljava cest in javnih površin mora biti v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13 in 44/22 – ZVO-2).

(1)Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki vključuje predvsem oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem v obcestnem prostoru in na ekoduktu ter rešitve v zvezi z urejanjem vodotokov in oblikovanjem protihrupnih ukrepov in varovalnih ograj.

(2)Oblikovanje reliefa: – relief se na urbanih območjih prilagodi obstoječim in načrtovanim ureditvam na stičnih območjih; – na območjih odprte krajine se relief oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter zveznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief, da se zagotovi čim naravnejši videz obcestnega prostora. Notranjost ramp na priključkih se uredi z zveznim oblikovanjem reliefa, da se območja nasipov razširijo do blagih nagibov, pri čemer se povzemajo linije obstoječega reliefa; – vkopi ob načrtovanih cestah se oblikujejo tako, da se omogoči ozelenitev. Vse vkopne brežine se izvedejo čim bolj neporavnano s spreminjajočim se naklonom, ohranjenim naravnim lomom skale in zemljatimi skalnimi žepi; – opuščeni odseki občinskih cest, poljskih in gozdnih poti, križišč ter površine po odstranitvi objektov se sanirajo z reliefnim preoblikovanjem glede na značilnosti okoliškega terena; – območja priključkov, križišč in cestnih objektov se krajinsko oblikujejo, da se blažijo učinki tehničnih značilnosti posega in objekti niso vidno moteči pri pogledih s ceste in bivalnih območij. Na zunanjih straneh načrtovanih cest se nasipi smiselno razširijo in navežejo na okoliški teren.

(3)Oblikovanje zasaditev: – zarast se odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno; med gradnjo poškodovana zarast se sanira; – zasaditve se izvajajo z uporabo avtohtonih in proti suši odpornih vrst drevnine, v obvodnih prostorih pa hidrofilnih vrst, da se zagotovi čim hitrejša ozelenitev. Z zasaditvami se utrjujejo tla in zagotavlja vpetost ureditev v prostor, oblikuje vozniku prijeten in pregleden obcestni prostor, zagotavljajo se razgledi in zakrivanje vidno motečih posegov pogledom z bivalnih območij ob načrtovanih cestah. Zasaditve se na urbanih območjih in v bližini poselitve prilagajajo obstoječim in načrtovanim ureditvam na bližnjih območjih, v odprti krajini pa se upoštevajo obstoječi krajinski vzorec, vrstna sestava in značilne oblike rastja (gozdni sestoji, obvodna zarast, obdelovalne površine). Na območjih kmetijskih zemljišč se zasaditve izvajajo le v manjših skupinah in točkovno, predvsem na prečkanjih vodotokov; – poljske poti v bližini vodotokov in na območju, kjer bo obstoječa živica zaradi gradbenih del uničena, se zasadi gosta drevesno-grmovna zarast; – vzdolž roba ekodukta se gosto zasadijo hitro rastoče in proti suši odporne grmovne vrste, da se obojestransko oblikujejo lijakasti dostopi na te objekte; zasaditev ob ograji naj bo razgibana; – osrednji del ekodukta se zatravi in zasadi razgibano z menjavo odprtih in zasajenih prostorov; – brežine vkopov in nasipov se zatravijo in zasadijo s skupinami lesnatih rastlin; – zasaditve dreves so dopustne na oddaljenosti najmanj 7 m od roba cestišča; – zasaditve ob varovalni in protihrupni ograji se izvedejo tako, da je mogoč prosti prehod širok 1 m ob celotni ograji vsaj z ene strani; – zasutja s presežki izkopanega zemeljskega materiala se uredijo v skladu s prvotno rabo prostora, da se površine zatravijo ali vzpostavi kmetijska raba ob upoštevanju dejanske rabe sosednjih zemljišč; – notranji deli krožnih križišč se zatravijo in zasadijo z nizkorastočimi grmovnicami ali posamičnimi drevesi; – protihrupne ograje se čim bolj ozelenijo s plezalkami in drevnino, da se zasaditve prilagodijo pomenu, oblikovanju in rabi prostora na stiku z načrtovanimi ureditvami; – zadrževalni bazeni se zasadijo s trstičjem in drugimi vodnimi makrofiti; – zasaditve se izvedejo takoj po končani gradnji, zagotovi se njihovo ustrezno vzdrževanje; – vse zasaditve se izvajajo v skladu z načrtom krajinske arhitekture in ugotovitvami projektantskega nadzora, ki se zagotovi med gradnjo na celotnem odseku.

(4)Vsi odseki obstoječih cest in poti oziroma drugih rab, ki se po izvedbi ureditev, načrtovanih s to uredbo, ne uporabljajo več, se rekultivirajo v skladu z rabo sosednjih zemljišč.

(5)Območja krajinskih ureditev so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev, listi od št. 2.1.1 do št. 2.1.4.

(1)Premostitve, viadukti, nadvozi, podvozi, priključki, križišča, cestna oprema, protihrupne in varovalne ograje se oblikujejo v skladu s sodobnimi načeli oblikovanja ter urbano in krajinsko podobo prostora.

(2)Konstrukcije mostov, viaduktov in nadvozov se načrtujejo tako, da se zagotovijo čim enostavnejše oblike in čim večja transparentnost objektov.

(3)Oblikovanje protihrupnih ograj se uskladi z značilnostmi arhitekturnih elementov okoliških objektov. Uporabijo se peščene, bež in tople sive ali zeleno-sive barve. Zgornji rob protihrupne ograje se izvede zvezno vzporedno z niveleto ceste.

(4)Oblikovanje drogov in svetilk cestne razsvetljave in ograj na mostovih in viaduktih se izvede oblikovno enotno po trasah posameznih cest in obvoznice, pri čemer se zagotovi tudi smiselna medsebojna usklajenost oblikovanja elementov cestne razsvetljave in ograj na mostovih in viaduktih z elementi urbane opreme v naseljih, po katerih potekajo.

Zaradi gradnje obvoznice se odstranijo objekti: – O-1: nestanovanjski objekt Razvanjska cesta 1 na zemljišču št. 1208/2, k. o. 679 Razvanje; – O-2: stanovanjski objekt Razvanjska cesta 1a na zemljišču št. 1208/2, k. o. 679 Razvanje; – O-3: stanovanjsko-poslovni objekt Razvanjska cesta 3 na zemljišču št. 1208/3, k. o. 679, Razvanje; – O-4: dvostanovanjski-poslovni objekt Razvanjska cesta 5 na zemljišču št. 1208/7, k. o. 679 Razvanje; – O-5: nestanovanjski objekt Razvanjska cesta 7 na zemljiščih št. 1208/4, 1208/5,1208/8 in 1208/9, k. o. 679 Razvanje; – O-6: pomožni objekt na zemljišču št. 1208/17, k. o. 679 Razvanje; – O-7: pomožni objekt na zemljišču št. 1208/15, k. o. 679 Razvanje; – O-8: pet pomožnih objektov na zemljišču št. 1208/16, k. o. 679 Razvanje; – O-9: kapelica na zemljišču št. 1134, k. o. 679 Razvanje: kapelica se odstrani in prestavi ob poljsko pot na zemljišče št. 945/2, k. o. 679 Razvanje; – O-10: stanovanjski objekt s pripadajočimi pomožnimi objekti, Pot na okope 23, na zemljiščih št. 2195, 2196/2 in 2196/1, k. o. 678 Spodnje Radvanje.

