Zakon o šolski inšpekciji (ZSolI-1)

Ta zakon ureja pristojnosti Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: šolska inšpekcija), področja inšpekcijskega nadzora, pogoje za glavno inšpektorico oziroma inšpektorja (v nadaljnjem besedilu: glavni inšpektor), pogoje za šolsko inšpektorico oziroma inšpektorja (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, postopek sistemskega pregleda, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z delom šolske inšpekcije.

(1)Šolska inšpekcija opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in notranjih aktov zavezanca, ki urejajo organizacijo in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: predpisi s področja vzgoje in izobraževanja), ki jo izvajajo vrtci, osnovne šole, glasbene šole, nižje in srednje poklicne šole, srednje tehniške in strokovne šole, gimnazije, višje strokovne šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, domovi za učence in dijaški domovi, organizacije za izobraževanje odraslih, zasebniki, ki izobražujejo po javnoveljavnih programih in programih s pridobljeno javno veljavnostjo, ter fizične osebe zasebnega prava, ki izvajajo dejavnost varstva predšolskih otrok (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).

(2)Šolska inšpekcija opravlja inšpekcijski nadzor tudi nad izvajanjem drugih zakonov in predpisov, če ti tako določajo.

(3)Šolska inšpekcija opravlja sistemske preglede, s katerimi preverja in spremlja skladnost organizacije in izvajanja dejavnosti vzgoje in izobraževanja pri posameznem zavezancu s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja.

Če ni s tem zakonom določeno drugače, se za inšpekcijski nadzor ali sistemski pregled in za inšpektorje uporabljajo zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, zakon, ki ureja prekrške, in zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora in sistemskega pregleda daje šolska inšpekcija strokovno pomoč zavezancem v zvezi z izvajanjem zakonodaje, ki je v nadzorstveni pristojnosti šolske inšpekcije.

(1)Šolska inšpekcija na področjih iz svoje pristojnosti pri delu sodeluje z državnimi organi, organi samoupravne lokalne skupnosti in drugimi javnimi ter zasebnimi subjekti, s strokovnjaki in strokovnimi ter interesnimi združenji.

(2)Državni organi in javni zavodi, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja, nudijo šolski inšpekciji v zadevah, ki jih obravnava, pomoč v okviru svojih pristojnosti. Na zaprosilo inšpektorja se morajo odzvati najpozneje v 30 dneh.

(1)Šolsko inšpekcijo vodi glavni inšpektor.

(2)Za glavnega inšpektorja je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, deset let pedagoških delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja.

(1)Inšpekcijski nadzor in sistemski pregled samostojno opravlja inšpektor.

(2)Inšpektor je lahko, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, sedem let delovnih izkušenj na pedagoškem, svetovalnem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju vzgoje in izobraževanja ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja.

(1)Za zagotavljanje učinkovitega opravljanja inšpekcijskega nadzora in sistemskih pregledov se sprejme letni program dela, s katerim se načrtujejo in določijo: 1. smernice za delovanje šolske inšpekcije in oblikovanje kriterijev prednosti dela; 2. vsebina, obseg in prednostna področja dela inšpekcijskega nadzora z vidika javnega interesa; 3. vsebina, obseg in čas trajanja sistemskih pregledov ter vrste zavezancev, ki se jih vključi v posamezne sistemske preglede; 4. smernice za vodenje prekrškovnih postopkov; 5. smernice za nudenje strokovne pomoči v skladu s tem zakonom; 6. naloge in oblike medinstitucionalnega in mednarodnega sodelovanja; 7. izobraževanja za inšpektorje; 8. druge vsebine, ki vplivajo na opravljanje nalog šolske inšpekcije, in zagotavljanje ustreznih pogojev dela za zaposlene v šolski inšpekciji.

(2)Letni program dela v soglasju z ministrom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: minister), sprejme glavni inšpektor najpozneje do konca tekočega koledarskega leta za naslednje koledarsko leto. Glavni inšpektor je odgovoren za organizacijo in izvedbo letnega programa dela.

(1)Glavni inšpektor poroča ministru o delu šolske inšpekcije najmanj enkrat na leto. Poročilo pripravi najpozneje do 30. aprila za minulo koledarsko leto.

(2)Letno poročilo vsebuje: – podatke o številu opravljenih inšpekcijskih nadzorov po vrsti zavezanca; – podatke o ugotovljenih kršitvah in izrečenih ukrepih po vrsti zavezancev; – podatke o opravljenih sistemskih pregledih in njihovem številu po vrsti zavezanca; – oceno realizacije letnega programa dela šolske inšpekcije; – splošno oceno stanja skladnosti izvajanja dejavnosti vzgoje in izobraževanja z zakonodajo.

(1)Vsi zaposleni v šolski inšpekciji morajo varovati poslovno skrivnost in drugo tajnost, s katero se seznanijo pri svojem delu, ter tajnost vira pobude, prijave in drugih informacij, na podlagi katerih se izvaja inšpekcijski nadzor. Dolžnost varovanja tajnosti in tajnosti vira prijave velja tudi po prenehanju delovnega razmerja

(2)Če zaposleni na šolski inšpekciji prekrši določbo o varovanju tajnosti v skladu s tem členom, se to šteje za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.

(3)Dolžnost varovanja tajnosti iz tega člena velja tudi za izvedence, imenovane v skladu s tem zakonom.

(1)Inšpektor lahko le z dovoljenjem ravnatelja prisostvuje pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega in drugega organiziranega dela z otroki, učenci, vajenci, dijaki, študenti višje šole in udeleženci izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: udeleženci vzgoje in izobraževanja), ki jih zavezanec organizira oziroma izvaja.

