Pravilnik o določitvi mreže javnih športnih objektov in površin za šport v naravi

Ta pravilnik določa mrežo javnih športnih objektov in površin za šport v naravi (v nadaljnjem besedilu: mreža) ter merila za načrtovanje novih in za posodobitev obstoječih športnih objektov in površin za šport v naravi (v nadaljnjem besedilu: športna infrastruktura), ki presegajo pomen, ki ga imajo za lokalno skupnost, ali je to potrebno zaradi skladnega razvoja države.

Mreža obsega javno športno infrastrukturo, ki je vpisana v Razvid javnih športnih objektov in površin za šport v naravi.

(1)Pri načrtovanju nove oziroma posodobitve obstoječe javne športne infrastrukture in pri presoji, ali načrtovana gradnja nove oziroma posodobitev obstoječe javne športne infrastrukture presega pomen, ki ga ima za lokalno skupnost, se uporabljajo naslednja merila: – dostopnost vsem prebivalcem; – obstoj ustrezne športne infrastrukture; – zagotavljanje športne infrastrukture za več športnih panog; – razširjenost in uspešnost športnih panog; – finančna trajnost načrtovane investicije.

(2)Presoja, ali načrtovana gradnja nove oziroma posodobitev obstoječe javne športne infrastrukture presega pomen, ki ga ima za lokalno skupnost, izhaja iz potreb izvajalcev letnega programa športa na državni ravni (v nadaljnjem besedilu: izvajalci), ki jim bo namenjena nova oziroma posodobljena javna športna infrastruktura. Izvajalci so nacionalne panožne športne zveze in Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paraolimpijski komite.

(3)Potrebe izvajalcev so lahko izkazane na ravni potreb po vadbeni športni infrastrukturi oziroma prireditveni športni infrastrukturi.

V okviru merila dostopnosti vsem prebivalcem se upoštevata: – načrt porabe zmogljivosti, iz katerega izhaja zagotavljanje javne športne infrastrukture izvajalcem in prednostnim izvajalcem v skladu z 71. členom Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg, 82/20, 3/22 – ZDeb in 37/24 – ZMat-B; v nadaljnjem besedilu: Zakon o športu); – povezanost javne športne infrastrukture z javnim potniškim prometom.

V okviru merila obstoja javne športne infrastrukture se upoštevata: – obstoj enakovrstne oziroma primerljive javne športne infrastrukture, ki ustreza potrebam enega ali več izvajalcev, ki za svoj program potrebujejo specializirano športno infrastrukturo; – zasedenost obstoječe javne športne infrastrukture, ki ustreza potrebam enega ali več izvajalcev, če ustrezna javna športna infrastruktura že obstaja.

(1)V okviru merila zagotavljanja športne infrastrukture za več športnih panog se upoštevajo število izvajalcev, vadbene potrebe izvajalcev in prireditvene potrebe izvajalcev, če so slednje izražene oziroma če je namen načrtovane športne infrastrukture njihova zadovoljitev.

(2)V zvezi s številom izvajalcev se upoštevajo: – število izvajalcev, katerih programi bodo na državni ravni izvajani v načrtovani javni športni infrastrukturi; – predložen program oziroma strategija enega ali več izvajalcev, ki predvideva skupno ali centralizirano vadbo mladih ali članskih državnih reprezentanc oziroma izvedbo velikih športnih prireditev v načrtovani javni športni infrastrukturi; – dogovor med izvajalcem oziroma izvajalci in investitorjem (eno ali več lokalnih skupnosti), ki predvideva zagotovitev javne športne infrastrukture za potrebe izvajalca.

(3)V zvezi z vadbenimi potrebami izvajalcev se upoštevajo: – zagotavljanje pogojev za redno vadbo programov nacionalnih panožnih športnih šol; – zagotavljanje potreb za redno vadbo programov športnikov, vključenih v mlade državne reprezentance; – zagotavljanje pogojev za vadbo vrhunskih športnikov, vključenih v državne reprezentance; – zagotavljanje pogojev za izvedbo priprav državnih reprezentanc na velika športna tekmovanja; – spremljevalne zmogljivosti projekta (možnost bivanja športnikov (npr. dijaški dom), možnost izobraževanja v kraju (izobraževalni zavodi)).

(4)V zvezi s prireditvenimi potrebami izvajalcev se upošteva naslednje: – načrtovana javna športna infrastruktura zagotavlja možnost izvedbe velike mednarodne športne prireditve v skladu s pravili mednarodne športne zveze, na kateri je mogoče neposredno doseči status vrhunskega športnika; – izvajalec načrtuje vložitev kandidature pri mednarodni športni zvezi za izvedbo velike mednarodne športne prireditve in je za to pridobil soglasje pristojnega organa; – izvajalec za športne prireditve, ki jih že izvaja, v državi nima na voljo javne športne infrastrukture, ki bi zagotovila ustrezne vadbene prostore, spremljajoče interne prostore in spremljajoče prostore za obiskovalce.

V okviru merila razširjenosti in uspešnosti športnih panog se upoštevata: – razvrstitev športne panoge v razrede športnih panog, – vključenost v program nacionalnih panožnih športnih šol.

V okviru merila finančne trajnosti se upošteva izdelava desetletnega finančnega načrta obratovanja načrtovane investicije v javno športno infrastrukturo.

