Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami

(1)S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi v osnovnih šolah s prilagojenim programom (v nadaljnjem besedilu: šola) in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: zavod), ki obsegajo tedensko učno in vzgojno obveznost strokovnih delavcev, tedensko obveznost vzgojno-izobraževalnega dela ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in skupin za izvajanje: 1. prilagojenega programa za predšolske otroke, 2. prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, 3. prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in posebnega programa vzgoje in izobraževanja za dvojezično osnovno šolo, 4. prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom, 5. posebnega programa vzgoje in izobraževanja, 6. prilagojenih izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe, 7. posebnega programa (Post)rehabilitacijski praktikum, 8. vzgojnih programov, 9. mobilne službe in mobilnih timov ter 10. nalog strokovnih centrov.

(2)Normativi in standardi ter merila, določena v tem pravilniku, se uporabljajo tudi v drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki imajo enote ali oddelke za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

(3)Merila za oblikovanje oddelkov in skupin za izvajanje prilagojenega programa predšolske vzgoje in posebnega programa se uporabljajo tudi v socialno-varstvenih zavodih, ki izvajajo prilagojeni program za predšolske otroke in posebni program vzgoje in izobraževanja. Zanje se smiselno uporabljajo tudi ostali normativi in standardi ter merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe.

(4)S tem pravilnikom se določajo tudi elementi za sistemizacijo delovnih mest za obvezni in razširjeni program ter druga dela, za katera se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonodajo, normativi in standardi ter kolektivno pogodbo zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

V tem pravilniku izobrazba pomeni raven ali podraven po KLASIUS-SRV v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), in sicer: 1. osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS-SRV; 1.a nižja poklicna izobrazba je tretja raven po KLASIUS-SRV; 2. srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS-SRV; 3. srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV; 4. višja strokovna izobrazba ali višješolska izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV; 5. visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2, po KLASIUS-SRV; 6. visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.

Tedenska obveznost vzgojnega dela, izražena v urah po 60 minut, je: – 30 ur za vzgojitelje, – 35 ur za vzgojitelje predšolskih otrok – pomočnike vzgojitelja.

(1)Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je: – 22 ur za učitelje, – 21 ur za učitelje slovenščine, – 21 ur za učitelje slovenščine in madžarščine kot maternega jezika v dvojezičnih šolah, – 25 ur za učitelje v razširjenem programu, – 22 ur za učitelje, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj učencem s posebnimi potrebami, – 30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.

(2)Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela, izražena v urah po 60 minut, je 22 ur za učitelje v oddelku Posebnega programa vzgoje in izobraževanja in v oddelku posebnega programa (Post)rehabilitacijski praktikum.

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je: – 20 ur za učitelje splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov ter modulov, – 19 ur za učitelje slovenskega jezika in književnosti, – 25 ur za učitelje praktičnega pouka in veščin ter učitelje za praktično izobraževanje s strokovno teorijo, – 30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.

(1)V skladu z zakonodajo in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa je tedenska obveznost vzgojnega dela, izražena v urah po 60 minut, v skupini: 1. 30 ur vzgojnega dela v vzgojni skupini za učence s posebnimi potrebami, 2. 25 ur v vzgojni in intenzivni skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, 3. 35 ur v stanovanjski skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, 4. 30 ur v programu produkcijske šole, 5. največ polni delovni čas za vzgojitelje in vzgojitelje v strokovnem centru za otroke s ČVM, ki opravljajo nočno delo, 6. največ polni delovni čas vzgojnega in drugega dela v mladinskem stanovanju, 7. 25 ur vzgojnega dela v skupini za vzgojitelje v vzgojnem programu za gibalno ovirane otroke in mladostnike v dnevni obliki usposabljanja.

(2)V primeru opravljanja vzgojnega dela podnevi in ponoči, se tedenska obveznost vzgojnega dela določi sorazmerno glede na število dni dela v skupini podnevi in dela ponoči.

(3)V skladu z zakonodajo in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa obveznost drugega neposrednega vzgojnega (individualnega) dela z otrokom in mladostnikom s čustveno in vedenjsko motnjo ne sme presegati pet ur tedensko. Drugo vzgojno delo se upošteva po dejansko opravljenih urah s predhodnim dogovorom z ravnateljem in pisnim vodenjem evidence. Drugo neposredno delo izven skupine lahko obsega: 1. spremstva posameznega otroka ali mladostnika (sodišče, zdravnik …), 2. spremstva iz 64. člena tega pravilnika, 3. načrtovani obiski otroka ali mladostnika na domu 4. dejavnosti v zavodu s posameznim otrokom ali mladostnikom, 5. vzgojno delovanje pri nujnem delu iz pripravljenosti na domu iz 54. člena tega pravilnika, 6. drugo neposredno vzgojno delo po nalogu ravnatelja.

(4)Za delo v posamezni vzgojni skupini se lahko sistemizira največ:

-    dva vzgojitelja v vzgojni skupini za izvajanje vzgojnega programa domov za učence s posebnimi potrebami,

-    pet vzgojiteljev v strokovnem centru za otroke s ČVM v vzgojni in stanovanjski skupini,

-    do šest vzgojiteljev v strokovnem centru za otroke s ČVM v intenzivni skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,

-    0,5 vzgojitelja v strokovnem centru za otroke s ČVM v mladinskem stanovanju,

-    dva vzgojitelja v strokovnem centru za otroke s ČVM v skupini produkcijske šole in v vzgojni skupini v dnevni obliki dela.

(1)Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo in izbor nalog za nacionalno preverjanje znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost, in sicer: – učitelj, član predmetne komisije za matematiko, slovenščino in tuji jezik, za tri ure, – učitelj, član predmetne komisije za tretji razred, za tri ure, – učitelj, član predmetne komisije za predmete, ki so določeni za tretji predmet, iz katerega bodo učenci opravljali nacionalno preverjanje znanja v tekočem šolskem letu, za eno uro, – učitelj, član predmetne komisije za izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, za tri ure.