(2)Inšpektor lahko opravi pogovore ali izvede anketne vprašalnike z zaposlenimi pri zavezancu ali z udeleženci vzgoje in izobraževanja. Pogovor z udeleženci vzgoje in izobraževanja opravi inšpektor v navzočnosti odgovorne osebe zavezanca ali druge od nje pooblaščene osebe.

(3)Inšpektor lahko zasliši zaposlene pri zavezancu ali udeležence vzgoje in izobraževanja. Če je udeleženec vzgoje in izobraževanja mladoletna oseba, ga inšpektor zasliši v prisotnosti staršev ali skrbnika, če je otrok postavljen pod skrbništvo, ali na podlagi pisnega soglasja staršev ali skrbnika.

(4)Inšpektor lahko pregleda prostore zavezanca in predpisano dokumentacijo ter opravi druga dejanja za ugotovitev dejanskega stanja v okviru inšpekcijskega nadzora.

V inšpekcijskem nadzoru in v postopku sistemskega pregleda ima položaj stranke zavezanec. Vlagateljica oziroma vlagatelj pobude, prijave, obvestila ali sporočila (v nadaljnjem besedilu: pobudnik) ni stranka v postopku.

(1)Zavezanec ali pri njem zaposlena oseba ovira opravljanje nalog inšpektorja v postopkih inšpekcijskega nadzora ali sistemskega pregleda, če inšpektorju ne dovoli: – prisostvovati pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega in drugega organiziranega dela z udeleženci vzgoje in izobraževanja; – izvajati pogovorov ali izvesti anketnega vprašalnika z zaposlenimi pri zavezancu ali z udeleženci vzgoje in izobraževanja; – zaslišati zaposlenih pri zavezancu ali udeležencev vzgoje in izobraževanja; – pregledati prostorov zavezanca in predpisane dokumentacije ter – opravljati drugih potrebnih dejanj za ugotovitev dejanskega stanja v postopkih inšpekcijskega nadzora ali sistemskega pregleda.

(2)Če zavezanec ali pri njem zaposlena oseba ovira delo inšpektorja na načine, ki jih določa prejšnji odstavek, inšpektor s sklepom prepove zavezancu ali pri njem zaposleni osebi prisostvovati dejanjem v inšpekcijskem nadzoru ali sistemskem pregledu.

(3)Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba v osmih dneh od vročitve sklepa. Pritožba se vloži na enak način in na isti organ kot pritožba zoper odločbo inšpektorja. Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve.

(1)Inšpekcijski nadzor se opravlja z namenom, da se zagotovi zakonito delovanje zavezanca.

(2)Inšpekcijski nadzor se lahko uvede na podlagi prejete pobude, prijave, obvestila, sporočila, izrednega dogodka ali na podlagi ocene tveganja, ki jo opravi glavni inšpektor, pri čemer se upoštevajo konkretizacija zadeve, postopnost reševanja zadeve in možnost ukrepanja inšpektorja. Vsako prejeto pisanje se vsebinsko pregleda z namenom ugotavljanja obstoja tveganj za kršitve predpisov iz pristojnosti šolske inšpekcije.

(3)Šolska inšpekcija prednostno obravnava zadeve, ki so z letnim programom dela določene kot prednostna področja dela.

(4)Če je dejansko stanje mogoče v celoti ugotoviti na podlagi dokumentacije, s katero inšpektor razpolaga, se inšpekcijski nadzor opravi le na podlagi te dokumentacije.

(5)Inšpekcijski nadzor se uvede tudi v primerih, če zavezanec v okviru postopka sistemskega pregleda v skladu s tem zakonom ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti v skladu z navodili inšpektorja. Če je dejansko stanje v celoti že ugotovljeno z dokumentacijo postopka sistemskega pregleda, se inšpekcijski nadzor opravi le na podlagi dokumentacije.

(6)Ne glede na prejšnji odstavek se inšpekcijski nadzor uvede vzporedno s postopkom sistemskega pregleda, če so ugotovljene kršitve v zadevah, ki predstavljajo prednostna področja dela v skladu z letnim programom dela.

(7)Postopek inšpekcijskega nadzora se vodi po uradni dolžnosti. Inšpekcijski nadzor se opravi napovedano ali nenapovedano.

(1)Če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva pri inšpekcijskem nadzoru potrebno strokovno znanje, s katerim inšpektor ne razpolaga, se opravi dokaz z izvedencem. Inšpektor, ki vodi inšpekcijski nadzor, s sklepom določi izvedenca, naloge za pripravo izvedenskega mnenja in določi, katera dejstva naj izvedenec presoja ali ugotavlja.

(2)Inšpektor izbere izvedenca z liste izvedencev glede na področje inšpekcijskega nadzora. Če na listi izvedencev ni strokovnjaka s strokovnim znanjem, potrebnim za izvedbo dokaza z izvedencem, lahko opravljajo posamezna izvedenska dela in pripravljajo izvedensko mnenje tudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Republike Slovenije ali Državni izpitni center oziroma drugi za to usposobljeni javni zavodi.

(3)Pri opravljanju nalog ima izvedenec enaka pooblastila kot inšpektor v skladu z 11. členom tega zakona.

(4)Inšpektor pisno izvedensko mnenje posreduje zavezancu in ga pozove, da v roku, ki ni krajši od petih delovnih dni, poda pisne pripombe na mnenje. Če zavezanec v roku ne posreduje pripomb, se šteje, da na mnenje nima pripomb.