(1)Na območju državnega prostorskega načrta so dopustni tudi ti posegi pod pogojem, da ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, načrtovanih s to uredbo: – gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječe gospodarske javne infrastrukture ter povečanje njene zmogljivosti glede na prostorske in okoljske možnosti, – urejanje vodotokov, – izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, – izvajanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na zemljiščih izven izključne rabe (cesta), določene v 5. členu te uredbe, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisom, ki ureja področje razvrščanja objektov, in v skladu z določili na območju veljavnih občinskih prostorskih aktov, ki veljajo za istovrstne posege in dejavnosti, – izvajanje rednih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist.

(2)Za vse posege se pridobi soglasje investitorja oziroma upravljavca, če so načrtovane prostorske ureditve že zgrajene in predane v uporabo.

(3)Za vse posege na območjih kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in na vodnih zemljiščih se pridobijo mnenja mnenjedajalcev, v katerih pristojnosti posegajo ti posegi.

(4)Na poplavnih območjih so dopustni posegi iz prvega odstavka tega člena samo, če ne povečujejo predvidene stopnje poplavne ogroženosti. Na vodnih in priobalnih zemljiščih so dopustni posegi iz prvega odstavka tega člena samo, če ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

(1)Zaradi gradnje ureditev iz 3. člena te uredbe se prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo objekti in naprave javne gospodarske infrastrukture in grajenega javnega dobra državnega in lokalnega pomena.

(2)Skupni pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so: – projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta; – če se med gradnjo ugotovi, da je treba posamezni obstoječi infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem lastnika ali upravljavca tega voda; – trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur; – gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da na to dediščino ne vplivajo; – pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.

(3)Križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim ter prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija grajene javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi od št. 2.2.1 do št. 2.2.4.

Križanje obvozne ceste z železniško progo Pragersko–Maribor se izvede z viaduktom.

(1)Trasa navezovalne ceste zahodna obvoznica Maribor je v vplivnem območju letališča Edvarda Rusjana Maribor. Pri izdelavi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se upoštevajo vse omejitvene ravnine letališča.

(2)Nad obravnavanim območjem potekajo omejitvene ravnine letališča: horizontalna (305 mnv), priletna (ki se dviga pod naklonom 2,5 odstotka, merjeno od praga vzletno-pristajalne steze letališča) in vzletna ravnina (ki se dviga pod naklonom dva odstotka, merjeno od praga vzletno-pristajalne steze letališča); ob izvajanju del je treba zagotoviti, da najvišji deli konstrukcij (vključno z zaščitnimi ograjami, antenami, obcestnimi svetilkami, reklamnimi panoji, gradbenimi žerjavi in podobno) ne presegajo omejitvenih ravnin letališča.

(3)Na vplivnem območju letališča sta prepovedana postavitev in delovanje naprav ali sistemov, ki bi lahko povzročali elektromagnetne, svetlobne ali druge motnje na napravah za vodenje zrakoplovov, oziroma ki lahko ovirajo ali zavedejo posadko zrakoplova.

(4)Pred graditvijo, postavljanjem in zaznamovanjem objektov, ki s svojo višino ali delovanjem vplivajo na varnost zračnega prometa, je treba pridobiti ustrezne projektne pogoje ali mnenje (predhodno soglasje) agencije.

Vsi cevovodi, ki se z načrtovanimi ureditvami porušijo, in vsi dotrajani ali premalo zmogljivi cevovodi se na mestih križanja nadomestijo z novimi cevovodi. Ti se na mestih križanj speljejo po istih ali novih trasah, prilagojenih načrtovanim ureditvam.

(1)Na vseh prečkanjih načrtovanih cest s kanalizacijo se zagotovi ustrezna zaščita kanalizacijske cevi, da se cevovod med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev ne poškoduje.

(2)Vsi kanali, ki se z načrtovanimi ureditvami porušijo, in vsi dotrajani kanali se na mestih križanja nadomestijo z novimi. Ti se na mestih križanj speljejo po istih ali novih trasah, prilagojenih načrtovanim ureditvam.

(3)Na mestih navezav prestavljenih kanalov na obstoječe kanalizacijsko omrežje se globina jaškov prilagodi novim niveletam kanalov.

(4)Prestavitev gravitacijskih kanalov se izvede tako, da se ne poslabšajo obstoječe hidravlične razmere v kanalih.

(1)Izvedejo se prilagoditve obstoječih visokonapetostnih daljnovodov 110 kV: – križanje VN1: DV 2x110 kV Pekre–Tezno–Dobrava, razpetina med SM13-SM14; – križanje VN2A in VN2B: DV 110 kV Maribor (SM15)–Pekre II (betonski), razpetina med SM23-SM24 in SM18-SM19; – križanje VN3A, VN3B in VN3C: DV 110 kV Maribor (SM15)–Pekre I (Y), razpetina med SM23-SM24, SM18-SM19 in SM17-SM18; – križanje VN4: DV 2x110 kV Maribor–Pekre(SM15) I, II, razpetina med SM13-SM14; – križanje VN5A in VN5B: DV 2x110 kV Maribor–Rače/Slovenska Bistrica, razpetina med SM15-SM16 in SM13-SM14; – križanje VN6: DV 110 kV Maribor (SM15)–Cirkovce I, DV 110 kV Maribor (SM15)–Cirkovce II, razpetina med SM15-SM16; – križanje VN7: DV 2x110 kV, Maribor–Cirkovce (SM15), razpetina med SM13-SM14.

(2)Na visokonapetostnih daljnovodih se izvede zamenjava stebrov na novih lokacijah, kar je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija grajene javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi od št. 2.2.1 do št. 2.2.4. Pri vstavitvi novih stebrov se dolžina vodnikov ohranja, zato dodatni posegi (na primer podaljševanje) niso potrebni.

(3)Lokacije stebrov daljnovodov so v horizontalni omejitveni ravnini letališča Maribor. Višina stebrov je omejena na 32 m, konica stebra ne sme biti višja od 305 mnv. Konica stebra se pobarva v rdeče-belem vzorcu.

(4)Na mestih prečkanj načrtovanih ureditev z obstoječimi nadzemnimi visokonapetostnimi elektroenergetskimi vodi se po potrebi izvedejo mehanske ojačitve izolatorskih verig.

(5)Na mestih prečkanj načrtovanih ureditev z obstoječimi srednje- in nizkonapetostnimi elektroenergetskimi vodi se izvedejo pokablitve nekaterih nadzemnih vodov ter zaščite in prestavitve kablovodov.

(6)Za napajanje ekodukta, meteornega črpališča in javne razsvetljave z električno energijo se izvedejo novi nizkonapetostni priključki.

(7)Pri preurejanju in prestavitvah visoko-, srednje- in nizkonapetostnih elektrovodov se vodi čim bolj odmaknejo od bivalnih območij.

(1)V skladu s projektom »Zahodna obvoznica Maribora, Lackova cesta–Kardeljeva cesta, od km 3+600 do km 4+840 (št. projekta: 333, datum po recenziji sept. 2021; izdelala: JV BPI d. o. o. in Lineal d. o. o., faza: PGD)« je predvidena prestavitev prenosnega plinovoda MB 20000. Med profili obvozne ceste ZO-3 in ZO-5, ureditve Radvanjskega potoka na regulaciji 7-2 in umestitve deviacije 1-2 se posega v območje predvidenega poteka prenosnega plinovoda po projektu št. 333, zato se predvidita prestavitev in zaščita prenosnega plinovoda.