(1)Merila iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika se točkujejo na naslednji način: 1. točkovanje merila dostopnost vsem prebivalcem (a) se izračuna tako, da se izračunata merilo načrta porabe zmogljivosti (N a) in merilo povezanosti z javnim potniškim prometom (P a). Vrednost N a predstavlja delež načrtovane zasedenosti vadbenih prostorov ob delovnikih med 16. in 21. uro (vrednost N aje lahko med 0 in 1). Vrednost P a predstavlja oddaljenost od mreže (najbližjega postajališča) javnega potniškega prometa, njegova vrednost pa se določi na naslednji način: Formula za izračun a: 2. točkovanje merila obstoj ustrezne javne športne infrastrukture (b) se v primeru, če ustrezna javna športna infrastruktura ne obstaja, določi tako, da je vrednost b enaka 1. Če ustrezna javna športna infrastruktura že obstaja, se vrednost b določi tako, da je b enak deležu zasedenosti vadbenih prostorov obstoječe ustrezne javne športne infrastrukture ob delovnikih med 16. in 21. uro; 3. točkovanje merila zagotavljanje javne športne infrastrukture za več športnih panog (c) se določi kot zmnožek točk za število izvajalcev (N c), vadbene potrebe izvajalcev (V c) in prireditvene potrebe izvajalcev (P c). Vrednost N c se določi tako, da se za izvajalca iz prve alineje drugega odstavka 6. člena tega pravilnika, ki ustreza pogojem iz druge in tretje alineje drugega odstavka 6. člena tega pravilnika, določi vrednost 1, za vsakega dodatnega izvajalca, ki ustreza enakim pogojem, pa se vrednost N c poveča za 0,2. Za izračun vrednosti N c se upoštevajo največ trije izvajalci. V c se določi tako, da se izpolnjevanje vsakega od pogojev iz tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika točkuje z 0,25, V c pa je seštevek točkovanja vseh alinej. Vrednost P c se določi kot seštevek točkovanja prve do tretje alineje četrtega odstavka 6. člena tega pravilnika, in sicer se izpolnjevanje pogoja iz prve alineje točkuje z 0,8, izpolnjevanje pogojev iz druge in tretje alineje pa z 0,2 točke. Če načrtovana investicija zagotavlja le pogoje za vadbene potrebe izvajalcev, se določi P c v vrednosti 1. Če načrtovana investicija zagotavlja le pogoje za prireditvene potrebe izvajalcev, se določi V c v vrednosti 1; 4. točkovanje merila razširjenosti in uspešnosti športnih panog (č) se določi kot zmnožek točk za razvrstitev športnih panog v razrede v skladu s pravilnikom, ki ureja sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni (R č), in točk za vključitev izvajalca v program nacionalnih panožnih športnih šol (N č). Vrednost R č za izvajalca, katerega športna panoga je vključena v prvi razred športnih panog, se točkuje z 1,1, za uvrstitev v vsak nižji razred pa se vrednost R č zmanjša za 0,1. Vrednost N č se za izvajalce, ki izpolnjujejo pogoj iz druge alineje 7. člena tega pravilnika, določi v višini 1, za izvajalce, ki tega pogoja ne izpolnjujejo, pa v višini 0,5. V primeru več izvajalcev se za določitev R č upošteva izvajalec z najvišjo vrednostjo R č. 5. točkovanje merila finančne trajnosti načrtovane investicije (d) se določi tako, da se za načrtovane investicije, ki imajo izdelano zaprto finančno konstrukcijo desetletnega obratovanja, določi vrednost d v višini 1, za investicije, ki tega načrta nimajo ali finančna konstrukcija ni zaprta, pa vrednost d v višini 0,5.

(2)Skupen izračun vseh meril (M) se določi kot zmnožek točkovanj meril a, b, c, č in d.

(3)Če je vrednost M večja od 1, je pomen načrtovane investicije v javno športno infrastrukturo, ki presega lokalni pomen, močneje izražen.

(1)Investitor (ena ali več občin), ki načrtuje gradnjo ali posodobitev javne športne infrastrukture, za katero meni, da presega pomen, ki ga ima za lokalno skupnost, oziroma da je ta gradnja ali posodobitev potrebna zaradi skladnega razvoja države oziroma skladnega regionalnega razvoja in je v javnem interesu, vloži vlogo pri ministrstvu, pristojnem za šport. Vlogi mora predložiti dokazila, ki omogočajo določitev vrednosti vsakega od meril iz tega pravilnika.

(2)Minister, pristojen za šport, med javnimi uslužbenci ministrstva imenuje petčlansko komisijo za ugotovitev pomena oziroma potreb v skladu s tem pravilnikom.

(1)Pri načrtovanju nove oziroma posodobitve obstoječe športne infrastrukture in pri presoji, ali je načrtovana gradnja nove oziroma posodobitev obstoječe javne športne infrastrukture potrebna zaradi skladnega razvoja države oziroma skladnega regionalnega razvoja, se sledi ciljem skladnega razvoja države in regionalnega razvoja razvojnih regij.

(2)Investicija v javno športno infrastrukturo je potrebna zaradi skladnega regionalnega razvoja, če zadovoljuje regionalne potrebe športa in izpolnjuje naslednja merila: – potreba po izgradnji ali posodobitvi športne infrastrukture izhaja iz mrež, ki jih občine iz tretje alineje tega odstavka sprejmejo na podlagi drugega odstavka 69. člena Zakona o športu, – se s projektom sledi regionalnim ciljem, – investicijo kot investitor skupno načrtujeta vsaj dve občini iz iste razvojne regije oziroma iz dveh sosednjih razvojnih regij (medregijski projekt) in – je k investiciji, z vidika doseganja ciljev regionalnega razvoja razvojne regije, iz katere je predlagatelj projekta, podal pozitivno mnenje razvojni svet regije.

(3)O vsebinski ustreznosti oziroma potrebah športa v skladu s tem členom poda mnenje komisija iz drugega odstavka prejšnjega člena.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-274/2024/15 Ljubljana, dne 11. februarja 2025 EVA 2024-2180-0032 Matjaž Han