(1)Za izvedenca iz drugega odstavka prejšnjega člena je lahko imenovana oseba, ki: 1. je državljan Republike Slovenije; 2. aktivno obvlada slovenski jezik; 3. je poslovno sposobna; 4. ni bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi katerega bi bila moralno neprimerna za opravljanje dela izvedenstva, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njenega dela ali ugledu šolske inšpekcije; 5. ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven; 6. ima najmanj deset let delovnih izkušenj s področja, na katerem opravlja naloge izvedenca; 7. ima opravljen preizkus strokovnosti.

(2)Preizkus strokovnosti iz 7. točke prejšnjega odstavka je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Opravlja se pred komisijo, ki jo določi minister, in je sestavljena iz: – predsednika, ki ima izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikaciji in je uslužbenec ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje; – člana, ki je strokovnjak s strokovnega področja, za katerega poteka preizkus, ali je član strokovne predmetne skupine oziroma visokošolski učitelj z navedenega področja; – člana, ki je inšpektor za šolstvo.

(3)Izvedence imenuje minister s sklepom in se vpišejo na listo izvedencev, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje.

(4)Izvedenec mora pri pripravi izvedenskega mnenja ravnati v skladu s sklepom iz prvega odstavka 15. člena tega zakona.

(5)Izvedenec se mora redno udeleževati strokovnih usposabljanj, ki jih organizira ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje.

(6)Minister s sklepom razreši izvedenca in izbriše z liste izvedencev, če pri pripravi izvedenskega mnenja ne ravna v skladu s sklepom iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, se redno ne udeležuje strokovnih usposabljanj iz prejšnjega odstavka, ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje iz prvega odstavka tega člena ali s svojim delom krni ugled šolske inšpekcije.

(7)Minister podrobneje določi način opravljanja preizkusa strokovnosti, delovanje komisije iz drugega odstavka tega člena, način oblikovanja liste izvedencev, plačilo za delo izvedenca in plačilo za člane komisije ter program strokovnih usposabljanj.

(1)Ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje, za odločanje in vodenje postopkov po tem zakonu upravlja listo izvedencev, ki za vsakega posameznika obsega naslednje podatke: 1. osebno ime, 2. znanstveni ali strokovni naslov, 3. enotno matično številko občana (EMŠO), 4. davčno številko, 5. stalno in začasno prebivališče, 6. drug elektronski predal, 7. varen elektronski predal, 8. številko mobilnega telefona, 9. poštni naslov, na katerem je dosegljiva, če je ta različen od prebivališča iz 5. točke tega odstavka, 10. navedbo strokovnega področja, za katerega je oseba imenovana, 11. datum imenovanja, 12. datum prenehanja statusa, 13. razlog prenehanja statusa oziroma razrešitve, 14. poklic, 15. datum in kraj rojstva.

(2)Podatki o posamezniku se po izbrisu iz imenika arhivirajo. Ministrstvo zagotavlja trajno hrambo arhiviranih podatkov.

(3)Izvedenec pisno sporoči ministrstvu vsako spremembo podatkov iz 2., 5., 6., 8. in 9. točke prvega odstavka tega člena v treh dneh od njenega nastanka.

(1)O inšpekcijskem nadzoru, ki se opravi pri zavezancu, se sestavi zapisnik.

(2)Če se pri inšpekcijskem nadzoru ugotovijo znaki prekrška, se v zapisnik vnesejo tudi podatki, potrebni za vodenje postopka o prekršku: če gre za fizično osebo: osebno ime, enotna matična številka občana in stalno oziroma začasno prebivališče; če je fizična oseba tujec: osebno ime, rojstni podatki, državljanstvo in stalno oziroma začasno prebivališče; če gre za pravno osebo: naziv in sedež ter matično številko.

(3)Če se inšpekcijski nadzor opravi le na podlagi dokumentacije in brez pregleda pri zavezancu, se o dejanskem stanju in o ugotovitvah inšpektorja sestavi informativni zapisnik. Če so bile ugotovljene tudi kršitve predpisov, se v informativnem zapisniku napovejo tudi morebitni ukrepi. Informativni zapisnik podpiše inšpektor, ki je opravil inšpekcijski nadzor. Inšpektor informativni zapisnik vroči zavezancu in ga pozove, da se lahko v roku, ki ni krajši od petih delovnih dni, pisno opredeli do ugotovitev. Inšpektor po izteku roka in na podlagi navedb zavezanca, če so bile podane, odloči o zadevi.

(4)Zapisnik se vroča zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(1)Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora odkrije nepravilnosti in oceni, da je glede na pomen dejanja ali opustitve pisno opozorilo zadosten ukrep, lahko najprej izreče pisno opozorilo, s katerim zavezanca opozori na nepravilnosti, določi dejanja, opustitev dejanj ali sprejem akta, s katerim bo nepravilnost odpravljena, določi rok za odpravo nepravilnosti in dokazila, s katerimi izkaže izvršitev pisnega opozorila.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek pisnega opozorila kot ukrepa ni možno izreči v primerih ugotovljenih kršitev, ko se v skladu s tem zakonom zavezancu izreče odločba v skladu s tretjim odstavkom 20. člena, drugim odstavkom 21. člena ter 22. členom tega zakona.

(3)Ukrep pisnega opozorila inšpektor poda na zapisnik, če se inšpekcijski nadzor opravi pri zavezancu. Če je inšpekcijski nadzor izveden v skladu s četrtim in petim odstavkom 14. člena tega zakona, se ukrep pisnega opozorila poda z dopisom.

(4)Zavezanec o izvršitvi pisnega opozorila obvesti inšpektorja v petih dneh po izvršitvi opozorila s pisnim poročilom in potrebnimi dokazili. Če v roku za izvršitev pisnega opozorila nepravilnosti niso bile odpravljene, inšpektor zavezancu z odločbo odredi odpravo nepravilnosti.