(2)Na prečkanjih načrtovanih cest in drugih ureditev z obstoječim prenosnim ali distribucijskim plinovodom se po potrebi izvedejo prestavitve in zaščite ter varovanje med gradnjo.

(3)Vse predvidene prestavitve in prevezave prenosnega ter distribucijskega plinovoda se izvedejo hkrati, da niso potrebne večkratne prekinitve dobave plina.

(4)Na prečkanjih načrtovanih cest in drugih ureditev z načrtovanim plinovodom se novogradnje plinovodov prilagodijo ureditvam, načrtovanim s tem državnim prostorskim načrtom.

(1)Na vseh prečkanjih načrtovanih cest s telekomunikacijskimi vodi se zagotovi ustrezna zaščita telekomunikacijskih vodov, da se telekomunikacijski vodi med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev ne poškodujejo.

(2)Ob celotni trasi obvoznice se za potrebe obrambe zagotovi cev za optični kabel.

(3)Vsi telekomunikacijski vodi, ki se z načrtovanimi ureditvami porušijo, se nadomestijo z novimi. Novi telekomunikacijski vodi se na mestih križanja speljejo po istih ali novih trasah, ki se prilagodijo načrtovanim ureditvam.

(4)Na območju izvennivojskega prečkanja železniške proge v sklopu hitre ceste se na prečkanjih načrtovanih ureditev z obstoječim signalnovarnostnim telekomunikacijskim omrežjem to omrežje ustrezno zaščiti.

(1)Za potrebe sistema klica v sili (KVS) in optične komunikacije se vzdolž širitve avtoceste prestavi obstoječa kabelska kanalizacija sistema klica v sili in optičnega prenosa podatkov.

(2)V bližini daljnovodov se v podrobnejši fazi projektiranja izdelata izračun induktivnih vplivov na kabel KVS in izokeravnična karta. Izračuni in potrebna zaščita se izdelajo v fazi PZI-dokumentacije.

(1)Parcelacija se izvede v skladu s prikazom iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel, listi od št. 3.1 do št. 3.4, v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravi, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.

(2)Parcele, določene z državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem lastništva oziroma upravljanja in se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1)Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.

(2)Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave, s katerimi se natančneje določijo ukrepi varstva. Investitor zagotovi tudi ukrepe za varstvo arheoloških ostalin, ki izhajajo iz rezultatov predhodnih arheoloških raziskav za natančnejšo določitev ukrepov varstva.

(3)Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine v skladu z zakonodajo, ki opredeljuje varstvo kulturne dediščine.

(4)Pri gradnji na območju registriranih arheoloških najdišč se poseg zmanjša na najmanjšo mogočo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da se dediščina ne ogroža.

(5)Na območjih prečkanj enot kulturne dediščine je območje delovnih površin čim ožje. Območja kulturne dediščine se ne smejo uporabljati za izravnavo presežka zemeljskega izkopa ali območja začasnega skladiščenja.

(6)Drugi projektni pogoji in pogoji za izvedbo z vidika varstva kulturne dediščine: – na območju kulturnega spomenika državnega pomena Maribor - Park gradu Betnava (EID 1-07866), Maribor - Arheološko najdišče Betnava (EID 1-00425) in Maribor - Dvorec Betnava (EID 1-00013), se obcestni nasipi na območju kulturnega spomenika izvedejo čim bolj položno, protihrupne ograje naj ne zapirajo pogledov proti Betnavi; zasaditve v krajinsko-arhitekturnem načrtu je treba načrtovati točkovno, in ne v strnjenih linijah; načrt signalizacije naj ne predvidi razsvetljave vozišča, vertikalna signalizacija bo izvedena tako, da ni moteča; – na območju kulturnega spomenika lokalnega pomena Maribor - Spominski park Ledina (EID 1-06415): za ožje varovano območje (parc. št. 2223/2 in 2223/3, obe k. o. Spodnje Radvanje) se izvede krajinska ureditev, ki upošteva nove dostopne poti (kolesarske in motorizirane) in poudari varovane sestavine kulturnega spomenika (centralni spomenik in bombne lijake). Za vzdrževanje spominskega območja je treba omogočiti dostop do kulturnega spomenika. Na območju spomenika ni dovoljeno skladiščiti gradbenega materiala ali presežkov zemeljskih izkopov in načrtovati gradbiščnih objektov ali delovnih površin. Vsi posegi bodo izvedeni tako, da se ohranijo avtentičnost lokacije, fizična pojavnost ter vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico ter da se ohrani veduta na spomenik. Krajinske ureditve se načrtujejo v sklopu krajinskega načrta, ki je določen v 17. členu te uredbe.

(7)Med gradnjo mora investitor zagotavljati stalno varstvo objektov in območij kulturne dediščine, kar pomeni, da mora objekte, ki bi se med gradnjo lahko poškodovali, primerno zaščititi, oziroma izvajalcem del dati primerna navodila.

(8)Investitor mora najmanj deset dni pred začetkom del o tem obvestiti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(9)Za vse posege v registrirano kulturno dediščino je treba pri pristojni območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstveno soglasje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo kulturne dediščine

(1)Območje državnega prostorskega načrta posega na območja ohranjanja narave. Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.

(2)Posegi v naravo se omejijo na območja načrtovanih ureditev. Vegetacija se odstrani le tam, kjer je to nujno potrebno. Sečnja in odstranjevanje lesne vegetacije se izvajata izven vegetacijske sezone in obdobja gnezdenja ptic, to je izven obdobja med 1. marca in 31. maja. Pred začetkom gradnje se pred poškodbami zaščitijo obvodna zarast, živice in posamezna drevesa. Na območjih, na katera se posega le med gradnjo in je odstranitev vegetacije nujno potrebna, se po končani gradnji znova zasadijo avtohtone rastlinske vrste. Med gradnjo poškodovane površine se po končanih delih ustrezno sanirajo in čim bolj povrnejo v prvotno stanje.

(3)Na območju spomenika varovane narave Betnava – park ob dvorcu se začasno ne skladiščijo gradbeni material in presežki zemeljskih izkopov in se ne načrtujejo gradbiščni objekti ali delovne površine.

(4)Gradbena in druga dela v Pekrskem in Radvanjskem potoku se zaradi drsti rib ne opravljajo med 1. februarjem in 30. junijem, v Razvanjskem potoku pa ne med 1. oktobrom in 28. februarjem.

(5)Območje ekodukta se ogradi z žičnato ograjo tako, da ograja usmerja divjad na ekodukt.

(6)Na travnike, ki so pomembni za metulje, jugozahodno od deviacije 1-1 (km 0+375 do km 0+420) se ne posega. Na travnikih naj se začasno ne skladiščijo gradbeni material ali presežki zemeljskih izkopov in ne načrtujejo gradbiščni objekti ali delovne površine.

(7)Izvedejo se vsi ukrepi za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.

(8)Za razsvetljavo se uporabijo svetila, ki ne sevajo svetlobnega toka navzgor ter imajo ravno zaščitno in nepredušno steklo, ki ne oddaja svetlobe v UV-spektru. Gradbišče se osvetljuje s svetili s senzorjem, ki so neprodušno zaprta in ne svetijo nad vodoravnico in le, če je to nujno potrebno.

(9)O začetku gradnje je treba vsaj štirinajst dni prej obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja. Z njegovimi predstavniki se opravijo pregled lokacij in po potrebi intervencijski izlov rib in rakov ter njihova preselitev v neprizadete dele vodotoka.