(1)Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi kršitve zakonov, drugih predpisov ali splošnih aktov, katerih izvajanje nadzoruje, z odločbo zavezancu odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v skladu z drugim odstavkom tega člena, drugim zakonom, katerega izvajanje nadzoruje, ali zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, v roku, ki ga določi.

(2)Inšpektor zavezancu z ureditveno odločbo: 1. odredi oblikovanje skupin ali oddelkov v skladu s predpisanim normativom; 2. odredi dejanja, s katerimi se zagotovi varno izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti ali opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v prostorih zavezanca v skladu z normativi in minimalnimi tehničnimi pogoji za prostor in opremo; 3. razveljavi volitve ali postopke, povezane z volitvami predstavnikov zaposlenih, predstavnikov staršev, vajencev, dijakov študentov oziroma udeležencev izobraževanja odraslih v svet zavoda, če so bile izvedene v nasprotju s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja ali aktom o ustanovitvi; 4. odredi pripravo, spremembo, sprejetje ali objavo internega splošnega akta ali drugega dokumenta ali poročila, ki ga določajo predpisi s področja vzgoje in izobraževanja; 5. odredi izvajanje oblik sodelovanja s starši, ki jih določajo predpisi s področja vzgoje in izobraževanja; 6. odredi izdelavo načrta spremljave dela strokovnega delavca, če je ugotovljeno, da je pri opravljanju dela kršil predpise s področja vzgoje in izobraževanja; 7. odredi izvajanje ukrepov ali načinov za zagotovitev varnosti udeležencev vzgoje in izobraževanja, ki jih določajo predpisi s področja vzgoje in izobraževanja; 8. odredi pripravo ali spremembo individualiziranega programa za udeleženca izobraževanja s posebnimi potrebami, dogovora za udeleženca vzgoje in izobraževanja s statusom, osebnega izobraževalnega načrta za udeležence vzgoje in izobraževanja ter drugih posamičnih aktov, ki jih določajo predpisi s področja vzgoje in izobraževanja; 9. odredi izvajanje izobraževalnega ali drugega programa na način, v obsegu in pod pogoji, ki jih določajo prepisi s področja vzgoje in izobraževanja; 10. odredi vključitev udeleženca vzgoje in izobraževanja v organizirano vzgojno-izobraževalno delo na način, da mu omogoči obiskovanje pouka in drugih dejavnosti, ki jih zavezanec organizira za udeležence vzgoje in izobraževanja, če ugotovi, da je udeležencu vzgoje in izobraževanja nezakonito odvzeta ali ovirana pravica do udeležbe pri pouku in drugih dejavnostih; 11. odredi vpis ali vključitev otroka iz šolskega okoliša zavezanca; 12. odredi vzpostavitev oziroma vodenje predpisanih evidenc ali zbirk podatkov na način, da se v evidenco vnesejo podatki, ki jih določajo predpisi s področja vzgoje in izobraževanja; 13. odredi izdajo šolske javne listine na predpisan način in v predpisanem roku; 14. odredi vodenje in vzpostavitev predpisane dokumentacije na način in v obsegu, ki je določen s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja, če ugotovi, da je dokumentacija vodena pomanjkljivo ali ni vodena; 15. odredi seznanitev udeležencev vzgoje in izobraževanja z dokumentacijo in podatki v zvezi z organizacijo in izvedbo vzgojno-izobraževalnega dela, v zvezi z uresničevanjem pravic in obveznosti udeležencev vzgoje in izobraževanja, v obsegu in na način, ki ga določajo prepisi s področja vzgoje in izobraževanja; 16. odredi vračilo nezakonito zbranih prispevkov staršev oziroma udeležencev vzgoje in izobraževanja; 17. odredi organizacijo šolske prehrane, ki jo zavezanec organizira kot dejavnost javne službe v skladu z zakonom, ki ureja šolsko prehrano; 18. odredi odstranitev ali zapečatenje prodajnih avtomatov za distribucijo hrane in pijače, če so ti nameščeni v nasprotju z zakonom, ki ureja šolsko prehrano; 19. razveljavi ocene, zaključne ocene ali končne ocene, v primerih iz 21. in 22. člena tega zakona; 20. razveljavi ukrep, ki je namenjen vzgojnemu ukrepanju zaradi kršitev dolžnosti ali odgovornosti, določenih s predpisi ali notranjimi akti zavezanca, ker ni izrečen pod pogoji ali po postopku, ki jih določajo zakon, drugi predpis ali notranji akt zavezanca, in je bila izčrpana pravica do pravnega varstva pred organi zavezanca ter lahko odredi vnovično odločanje o ustreznem ukrepu; 21. odredi zagotavljanje delovanja organov zavezanca v obsegu in pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja vzgoje in izobraževanja.

(3)Inšpektor zavezancu s prepovedno odločbo: 1. prepove izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, dejavnosti predšolske vzgoje ali dejavnosti varstva predšolskih otrok, če zavezanec ni vpisan v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja, v register zasebnih vrtcev in šol, ki izvajajo mednarodne programe, ali v register varuhov predšolskih otrok, ali nima podeljene koncesije za opravljanje javne službe v vzgoji in izobraževanju; 2. prepove izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela na način ali pod pogoji, ki so v nasprotju s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja; 3. prepove izvajanje vzgojno-izobraževalne vsebine, ki ni sestavina izobraževalnega ali drugega programa s področja vzgoje in izobraževanja, za katerega je zavezanec vpisan v razvid, ali ni v skladu s poklicnim standardom varuh/varuhinja predšolskih otrok; 4. prepove izvajanje izletov, strokovnih ekskurzij, šole v naravi ali drugih oblik organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela zunaj zavoda, če se izvajajo v nasprotju z letnim delovni načrtom ali na načine in pod pogoji, ki niso v skladu s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja; 5. prepove uporabo nepotrjenih učbenikov pri izvajanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti; 6. prepove zbiranje in porabo prispevkov staršev oziroma udeležencev vzgoje in izobraževanja za namene, ki niso v skladu s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja; 7. prepove delovanje političnih strank in njihovih podmladkov ter izvajanje konfesionalne dejavnosti, ki se izvajajo v šolskem prostoru v nasprotju z zakonom; 8. prepove izvrševanje sklepov sveta zavoda, če ugotovi, da je sklep sprejel svet zavoda, ki ni bil konstituiran v skladu z zakonom ali ustanovitvenim aktom, ali če ugotovi, da sklepi niso bili sprejeti s predpisano večino glasov članov sveta zavoda; 9. prepove izvrševanje sklepov sveta zavoda ali sveta staršev, če se z njimi zavezancu nalagajo obveznosti, ki so v nasprotju s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja; 10. prepove uporabo ukrepa, ki je namenjen vzgojnemu ukrepanju zaradi kršitev dolžnosti ali odgovornosti in določen z notranjim aktom zavezanca, če je v nasprotju s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja.

(4)Inšpektor posamezniku, ki je zaposlen pri zavezancu, začasno prepove opravljanje dela v primerih iz 23. člena tega zakona.

(1)Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi kršitve predpisov ali posamičnih aktov, ki določajo preverjanje in ocenjevanje znanja, oceno, pridobljeno med šolskim letom, v skladu s tem členom z odločbo razveljavi ali izreče ukrep pisnega opozorila.

(2)Če inšpektor ugotovi kršitve, ki se nanašajo na načine ocenjevanja znanja, na kriterije ali merila ocenjevanja znanja, preverjanje znanja pred ocenjevanjem znanja, na ocenjevane cilje in standarde znanja, ali na roke za pisno ocenjevanje znanja, oceno, pridobljeno med šolskim letom, z odločbo razveljavi in lahko odredi vnovično določitev ocene na podlagi obstoječe dokumentacije ali vnovično ocenjevanje znanja.

(3)Če inšpektor ugotovi druge kršitve predpisov ali posamičnih aktov, ki določajo preverjanje in ocenjevanje znanja, in je glede na vse okoliščine primera mogoče sklepati, da bo zavezanec sam odpravil nepravilnost v zvezi s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, inšpektor izreče ukrep pisnega opozorila v skladu z 19. členom tega zakona.

(1)Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi kršitev predpisov ali posamičnih aktov, ki določajo preverjanje in ocenjevanje znanja, ki je vplivala na določitev zaključne ali končne ocene, in ima zaključna ali končna ocena za posledico, da udeleženec vzgoje in izobraževanja ne napreduje ali da ne dokonča izobraževanja, z odločbo razveljavi zaključno ali končno oceno ter z njo povezane nezakonite ocene, pridobljene med šolskim letom.

(2)Če so ugotovljene kršitve vplivale na določitev zaključne ali končne ocene, vendar udeleženec vzgoje in izobraževanja napreduje, se z odločbo razveljavijo zaključna ali končna oceno in z njo povezane nezakonite ocene, pridobljene med šolskim letom le, če udeleženec vzgoje in izobraževanja oziroma starši ali skrbnik mladoletnega udeleženca vzgoje in izobraževanja s tem soglašajo. Soglasje mora pridobiti šola v roku, ki ga določi inšpektor, in ni krajši od treh delovnih dni.

(3)Če inšpektor razveljavi zaključne ali končne ocene, odredi njihovo vnovično določanje. Če je ob razveljavitvi zaključne ali končne ocene razveljavil tudi oceno, pridobljeno med šolskim letom, lahko odredi vnovično ocenjevanje znanja v delu, v katerem je bila ocena razveljavljena.

(4)Vnovično ocenjevanje znanja in določanje zaključne ali končne ocene iz prejšnjega odstavka opravi komisija, ki je pristojna odločati o ugovoru ali pritožbi na zaključno ali končno oceno v skladu s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja. Komisija izvede vnovično ocenjevanje znanja in določi zaključno ali končno oceno v roku, ki ga določi inšpektor.

(1)Inšpektor osebi, zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja, z odločbo začasno prepove opravljanje dela, če tega v skladu z delovnopravno zakonodajo ni naredil delodajalec in je to nujno za zagotovitev varnega šolskega okolja ali zavarovanja življenja ter zdravja udeležencev vzgoje in izobraževanja.

(2)Začasna prepoved opravljanja dela iz prejšnjega odstavka se izreče, če je v inšpekcijskem nadzoru ugotovljeno, da: – obstaja sum, da oseba izvaja fizično nasilje nad udeleženci vzgoje in izobraževanja; – oseba opravlja delo pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi, kar je ugotovljeno neposredno na podlagi videza, ravnanja, psihofizičnega stanja ter drugih okoliščin, in ni zmožna obvladovati svojega ravnanja; – obstaja sum, da oseba napeljuje k spolni zlorabi, spolno zlorablja udeležence vzgoje in izobraževanja ali je storila druga nedovoljena ravnanja zoper spolno nedotakljivost.

(3)Začasna prepoved opravljanja dela v skladu s tem členom lahko traja najdlje do prenehanja razlogov, zaradi katerih je bila izrečena. Če sta pri delodajalcu uvedena postopek disciplinske odgovornosti ali postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, lahko začasna prepoved opravljanja dela traja najdlje do odločitve delodajalca o disciplinski odgovornosti ali do prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Če je v primerih iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka uveden kazenski postopek, lahko začasna prepoved opravljanja dela traja najdlje do pravnomočno zaključenega kazenskega postopka.