(10)O začetku gradnje je treba vsaj štirinajst dni prej obvestiti pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave ter ji med gradnjo omogočiti spremljanje stanja.

(11)Med gradnjo se ob morebitnem odprtju podzemne jame, brezna, odkritju mineralov in fosilov ter drugih tektonskih in geomorfoloških pojavov o tem obvesti območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.

(12)Prečkanje vodotokov se izvede brez posegov v struge in obvodni prostor. Ob vodotokih se golosek takoj po končanih delih sanira z zasaditvijo avtohtonih grmovnih vrst, na primer z vrbovimi potaknjenci.

(13)Štiri leta po izgradnji ceste se na podlagi podatkov o povozih divjadi iz evidenčne knjige odstrela velike divjadi za obravnavani cestni odsek izdela ocena odseka z vidika možnosti za trke z divjadjo. Na podlagi rezultatov se predvidijo morebitni dodatni ukrepi za odvračanje divjadi.

(1)Vsa prečkanja površinskih vodotokov so razvidna iz obveznih prilog državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora ter grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev, listi od št. 2.1.1 do št. 2.1.4.

(2)Zaradi gradnje načrtovanih ureditev se kemijsko in ekološko stanje površinskih vodotokov na območju državnega prostorskega načrta in zunaj njega ne smeta poslabšati. Z gradbenimi stroji naj se posega v vodni prostor in obrežno zarast le, kolikor je to nujno potrebno.

(3)V bližini vodotokov se dela izvajajo tako, da se ne poškoduje obvodna zarast. Če je zaradi varnostnih razlogov potreben selektivni posek zarasti, se ta nadomesti. Za zasaditev se uporabljajo lokalno avtohtone, za obrežno zarast značilne vrste. Po končanju del se območja brežin vodotokov, ki so bila prizadeta zaradi gradnje, vzpostavi v stanje, ugodno za ribe.

(4)Zemeljski izkop se ne odlaga na vodna in priobalna zemljišča. Morebitna območja začasnega skladiščenja presežkov zemeljskih izkopov morajo biti urejena tako, da se prepreči spiranje ali odvodnjavanje padavinske vode z območja začasnega skladiščenja v vodotoke.

(5)V bližini vodotoka se ne uporablja gradbeni material, ki vsebuje nevarne spojine. Prav tako se v vodotok ne smejo razliti cementne in apnene mešanice. Pranje delovnih strojev z vodo iz vodotoka ni dopustno.

(6)Prepovedano je posegati v drstišča oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib med drstenjem in v varstvenih revirjih. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, morajo biti načrtovana in izvedena izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor na območju posegov v vodotok.

(7)Če se poseže v vodotok, se o tem vsaj štirinajst dni prej obvesti ribiška organizacija, ki upravlja ribiški okoliš. V primeru izvedbe posegov v več etapah je treba pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja obvestiti o začetku gradnje ob vsakem novem posegu na območju strug vodotokov.

(8)Za zaščito pred razlitjem nevarnih snovi se ob prometnih poteh in delovnih prostorih, ki mejijo na vodotoke in potekajo ob vodonosnikih ali čeznje, postavijo odbojne ograje, ki preprečujejo razlitje nevarnih snovi zunaj območja prometnih površin in kontrolirane odvodne površine.

(9)Zaradi zaščite pred širjenjem invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst je treba: – pred začetkom zemeljskih in gradbenih del na območju urejanja vodotokov ter z njimi povezanimi gradbišči evidentirati in kartirati prisotnost invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst; – če je na neposredni lokaciji predvidenih ureditev rastišče invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, naj se to pred posegi odstrani. Med izvajanjem zemeljskih del je treba upoštevati vse ukrepe za preprečevanje širjenja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na nove lokacije. Posebno pozornost je treba nameniti ravnanju z živico in v primeru uporabe živice (zemljine) z drugih lokacij zagotoviti, da ta ne vsebuje delov korenin ali semen invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

(10)Na vodotokih, kjer so načrtovane vodnogospodarske ureditve, je treba v fazi vzdrževanja izvajati te ukrepe: – zasaditve lesne vegetacije je treba po končanih delih ustrezno vzdrževati in morebitne odmrle sadike nadomestiti z novimi; – v okviru ohranjanja obstoječe obrežne lesene vegetacije in novo zasajene zarasti naj se enkrat letno izvajata redčenje in odstranjevanje vej, ki ogrožajo pretočnost struge; – samonikla, avtohtona, mehkogibna grmovna vegetacija naj se na brežinah čim bolj ohranja, po možnosti naj se prepusti rasti in le po potrebi redči; – vsa druga vzdrževalna dela je treba, kolikor je le mogoče izvajati tako, da se morebitne poškodbe zavarovanj izvedejo na način in v obsegu, določenima v dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja. Morebitne sanacije zajed na brežinah, ki nastanejo zunaj območij prvotno izvedenih zavarovanj, naj se izvedejo z bioinženirskimi ukrepi (vegetacijska zavarovanja, skrita zavarovanja).

(1)Načrtovane ureditve potekajo po vodovarstvenih območjih. Podatki o vodovarstvenih območjih so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.

(2)Na območjih iz prejšnjega odstavka se ceste in promet uredijo tako, da se upoštevajo pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo ta vodovarstvena območja. Analiza tveganja mora biti sestavni del projektne dokumentacije v vseh fazah načrtovanja.

(3)Posegi se izvedejo tako, da se ne poslabša stanje podzemne vode: – vse začasne lokacije skladiščenja materiala in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitene pred možnostjo izliva v tla in podzemno vodo; – zaščitni ukrepi se morajo izvajati na celotnem območju gradbišča, prometnih poteh in delovnih površinah, ki so v povezavi s predvidenimi posegi ob gradnji predvidenega objekta; – uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo, je na celotnem gradbišču prepovedana; enako velja za uporabo in čiščenje naprav; – poleg splošnih ukrepov varstva podzemne vode je treba na vodovarstvenem območju upoštevati posebne ukrepe, določene v analizi tveganja.

(4)V skrajnem severozahodnem delu območja (ekodukt Ekodukt 8-1 in mostovi M 5.1, M 5.2, M 5.3, M 5.4) se pri gradnji pasovnih temeljev upoštevajo ti ukrepi: – gradnja se izvaja v času nizkih ravni podzemne vode, to je od maja do oktobra, – zagotovi se stalni hidrogeološki nadzor gradnje in ustreznosti izvajanja ukrepov, – izvedejo se dodatne raziskovalne vrtine na območju temeljev objektov za opredelitev dejanskih visokih ravni podzemne vode (predvsem v severnem delu trase).

(1)Načrtovane ureditve potekajo po poplavnih območjih. Podatki o poplavah so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.

(2)Na poplavno ogroženih območjih se stanje poplavne ogroženosti zaradi gradnje načrtovanih ureditev ne sme povečati. Morebitna začasna območja skladiščenja presežkov zemeljskega izkopa je med gradnjo treba urediti tako, da ne nastaja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke presežkov zemeljskih izkopov. Vse z gradnjo prizadete površine je treba ustrezno utrditi in zasaditi, da ne prihaja do erozije tal zaradi poplavnih vod.

(3)Za zaščito pred poplavami se izvedejo ureditve, ki jih določa 15. člen te uredbe.

(1)Območje državnega prostorskega načrta poteka po kmetijskih zemljiščih. Potek po kmetijskih zemljiščih je razviden iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.

(2)Zagotovijo se najmanjši mogoči posegi na kmetijske površine.

(3)Med gradnjo in po njej se zagotovi neoviran dostop do vseh kmetijskih zemljišč.

(4)Na območju načrtovanih posegov se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi, tako da bo obseg uničenja in poškodb tal čim manjši, da se prepreči onesnaženje z gorivom, motornimi olji in drugimi škodljivimi snovmi. Območje začasnega skladiščenja presežkov zemeljskih izkopov se ne ureja na kmetijskih zemljiščih z dobrimi pridelovalnimi možnostmi.

(5)Zagotovi se nemoteno delovanje hidromelioracijskega sistema.

(6)Med gradnjo razgaljene površine se zatravijo in protierozijsko zaščitijo, preprečijo se nenadzorovani prevozi po kmetijskih zemljiščih ter upoštevajo drugi zaščitni ukrepi za preprečevanje poškodb in onesnaženja sosednjih zemljišč.

(7)Vsa rodovitna zemlja, ki se odstrani na območju načrtovanih posegov, se nameni za rekultivacijo, predvsem pa ponovni vgradnji v kmetijske površine in za izboljšavo kmetijskih zemljišč v okolici načrtovanih ureditev z nižjo boniteto, vse ob predhodni uskladitvi z lokalnimi skupnostmi oziroma posameznim lastnikom kmetijskega zemljišča, na katerem se predvidi izboljšanje bonitete kmetijskega zemljišča. Zagotovita se ločeno odstranjevanje in odlaganje rodovitnih in nerodovitnih slojev tal. Rodovitni del tal se odstrani in odloži tako in za toliko časa, da ne pride do mešanja horizontov in da se ohranita njegova rodovitnost in količina.

(8)V zemeljske nasipe in voziščno konstrukcijo se ne vgrajujejo presežki zemeljskega izkopa, iz katerega bi se lahko izprale ali izlužile snovi, ki bi onesnažile tla, geosfero in s tem podzemno vodo.

(9)Trajno izgubljena kmetijska zemljišča se nadomestijo. Za nadomeščanje kmetijskih zemljišč je bila izdelana Strokovna podlaga za vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč ob izgradnji zahodne obvoznice Maribor (izdelovalec Svetovanje in razvoj Matej Knapič, s. p., št. projekta: 001/2020, november 2020, dopolnitev september 2021, dopolnitev november (po mnenju MKGP dopis št. 350-52/2020/17 z dne 26. 10. 2021). Nadomestna kmetijska zemljišča se določijo v občinskem prostorskem načrtu in vzpostavijo najpozneje do pridobitve dovoljenja za gradnjo.

(1)Poseg v Tezenski gozd se izvede v najmanjšem možnem obsegu. Vloge Tezenskega gozda, zaradi katerih je bil razglašen za gozd s posebnim namenom, ne smejo biti okrnjene.

(2)Med gradnjo in po izvedbi posega se omogočita gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč ter ohranijo gozdne ceste. Ob rabi in vzdrževanju predmetnih objektov in ureditev v gozdnem prostoru je treba preprečevati morebitne negativne vplive na sosednji gozdni prostor in prometnice v njem ter na druga območja drevnin.

(3)Čas del v gozdovih se prilagodi tako, da spomladi ne moti ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev. Dela v gozdovih se opravijo od julija do decembra.

(4)Posegi v gozdnem prostoru se izvedejo tako, da se ne povzroči škoda na sosednjem gozdnem drevju, gozdnih tleh in prometnicah v gozdnem prostoru. Prepovedano je vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti. V gozdovih zunaj območja gradbišča ni dovoljeno urejati začasnih območij skladiščenja in trajnih odlagališč za odlaganje zemeljskega izkopa, gradbenih odpadkov in gradbenega materiala. Morebitni štori in presežki zemeljskega izkopa, ki bi nastali pri gradnji, se ne odlagajo v gozd, temveč na urejena odlagališča odpadnega gradbenega materiala ali se vkopljejo v zasipe.

(5)Delo s težko gradbeno mehanizacijo se izvaja v suhem vremenu. Promet z vozili na motorni pogon v gozdnem naravnem okolju zunaj gozdnih cest (vključno z gozdnimi vlakami) se izvaja le v neizogibno potrebnem obsegu, morebitne poškodbe gozdnih prometnic (gozdne vlake in brezpotja) ter gozdnih tal pa se po končani gradnji sanirajo.

(6)Vsi posegi v gozdu se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda, in ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije.

(1)Preprečuje se nenadzorovano raznašanje materialov z območja gradbišča na javne prometne površine. Izvedejo se vsi ukrepi za preprečitev prašenja, na primer prekrivanje skladiščnega in transportiranega materiala, vlaženje, zaslanjanje pred vetrom, ustrezno čiščenje gradbiščnih površin, ustrezna gradbena mehanizacija. Za izvajanje ukrepov za zmanjševanje in preprečevanje emisij delcev z gradbišča je odgovoren izvajalec gradbenih del, ki vodi gradbeni dnevnik o nadzoru nad izvajanjem del.

(2)Dovoljena je uporaba le tistih delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami.

(3)Med gradnjo je na območjih, kjer se gradbišče neposredno približa območjem poselitve, potrebna postavitev začasnih protiprašnih zaslonov za omejitev širjenja povečane koncentracije delcev PM10 z gradbiščnih platojev in prometnih poti. Protiprašna zaščita se kombinira z začasno gradbiščno protihrupno ograjo.

(1)Na podlagi napovedi prometa za 20-letno obdobje se ob upoštevanju dinamike in etapnosti gradnje izvedejo ti ukrepi za varovanje objektov in območij pred čezmernim hrupom: a) ob zahodni obvoznici protihrupne ograje skupne dolžine 308 m in višine 2,5 m: – PHO-1: Pot na okope, obojestransko visoko absorpcijska protihrupna ograja ob zahodni obvoznici med km 4.6+35 in km 4.7+83 desno od ceste (ograja je na predhodnem odseku, stacionaže so povzete po projektu PGD »Zahodna obvoznica Maribora (Streliška–Kardeljeva), odsek Lackova cesta–Kardeljeva cesta od km 3+600 do km 4+840, BPI d. o. o., št. 333, januar 2010, sprememba september 2020)«; – PHO-2: Pot na okope, obojestransko visoko absorpcijska protihrupna ograja ob zahodni obvoznici med km 4.6+40 in km 4.8+00 desno od ceste; b) ob avtocesti protihrupne ograje v skupni dolžini 2.358 m in višine 4,0 m: – PHO-3: Rogoza, obojestransko visoko absorpcijska protihrupna ograja ob avtocesti med km KC 0.4+99 in km 2.5+69 levo od ceste; – PHO-4: Rogoza, obojestransko visoko absorpcijska protihrupna ograja ob avtocesti med km 2.6+05 in km 2.9+53 levo od ceste; – PHO-5: Spodnje Hoče, obojestransko visoko absorpcijska protihrupna ograja ob avtocesti med km 2.5+79 in km 3.0+54 desno od ceste; – PHO-6: Spodnje Hoče, obojestransko visoko absorpcijska protihrupna ograja ob avtocesti med km 3.0+54 in km 3.1+41 desno od ceste (obnova in nadgradnja obstoječe protihrupne ograje); – PHO-7: ločilni pas AC, obojestransko visoko absorpcijska protihrupna ograja na avtocesti v ločilnem pasu ceste.