(4)O začasni prepovedi opravljanja dela lahko inšpektor odloči tudi ustno, če oceni, da je to nujno za zagotovitev varnosti udeležencev vzgoje in izobraževanja. V tem primeru izda inšpektor pisno odločbo najpozneje v petih delovnih dneh od izreka prepovedi.

(5)Med začasno prepovedjo opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred začasno prepovedjo opravljanja dela v skladu s tem členom.

(1)Inšpektor zavezancu ali drugim organom, ki so pristojni za odločanje ali sprejemanje ukrepov v posameznih zadevah, poda predloge za odpravo, preprečitev nepravilnosti ali za vzpostavitev zakonitega delovanja zavezanca: 1. ministrstvu, pristojnemu za vzgojo in izobraževanje, predlaga izbris zavezanca iz razvida izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja ali iz registra varuhov predšolskih otrok; 2. pristojnemu organu zavezanca predlaga razveljavitev aktov ali sklepov organov zavezanca ali njihovega dela, če so v nasprotju s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja; 3. pristojnemu organu zavezanca predlaga postopek priprave, spremembo, sprejetje splošnih aktov zavezanca, katerih sprejetje je v pristojnosti tega organa; 4. pristojnemu organu zavezanca predlaga vnovično glasovanje o vsebinah, če jih je sprejel organ, ki ni bil konstituiran v skladu z zakonom ali ustanovitvenim aktom, ali niso bile sprejete s predpisno večino glasov članov organa; 5. pristojnemu organu zavezanca predlaga spremljanje dela odgovorne osebe zavezanca, če ta ni odpravil nepravilnosti in pomanjkljivosti pri izvrševanju svojih pristojnosti, ki so bile ugotovljene v inšpekcijskem nadzoru.

(2)Inšpektor zavezancu ali drugemu organu lahko predlaga tudi druge predloge, če oceni, da lahko pripomorejo k večji skladnosti organizacije in izvajanja dejavnosti vzgoje in izobraževanja s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja: 1. zavezancu predlaga seznanitev strokovnih delavcev ali organov zavezanca z ugotovljenimi kršitvami v inšpekcijskem nadzoru; 2. zavezancu predlaga upoštevanje ugotovitev inšpekcijskega nadzora v zvezi z delom strokovnega delavca pri utemeljitvi ocene delovne uspešnosti za napredovanje v strokovne nazive; 3. zavezancu predlaga dodatno spremljanje dela strokovnega delavca ali strokovnih delavcev ali dodatno izobraževanje strokovnega delavca ali strokovnih delavcev; 4. zavezancu predlaga razrešitev pomočnika ravnatelja, vodje enote oziroma podružnice; 5. pristojnemu organu predlaga razrešitev odgovorne osebe zavezanca, če ugotovi, da so podani razlogi za razrešitev v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja; 6. zavezancu ali drugemu organu predlaga dejanja, opustitev dejanj ali sprejetje internega akta, s katerim bo zagotovljeno izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, dejavnosti predšolske vzgoje ali dejavnosti varstva predšolskih otrok skladno s predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja in dejavnost varstva predšolskih otrok; 7. zavezancu ali pristojnemu organu predlaga preventivne ukrepe.

(3)Predloge poda inšpektor na zapisnik ali z dopisom. Organe, ki jim poda predloge za sprejem ukrepov, inšpektor seznani z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora in jih pozove, da se do predloga opredelijo v roku, ki ga določi inšpektor.

(1)Odločba se vroči odgovorni osebi zavezanca, pri katerem so bile ugotovljene kršitve, in delavcu, ki mu je bil izrečen ukrep začasne prepovedi opravljanja dela v skladu s 23. členom tega zakona.

(2)Prejšnji odstavek se uporablja tudi za varuhe predšolskih otrok na domu.

Zoper odločbo, ki jo izda inšpektor, je možna pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

(1)O izvršitvi odločbe zavezanec obvesti inšpektorja v petih dneh po poteku posameznega roka za njeno izvršitev.

(2)Če zavezanec ugotovi, da ne bo mogel pravočasno izvršiti odločbe in so za to podani upravičeni razlogi, lahko še pred iztekom roka za izvršitev odločbe predlaga inšpektorju podaljšanje roka. Predlog mora biti obrazložen. Inšpektor presodi o upravičenosti razlogov in lahko določi nov rok za izvršitev odločbe.

(3)Zavezanec lahko predlaga podaljšanje roka za izvršitev odločbe le enkrat v posamezni zadevi.

(1)Inšpektor z ugotovitvami v inšpekcijskem nadzoru, ugotovljenimi kršitvami in z izrečenimi ukrepi za odpravo nepravilnosti seznani pristojno ministrstvo, ustanovitelja in druge pristojne organe.

(2)Pristojno ministrstvo se seznani, če je zavezancu izrečen ukrep prepovedi izvajanja dejavnosti v skladu s tem zakonom ali zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, če zavezanec ni izvršil dokončne odločbe inšpektorja ali v zadevah, za katere zaprosi.

(3)Ustanovitelja se seznani, če je ta odgovoren za odpravo v inšpekcijskem nadzoru ugotovljene kršitve ali če mora zavezancu zagotavljati tehnična ali finančna sredstva, s katerimi bo lahko odpravil ugotovljene kršitve, ali če je zavezancu prepovedano izvajanje dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.

(4)Druge pristojne organe se seznani, če je odprava ugotovljenih nepravilnosti v pristojnosti tega organa.