(2)Obrabna zaporna asfaltna plast na celotni trasi obvozne ceste, avtocestnega priključka in vseh pomembnejših navezovalnih deviacijah se izvede kot delno absorpcijska prevleka.

(3)Na vseh viaduktih in mostovih obvoznice ter pomembnejših navezovalnih deviacijah se izvedejo akustično tihe dilatacije.

(4)Predvidi se preveritev potrebe za izvedbo pasivne protihrupne zaščite prostorov, občutljivih za hrup: a) na območju obvoznice za stanovanjske objekte ob Streliški cesti in Ulici Roberta Kukovca: – Ul. Roberta Kukovca 48, zemljišče št. 1894/1, k. o. 678 Spodnje Radvanje; – Streliška cesta 91, zemljišče št. 1909, k. o. 678 Spodnje Radvanje; – Streliška cesta 91 A, zemljišče št. 1910, k. o. 678 Spodnje Radvanje; – Streliška cesta 93, zemljišče št. 1911, k. o. 678 Spodnje Radvanje; – Streliška cesta 94, zemljišče št. 2065, k. o. 678 Spodnje Radvanje; – Streliška cesta 95, zemljišče št. 1913/3, k. o. 678 Spodnje Radvanje; – Streliška cesta 99, zemljišče št. 1918, k. o. 678 Spodnje Radvanje; b) na območju avtoceste zaradi pričakovanega kumulativnega vpliva za stanovanjske objekte v naselju Rogoza in na skrajnem južnem delu naselja Spodnje Hoče: – Rogoška cesta 82, Rogoza, zemljišče št. *230, k. o. 694 Rogoza; – Rogoška cesta 80, Rogoza, zemljišče št. *132, k. o. 694 Rogoza; – Letališka ulica 52, Sp. Hoče, zemljišče št. 1106, k. o. 696 Spodnje Hoče; – Letališka ulica 54, Sp. Hoče, zemljišče št. 1111/2, k. o. 696 Spodnje Hoče; – Letališka ulica 56, Sp. Hoče, zemljišče št. 1112, k. o. 696 Spodnje Hoče; c) na območju avtoceste zaradi pričakovanega daljinskega vpliva za stanovanjske objekte ob Spodnjevaški poti in Razvanjski cesti: – Spodnjevaška pot 22, zemljišče št. 977/2, k. o. 679 Razvanje; – Spodnjevaška pot 14, zemljišče št. *76, k. o. 679 Razvanje; – Spodnjevaška pot 8, zemljišče št. 988/1, k. o. 679 Razvanje; – Spodnjevaška pot 4, zemljišče št. 74/2, k. o. 679 Razvanje; – Razvanjska cesta 81, zemljišče št. 74/3, k. o. 679 Razvanje. č) Potrebni obseg pasivnih ukrepov se določi v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(5)Investitor ob gradnji cest zagotovi izvedbo zaščitnih ukrepov pred hrupom v obsegu, ki se določi na podlagi napovedi prometa za deset- oziroma dvajsetletno obdobje po končani gradnji, nato pa jih fazno dograjuje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom zaradi cestnega in železniškega prometa.

(6)Rezervacija prostora za morebitno naknadno izvedbo protihrupnih ograj je na območju med prečkanjem Tržaške ceste in železniško progo v skupni dolžini približno 805 m na odsekih: – REZ-1, km 7,543–km 7,920, desno (celotni objekt čez Tržaško do rampe B priključka), – REZ-2, km 7,900–km 8,325, desno (od rampe B priključka do objekta čez železnico).

(7)Izvajalec gradbenih del zagotovi, da obremenitev s hrupom med gradnjo ne bo presegala predpisanih mejnih vrednosti kazalcev hrupa. V primeru preseganja je treba zagotoviti ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti hrupa v okolju.

(8)Med gradnjo se uporabljajo delovne naprave in stroji, izdelani v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisijskih določil za hrup gradbenih strojev, namenjenih za delo na prostem.

(9)Med gradnjo se v primeru ugotovljene povečane obremenitve okolja s hrupom izvedejo začasne polne gradbiščne ograje. V celotnem obdobju gradnje se zagotovita obveščanje prebivalstva o vrsti in predvidenem trajanju hrupnih del ter spremljanje pritožb zaradi hrupa.

(10)Gradbena dela na odprtih površinah potekajo med delovniki le v dnevnem času med 6. in 18. uro ter ob sobotah med 6. in 16. uro. Intenzivna gradbena dela v bližini stavb z varovanimi prostori s povečanimi impulznimi značilnostmi hrupa in dela, ki povzročajo vibracije večjega obsega, lahko potekajo le podnevi med 8. in 16. uro.

(11)Prevoz gradbiščnega in izkopnega materiala po gradbišču in javnem cestnem omrežju lahko poteka med delovniki le podnevi med 6. in 18. uro ter ob sobotah med 6. in 16. uro in mora, kolikor je le mogoče, potekati po gradbišču.

(12)Izvajalec med gradnjo zagotovi spremljanje obremenitve s hrupom. Merilne točke se določijo na podlagi načrta organizacije gradbišča in cest, po katerih potekajo glavni prevozi.

(1)Investitor mora zagotoviti ločeno zbiranje nastalih odpadkov po vrstah odpadka in redni odvoz vseh odpadkov z območja gradbišča pooblaščenemu prevzemniku.

(2)Med gradnjo se zagotovi ustrezni prostor za začasno hranjenje odpadkov in odpadne embalaže ter uredi tako, da se preprečita raznos odpadkov z območja gradbišča ter dostop do odpadkov nepooblaščenim osebam. Vsi odpadki, ki nastanejo pri vzdrževanju ali popravilih, se odpeljejo oziroma ustrezno odstranijo.

(3)Če med gradnjo pride do hrambe nevarnih odpadkov, se ti hranijo v ustreznih posodah ali skladiščih, da je preprečeno onesnaženje tal.

(4)V nadaljnjih fazah projektiranja se izdela načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, v katerem se natančno določi ravnanje s presežki zemeljskih izkopov in drugih gradbenih odpadkov.

(5)Presežek zemeljskih izkopov, ki ni uporabljen pri gradnji načrtovanih ureditev, mora kot gradbeni odpadek Agencija Republike Slovenije za okolje predati pooblaščenemu prevzemniku oziroma zbiratelju tovrstnih gradbenih odpadkov.

(6)Nevarni odpadki, med katere spadata tudi zemljina, onesnažena zaradi morebitnega razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.

(7)Gradbeni odpadki, nastali pri odstranjevanju objektov, se morajo začasno skladiščiti na območjih ob odstranjenih objektih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. Nato se predajo pooblaščenim prevzemnikom ali zbiralcem tovrstnih odpadkov.

(1)Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta ne sme poslabšati. Pri izvedbi posegov v bližini elektroenergetskih objektov in naprav se upoštevajo zadostni odmiki objektov od vodnikov.

(2)Med gradnjo in drugimi ureditvami je prepovedano kuriti ali odmetavati predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravnem okolju.

(1)Območje državnega prostorskega načrta je na območju varstva vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč. Območja, kjer so vojna grobišča in prikrita vojna grobišča, so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.

(2)Pri gradnji na območju vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč se poseg zmanjša na najmanjšo mogočo površino, ki še omogoča gradnjo.

(3)Med gradnjo investitor zagotavlja stalno varstvo območja vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč, kar pomeni, da je treba objekte na grobiščih in območje grobišča ustrezno zaščititi oziroma izvajalcem del dati primerna navodila.

(4)Ob morebitni najdbi posmrtnih ostankov investitor oziroma izvajalec del zagotovi, da ostanejo nepoškodovani ter na mestu in v položaju, kot jih je odkril, o najdbi pa takoj obvesti pristojno ministrstvo in policijo ter v nadaljevanju postopa v skladu z določili 28. člena Zakona o vojnih grobiščih (Uradni list RS, št. 65/03, 72/09 in 32/17).

(5)Investitor mora najmanj deset dni pred začetkom del o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za varstvo vojnih grobišč.

Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, je mogoče izvajati v več etapah, ki pomenijo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno ali hkrati. Dopustna je delitev etap na več podetap, pri čemer mora biti posamezna podetapa zaključena funkcionalna in tehnološka celota.

(1)Investitor zagotovi celostni načrt izvajanja monitoringa med gradnjo in obratovanjem del, določenih z državnim prostorskim načrtom, kot bo določalo poročilo o vplivih na okolje. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec ceste.

(2)Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi najmanj toliko točk nadzora, da se o stanju sestavin okolja pridobi utemeljena informacija. Točke monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni in investitor zagotovi dostopnost podatkov.

(3)Med pripravljalnimi deli in gradnjo se zagotovijo dodatne geološko-geotehnične preiskave: – geomehanske vrtine globine 10 m na približno vsakih 150–200 m trase – 12 kosov; – standardni penetracijski test (SPT) (5 kom/vrtino) – 60 kosov; – dilatometrski test (DMT) sondaže globine do 4 m za ugotavljanje in situ deformacijske lastnosti glinenega pokrova – 6 kosov; – laboratorijske preiskave v ustrezni količini glede na število vrtin.

(4)Pred gradnjo se zagotovi: – monitoring ravni podzemne vode po končanem projektiranju, in sicer vse do gradbenih del s periodičnimi analizami dinamike podzemne vode (na primer na dve leti); – na vodnih virih, na katerih bo v okviru hidrogeološkega pregleda ugotovljen možni vpliv obvoznice, se izmerijo osnovni terenski fizikalno-kemijski parametri zajete podzemne vode.

(5)Med gradnjo se zagotovijo monitoringi: – hrupa; – vibracij; – kakovosti zraka; – poplavne in erozijske varnosti; – stanja na gradbišču z vidika negativnih vplivov na tla in podzemno vodo; – pri gradnji pasovnih temeljev za ekodukt 8-1 in mostove M 5.1, M 5.2, M 5.3, M 5.4 stanja podzemne vode v vseh razpoložljivih piezometrih (piezometri, izdelani v sklopu projekta »Zahodna obvoznica Maribor«, in piezometri, ki jih upravlja Mariborski vodovod in Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanja narave) v skrajnem severozahodnem delu območja posega; – stanja površinskih vodotokov; – s področja ohranjanja kulturne dediščine; – na kmetijskih zemljiščih; – del v gozdovih; – območij z naravovarstvenim statusom; – ravnanja z gradbenimi odpadki v skladu z zakonodajo.

(6)Med obratovanjem se zagotovijo monitoringi: – hrupa; – povozov divjadi; – površinskih voda; – padavinske odpadne vode na iztoku čistilnih objektov za odpadno padavinsko vodo; – občasni kemijski monitoring podzemne vode pri normalnem delovanju ceste oziroma izredni ob morebitni nesreči z razlitjem nevarnih snovi na vodnih virih, pri katerih bo s hidrogeološkim pregledom ugotovljen možni vpliv; – spremljanje stanja uspešnosti rasti novih zasaditev.

(7)Pri odstopanju od dovoljenih vrednosti med gradnjo ali obratovanjem se zagotovijo ti dodatni zaščitni ukrepi: – dodatne prostorske, gradbene in tehnične rešitve; – dodatne krajinsko-arhitekturne ureditve; – sanacije poškodovanih območij in naprav; – drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).

(1)Vse delovne površine, območja skladiščenja presežkov zemeljskega izkopa, gradbiščni objekti, skladišča gradbenega materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča za gradnjo načrtovanih ureditev morajo biti na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih zunaj območij kulturne dediščine in čim dlje od vodotokov.

(2)Gradbišče je treba zavarovati, da se zagotovita varnost ter nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.

(3)Za prevozne poti do dostopnih poti do gradbišč se uporabljajo obstoječe državne in občinske ceste ter gozdne prometnice in poljske poti. Prevozne poti do gradbišč se določijo tako, da kar najbolj potekajo zunaj stanovanjskih naselij. Če je treba med gradnjo zagotoviti dodatne dostopne poti do gradbišča, se uredijo na zemljiščih v dogovoru z lastniki zemljišč in tako, da je vpliv na dejansko rabo prostora čim manjši. Interni dostopi in prevozi se izvajajo na območju DPN po trasi obvozne ceste. Prevoz materiala med gradnjo mora, kolikor je le mogoče, potekati po gradbišču.

(4)Obratovanje gradbišč in prometa se zaradi vpliva na obremenitev okolja z vibracijami in zaradi obremenitve okolja s hrupom časovno omejita: – gradbena dela na odprtih površinah lahko v splošnem potekajo le v dnevnem obdobju med 6. in 18. uro, ob sobotah med 6. in 16. uro, – gradbena dela s povečanimi impulznimi značilnostmi v bližini stavb z varovanimi prostori, kot so rušitve stavb, intenzivni izkopi kamnine, zabijanje temeljev, potekajo le podnevi med 8. in 16. uro, – promet po gradbišču in gradbiščnih poteh naj poteka le podnevi med 6. uro in 18. uro, v sobotah med 6. in 16. uro, – prevozi za potrebe gradnje morajo potekati po najkrajših poteh po državnih cestah višjega ranga, primarno po AC in regionalni cesti R2-430.

(5)Za primer nesreč z onesnaževali na območju gradnje se izdela poslovnik za takojšnje ukrepanje, s katerim se določijo pravočasni intervencijski posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda oziroma njihovo sanacijo. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.

(6)Na gradbišču se brez nadzora ne smejo uporabljati materiali, ki vsebujejo škodljive snovi.

(7)Morebitna območja začasnega skladiščenja presežkov zemeljskega izkopa je treba urediti tako, da se prepreči erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po gradnji je treba vse ostanke na območjih začasnih skladišč odstraniti.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v drugih členih te uredbe, so obveznosti investitorja tudi: – pred začetkom in končanjem gradbenih del je treba s tem seznaniti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije; – pred začetkom del pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove; – pravočasno obvestiti prebivalstvo o začetku in načinu izvajanja gradbenih del ter morebitnih omejitvah prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo; – ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po končani gradnji pa odpraviti morebitne poškodbe na njih; – zagotavljati nemoteno komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko oskrbo objektov; – zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč; – narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po gradnji odpraviti in ceste povrniti v enako stanje in kakovost, kot sta bila pred gradbenim posegom; – pred začetkom del zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali za prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje; – ob gradbišču, gradbiščnih poteh in dovoznih cestah za potrebe gradnje se izvedeta popis in dokumentiranje objektov, ki so od navedenih območij oddaljeni manj kot deset metrov.

(1)Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, hidrotehničnih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika primernejše tehnične rešitve, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo gospodarnejšo rabo prostora.

(2)Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovane podobe območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v pristojnosti katerih posegajo.