(5)Če inšpektor oceni, da so v inšpekcijskem nadzoru ugotovljene kršitve posegle v pravice ali pravne koristi udeležencev vzgoje in izobraževanja, lahko zavezancu na zapisnik odredi seznanitev udeležencev vzgoje in izobraževanja z ugotovitvami v inšpekcijskem nadzoru in izrečenimi ukrepi. Če so udeleženci vzgoje in izobraževanja mladoletni, mora seznaniti njihove starše ali skrbnika ter rejnika, če je otrok nameščen v rejništvo, ali strokovni center, če je otrok nameščen v strokovni center.

(6)Če pobudnik zahteva, se ga seznani z dejanji, ki so bila opravljena v zvezi s pobudo in z odrejenimi ukrepi.

(1)Sistemski pregledi v skladu s tem zakonom se opravljajo z namenom ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti delovanja zavezancev iz 2. člena tega zakona. Z opravljanjem sistemskih pregledov se preverja in spremlja skladnost organizacije in izvajanja dejavnosti vzgoje in izobraževanja s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja.

(2)Sistemski pregledi se izvajajo na podlagi letnega programa dela šolske inšpekcije, s katerim se določijo vsebina in obseg posameznih sistemskih pregledov ter čas trajanja in vrste zavezancev, ki se jih vključi v posamezne sistemske preglede.

(3)Vsebine sistemskih pregledov se izbirajo glede na analize dejavnikov tveganja, ki jih opravi šolska inšpekcija. Med dejavnike tveganja spadajo pobude z zaznanimi domnevnimi kršitvami predpisov iz pristojnosti šolske inšpekcije, število pobud z domnevnimi kršitvami zoper istega zavezanca, sprememba vodstva zavezanca, spremembe internih aktov zavezanca s področja nadzora šolske inšpekcije, obvestila, sporočila in javne objave, ki lahko predstavljajo informacije o domnevnih kršitvah zavezancev s področja vzgoje in izobraževanja, ter informacije, pridobljene s strani drugih organov. Dejavnik tveganja lahko predstavlja tudi obsežnejša sprememba predpisov s področja vzgoje in izobraževanja, če je z oceno tveganja zaznana povečana neskladnost delovanja zavezancev z novo zakonodajo. Vsebine sistemskih pregledov lahko predlaga tudi minister.

(4)Posamezni sistemski pregled mora vključevati pregled vsaj petih zavezancev. Posamezni zavezanec je v sistemske preglede vključen praviloma vsako peto leto.

(1)Sistemski pregled vključuje pregled delovanja posameznega zavezanca, nudenje strokovne pomoči v skladu s tem zakonom, spremljanje izvajanja aktivnosti zavezanca, ki so namenjene njegovemu izboljšanemu delovanju in odpravi morebitnih nepravilnosti, pripravo poročila o delovanju zavezanca in seznanjanje javnosti z ugotovitvami, pripravo skupnega poročila o sistemskem pregledu, ki vključuje splošno oceno stanja vsebin, vključenih v sistemski pregled, in priporočila za izboljšave na področju zagotavljanja kakovosti delovanja sistema vzgoje in izobraževanja.

(2)Sistemski pregled je napovedan. Inšpektor ima pri opravljanju nalog sistemskega pregleda enaka pooblastila kot pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora.

(3)Sistemski pregled poteka v treh fazah in traja največ šest mesecev. Postopek se zaključi s pripravo poročila iz 31. člena tega zakona.

(4)V prvi fazi inšpektor opravi pregled pri zavezancu. Pregledi se opravijo neposredno pri zavezancu in na podlagi predložene dokumentacije. V pregledu pri zavezancu se preveri: – skladnost organizacije in delovanja zavezanca z veljavnimi predpisi, – zavezančevo poznavanje in razumevanje veljavnih predpisov, – primere dobre prakse ali drugih izboljšav, – morebitne nepravilnosti ali pomanjkljivosti.

(5)O pregledu pri zavezancu se sestavi zapis, v katerem inšpektor zapiše ugotovitve dejanskega stanja in druge ugotovitve v skladu s prejšnjim odstavkom, izjave zavezanca in drugih sodelujočih v pregledu. V zvezi z ugotovitvami predlaga aktivnosti z namenom izboljšanja delovanja ali organizacije zavezanca. Pri tem lahko priporoči sodelovanje ali pomoč drugih javnih zavodov, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja, ali ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje. Če so bile pri pregledu ugotovljene tudi nepravilnosti ali pomanjkljivosti v zvezi z vsebino sistemskega pregleda, inšpektor na zapis poda tudi navodila za njihovo odpravo. V postopku sistemskega pregleda inšpektor za ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti ne izreka inšpekcijskih ukrepov v skladu s tem zakonom.

(6)Za izvedbo aktivnosti, ki so namenjene izboljšavam svoje organizacije in delovanja ter odpravi ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti, zavezanec pripravi akcijski načrt. Inšpektor zavezancu določi rok za izdelavo in rok za izvedbo akcijskega načrta.

(7)V drugi fazi zavezanec izdela in izvede akcijski načrt. Z akcijskim načrtom načrtuje vsa potrebna dejanja, opustitve posameznih dejanj ali sprejetje internih aktov z namenom izboljšanja svojega delovanja in organizacije in za odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti. Z akcijskim načrtom določi roke za izvedbo posameznih aktivnosti, določenih z akcijskim načrtom, in določi druge osebe, zaposlene pri zavezancu ali posamezne organe pri zavezancu, za izvršitev posameznih nalog iz akcijskega načrta, za katere so pristojni v skladu s predpisi. Med pripravo in izvajanjem akcijskega načrta inšpektor zavezancu nudi strokovno pomoč v skladu s tem zakonom.