(3)Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja objektov gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi s tem državnim prostorskim načrtom, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske infrastrukture prej pridobiti soglasje investitorja prostorske ureditve, če ta še ni zgrajena, oziroma soglasje njenega upravljavca.

(4)Vse dimenzije in stacionaže, navedene v tem državnem prostorskem načrtu, se natančneje določijo v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

(1)Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vzdrževanje, zunanje urejanje dvorišč in dostopnih poti, rekonstrukcija obstoječih objektov, pri čemer se njihova namembnost ne spreminja, odstranitev obstoječih objektov ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati v skladu z merili in pogoji iz te uredbe.

(2)Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo razmere za ureditev, ki je predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati investitor oziroma upravljavec ceste.

(1)Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o lokacijskem načrtu avtoceste za odsek Slivnica–Fram–BDC (Uradni list RS, št. 23/96, 110/02, 33/07 in 80/10) na območju izvennivojskega priključka Bohova: – k. o. 679 Razvanje: 1208/13, 1199/4, 1199/1, 1199/10, 463/2, 463/5, 1116/4, 463/1, 560/8, 559/2, 560/2, 559/3, 559/1, 464/2, 470/3, 1119/1, 1119/5, 1117/2, 1117/3, 1117/1, 605/6, 1116/1, 555/4, 464/1, 548/1, 555/3, 605/5, 547/1, 555/6, 555/5, 605/2, 555/1, 605/4, 606/3, 543/2, 1118/7, 1118/1, 606/5, 606/1, 556, 552/1, 606/2, 557, 1116/3, 811/1, 811/2, 815/1, 816/4, 816/1, 816/3, 819/4, 819/1, 819/3, 820/4, 820/1, 1132/4, 820/3, 1132/1, 1132/3, 835/1, 838/1, 832/1, 834/1, 840/3, 832/2, 834/2, 835/2; – k. o. 695 Bohova: 2/4, 2/1, 287/4, 292/2, 33/1, 24/3, 28/4, 27/4, 45/1, 44/2, 39/2, 33/9, 41/2, 23/4, 38/2, 37/4, 30/6, 32/4, 26/2, 289/6, 37/3, 23/5, 287/5, 291/4, 36/4, 33/8, 179/7, 291/5, 23/3, 287/7, 179/8, 24/4, 36/3, 288/1, 178/5, 44/1, 41/1, 178/3, 158/1, 27/1, 179/4, 178/1, 32/2, 158/3, 33/2, 33/5, 179/3, 39/1, 161/1, 30/1, 291/1, 287/8, 32/1, 291/3, 179/1, 292/1, 33/6, 37/2, 36/1, 287/9, 289/4, 161/3.

(2)Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Slivnica–Pesnica (Uradni list RS, št. 41/98, 72/00, 68/02, 110/02, 72/04, 73/05, 33/07, 80/10 in 22/14) na območjih ureditev izvennivojskega novega priključka na AC in izvennivojskega priključka Rogoza: – k. o. 695 Bohova: 600/4, 601/4, 599/1, 602/4, 600/1, 603/4, 604/4, 602/1, 599/2, 605/4, 603/1, 600/3, 606/4, 292/2, 601/3, 607/4, 602/3, 606/1, 603/3, 608/4, 604/3, 610/4, 605/3, 389/4, 608/1, 721/4, 606/3, 610/1, 390/3, 607/3, 608/3, 393/3, 721/5, 610/3, 386/3, 390/1, 397/3, 393/1, 398/3, 721/6, 737/3, 389/1, 397/1, 398/1, 712/1, 721/3, 415/4, 737/1, 415/2, 721/1, 493/2, 414/3, 503/4, 488/3, 487/3, 415/1, 498/2, 488/1, 493/3, 493/1, 482/2, 414/1, 481/2, 487/1, 488/2, 709/7, 475/2, 459/4, 458/4, 451/1, 482/1, 487/2, 489/3, 481/1, 489/1, 709/2, 457/1, 486/2, 458/1, 450/2, 459/1, 464/1, 470/2, 709/9, 480/1, 475/1, 477/8, 483/1, 474/5, 709/4, 459/2, 465/1, 474/1, 464/2, 477/3, 477/4, 492/3, 709/5, 480/2, 477/5, 477/1, 457/3, 471/1, 458/3, 474/2, 459/3, 483/2, 464/3, 709/6, 466/1, 464/5, 469/2, 459/5, 458/5, 486/3, 477/2, 489/7, 474/4, 450/3, 477/6, 489/4, 486/1, 492/2, 463/1, 489/2, 483/3, 477/9, 494/2, 486/4, 495/2, 492/1, 744/6, 474/6, 744/5, 490/1, 489/5, 709/8, 486/6, 483/4, 490/2, 480/4, 466/2, 471/2, 477/7, 484, 744/1, 474/3, 479, 478/2, 478/1, 744/3, 473, 472/1, 472/2, 744/4, 656/8, 650/3, 651/5, 656/4, 656/9, 656/7, 651/3, 650/2, 650/1, 651/2, 656/1, 651/1, 651/4, 656/10, 656/6, 781/3, 781/2, 781/1; – k. o. 694 Rogoza: 790/6, 56/5, 790/5, 790/1, 790/4, 75/3, 790/3, 75/2, 790/2, 79/3, 87/13, 87/4, 79/2, 87/16, 56/17, 87/17, 56/4, 56/22, 56/15, 56/18, 87/3, 87/2, 87/10, 100/4, 100/3, 100/2, 87/11, 143/5, 143/2, 767/5, 143/4, 767/1, 87/12, 158/8, 125/1, 158/7, 800/6, 125/4, 158/2, 800/1, 158/9, 158/10, 158/17, 158/6, 158/12, 800/5, 158/19, 800/7, 769/3, 158/18, 769/4, 158/4, 11/6, 769/11, 769/12, 11/26, 158/15, 769/18, 158/16, 769/16, 158/11, 164/3, 161/2, 769/17, 158/14, 769/15, 11/15, 162, 161/1, 769/5, 11/1, 769/6, 164/1, 769/13, 769/14, 164/4, 173/4, 11/20, 769/8, 769/7, 171/1, 167/1, 167/2, 169, 172/1, 168, 173/1, 170/1, 164/2, 173/2, 166/2, 798/1, 172/2, 173/3, 171/2, 172/3, 175/4, 171/3, 170/2, 175/5, 175/2, 13/5, 800/3, 176/4, 175/6, 176/5, 180/4, 180/5, 182, 183/4, 176/2, 183/5, 184/1, 176/6, 184/4, 180/2, 187/2, 187/5, 180/6, 183/2, 188/2, 191/1, 166/4, 183/6, 188/5, 184/3, 192/2, 191/4, 184/5, 192/5, 166/3, 187/4, 195/2, 187/6, 188/4, 195/6, 188/6, 195/8, 196/3, 191/3, 13/9, 191/5, 13/6, 192/4, 192/6, 196/2, 773/7, 195/7, 195/5, 195/9, 195/1, 195/4, 198/1; – k. o. 696 Spodnje Hoče: 1480/2, 1480/1, 1481/2, 1481/3, 1111/1, 1111/2, 1075/5, 1481/1, 1075/4, 1075/6, 1075/7.

Ne glede na drugi odstavek 1. člena te uredbe se do začetka uporabe storitev za elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja v skladu z zakonom, ki ureja prostor, grafični del državnega prostorskega načrta objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00704-240/2025 Ljubljana, dne 28. avgusta 2025 EVA 2025-2560-0021 Vlada Republike Slovenije