(8)Ob zaključku vseh aktivnosti iz akcijskega načrta ali najkasneje ob izteku roka za izvršitev akcijskega načrta kot celote, zavezanec inšpektorju poroča in izkaže aktivnosti, s katerimi je izboljšal svojo organizacijo in delovanje ter odpravil ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti.

(9)V tretji fazi inšpektor na podlagi akcijskega načrta in poročanja zavezanca ali na podlagi dodatnega pregleda pri zavezancu preveri in oceni vse izvedene aktivnosti za izboljšanje organizacije in delovanja zavezanca, ustreznost odprave ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti ter pripravi poročilo o delovanju zavezanca, s katerim celostno evalvira skladnost delovanja zavezanca s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja.

(1)O sistemskem pregledu, ki se opravi pri posameznem zavezancu v skladu s prejšnjim členom, pripravi inšpektor poročilo.

(2)Poročilo vsebuje ugotovitve in oceno inšpektorja glede: 1. stanja skladnosti organizacije in delovanja zavezanca s predpisi ob uvedbi sistemskega pregleda in njegovo poznavanje veljavnih predpisov; 2. organizacije in delovanja zavezanca, ki predstavlja primere dobre prakse ali drugih izboljšav, ter kratek opis priporočenih aktivnosti za izboljšanje delovanja zavezanca; 3. organizacije in delovanja ali opustitve zavezanca, ki predstavljajo nepravilnosti ali pomanjkljivosti, ter kratek opis navodil za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti; 4. aktivnosti zavezanca, ki so bile načrtovane in izvedene v okviru akcijskega načrta za izboljšanje organizacije in delovanja zavezanca; 5. aktivnosti zavezanca, ki so bile načrtovane in izvedene v okviru akcijskega načrta za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti ter njihovo ustreznost in uspešnost; 6. stanja skladnosti organizacije in delovanja zavezanca s predpisi ob zaključku sistemskega pregleda.

(3)Inšpektor osnutek poročila posreduje zavezancu in ga pozove, da se v roku, ki ni krajši od osmih delovnih dni, pisno opredeli do ugotovitev v poročilu. Če se zavezanec v roku ne opredeli do ugotovitev v poročilu, se šteje, da nanje nima pripomb. Če je zavezanec podal pripombe, se na kratko povzame njihova vsebina in vpiše v poročilo kot pripombe zavezanca.

(4)Poročilo se objavi na spletni strani šolske inšpekcije.

(1)Ob zaključku vsakega sistemskega pregleda se na podlagi posameznih poročil iz prejšnjega člena pripravi skupno poročilo posameznega sistemskega pregleda.

(2)Skupno poročilo vsebuje navedbe primerov dobre prakse in drugih izboljšav v delovanju zavezancev, najpogosteje zaznane nepravilnosti ali pomanjkljivosti glede na predpise, ugotovitve glede zagotavljanja enakih standardov in preprečevanja neenakosti pri izvajanju javne službe, oceno stanja razumljivosti in uporabnosti posameznih predpisov, ki so bili vključeni v sistemski pregled, ter splošna priporočila za izboljšave na področju zagotavljanja kakovosti delovanja sistema vzgoje in izobraževanja.

(3)Skupno poročilo se posreduje ministrstvu, pristojno za vzgojo in izobraževanje, in se objavi na spletni strani šolske inšpekcije.

(1)Z globo 1.500 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek zavezanec – pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost predšolske vzgoje ali dejavnost varstva predšolskih otrok, če: – ovira opravljanje nalog inšpektorja v postopkih inšpekcijskega nadzora ali sistemskega pregleda v skladu z 13. členom tega zakona: – ne izvrši pisnega opozorila v skladu z 19. členom tega zakona; – ne ravna v skladu z odločbo, izdano v skladu z 20., 21., 22. in 23. členom tega zakona.

(2)Z globo 500 do 1.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost predšolske vzgoje ali dejavnost varstva predšolskih otrok, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo 1.000 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki: – ovira opravljanje nalog inšpektorja v postopkih inšpekcijskega nadzora ali sistemskega pregleda v skladu z 13. členom tega zakona: – ne ravna v skladu s prepovedno odločbo, izdano v skladu z 20. in 23. členom tega zakona.

Za prekrške po tem zakonu se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

(1)Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se zaključijo v skladu z Zakonom o šolski inšpekciji (Uradni list RS, št. 29/96, 91/05 in 114/05 – uradno prečiščeno besedilo).

(2)Letno poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo za leto 2025 se pripravi v skladu z 9. členom Zakonom o šolski inšpekciji (Uradni list RS, št. 29/96, 91/05 in 114/05 – uradno prečiščeno besedilo).

Uredba o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 35/15, 62/15, 84/16, 41/17, 53/17, 52/18, 84/18, 10/19, 64/19, 64/21, 90/21, 101/21, 117/21, 78/22, 91/22, 25/23, 127/23 in 19/24) se uskladi s tem zakonom v šestih mesecih od njegove uveljavitve.

Minister izda pravilnik iz sedmega odstavka 16. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Do oblikovanja liste izvedencev v skladu s tem zakonom opravljajo posamezna izvedenska dela in pripravljajo izvedensko mnenje iz 15. člena tega zakona Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Republike Slovenije ali Državni izpitni center oziroma drugi za to usposobljeni javni zavodi.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o šolski inšpekciji (Uradni list RS, št. 29/96, 91/05 in 114/05 – uradno prečiščeno besedilo), ki pa se uporablja do začetka uporabe tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2026, razen določb V. poglavja tega zakona, ki se začnejo uporabljati 1. januarja 2027. Št. 600-02/25-1/23 Ljubljana, dne 18. julija 2025 EPA 2110-IX Državni zbor