(2)Ravnatelju in pomočniku ravnatelja, ki je član predmetne komisije, se tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela lahko zmanjša v skladu s prejšnjim odstavkom, vendar pomočniku ravnatelja ne pod tri ure pouka.

(3)Učitelj, ki je razrednik v 1. in 9. razredu osnovne šole ter v 1. in zaključnem letniku srednje šole, ima za eno uro zmanjšano tedensko učno obveznost, učitelj, ki je razrednik v vseh ostalih razredih osnovne šole in letnikih srednje šole ter na vseh stopnjah posebnega programa, pa ima za pol ure zmanjšano tedensko učno obveznost.

(1)Drugi učitelj se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu deset ur, če: – je v posameznem oddelku 1. razreda, v katerem se izvaja prilagojen izobraževalni program z nižjim oziroma z enakovrednim izobrazbenim standardom, vključenih najmanj pet učencev, – so v posameznem oddelku 1. razreda, v katerem se izvaja prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami oziroma z nižjim izobrazbenim standardom, v katerem so le otroci z avtističnimi motnjami, vključeni najmanj trije učenci, – so v oddelku 1. razreda vključeni najmanj trije učenci Romi ali učenci tujci, – gre za kombinirani oddelek s 1. razredom.

(2)Drugi učitelj se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 20 ur, če: – je v posameznem oddelku 1. razreda ali v kombiniranem oddelku s 1. razredom vključenih najvišje število učencev, kot ga določa normativ za oblikovanje oddelka v posameznem programu, – gre za edini oddelek 1. razreda na dislocirani enoti.

Mentorju pripada za delo s pripravnikom ali drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, dodatek za mentorstvo za štiri ure tedensko v obdobju izvajanja mentorstva.

(2)Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela z dijakom ali študentom, ki opravlja obvezno prakso v skladu z izobraževalnim oziroma študijskim programom, določi naslednji obseg mentorskih ur na teden: – dve mentorski uri za dijaka 1. in 2. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja in začetnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja ter za študenta 1. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 1. in 2. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje; – tri mentorske ure za dijaka 3. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, 3. in 4. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja, zaključnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja in izobraževalnih programov poklicnega tečaja ter za študenta 2. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 3. in 4. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje, 1. in 2. letnika magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje in 3., 4. in 5. letnika enovitih magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje.

(1)Ravnatelj zavoda, ravnatelj osnovne šole oziroma ravnatelj organizacijske enote z več kot štirimi oddelki v okviru delovne obveznosti nima tedenske obveznosti vzgojno-izobraževalnega dela.

(2)Tedenska obveznost vzgojno izobraževalnega dela ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

(3)Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena lahko ravnatelj oziroma ravnatelj organizacijske enote v zavodu v okviru delovne obveznosti poučuje do pet ur pouka in dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj na teden. Število ur se določi v pogodbi o zaposlitvi.

(4)Osnova za določitev obveznosti vzgojno-izobraževalnega dela ravnatelja so čisti in kombinirani oddelki, skupine vzgojnega programa, oddelki predšolske vzgoje ter oddelki mobilne službe.

(1)V šoli oziroma v zavodu lahko ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja pri sedmih oddelkih oziroma skupinah vzgojnega programa.

(2)Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 19, tretjega pri 31 oddelkih oziroma skupinah vzgojnega programa, četrtega in vsakega naslednjega pomočnika ravnatelja pa na vsakih dodatnih 12 oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne sme imenovati več oseb.

(3)Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti določeno obveznost vzgojno-izobraževalnega dela. Med tedensko obveznost ur pouka, ur razširjenega programa in ur vzgojnega dela, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 58. člena tega pravilnika. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.

(4)Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela pomočnika ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

(5)Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela za vsakega dodatnega pomočnika ravnatelja se določi po merilih iz prejšnjega odstavka.

(6)Poleg predpisane obveznosti vzgojno-izobraževalnega dela lahko pomočnik ravnatelja v okviru delovne obveznosti poučuje do pet ur pouka obveznega programa in dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj na teden. Število ur pouka se določi v pogodbi o zaposlitvi.

(7)Če ima šola oziroma zavod dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur vzgojno-izobraževalnega dela na teden med pomočnike razporedi tudi drugače, kot določajo merila, vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 18 oddelkov.

(8)Osnova za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove tedenske obveznosti vzgojno-izobraževalnega dela so čisti in kombinirani oddelki, skupine vzgojnega programa in oddelki mobilne službe.

(9)V organizacijski enoti, ki ima najmanj devet oddelkov, lahko ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja. Njegova tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela se določi v skladu z naslednjimi merili:

(10)Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela za vsakega dodatnega pomočnika ravnatelja se določi po merilih iz prejšnjega odstavka.

(1)V šoli z osmimi oddelki oziroma skupinami vzgojnega programa se sistemizira eno delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

(2)V zavodu z osmimi oddelki oziroma skupinami vzgojnega programa se sistemizira eno delovno mesto svetovalnega delavca, v zavodu z večjim oziroma manjšim številom oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot dve delovni mesti.

V šoli oziroma v zavodu se sistemizira delovno mesto strokovnega delavca za delo z učenci Romi v skladu z naslednjimi merili:

(1)V šoli oziroma v zavodu se sistemizira delovno mesto romski pomočnik v skladu z naslednjimi merili:

(2)Odstopanja od meril iz prejšnjega odstavka zaradi posebnih delovnih razmer ali posebnih potreb otrok in mladostnikov na podlagi vloge šole oziroma zavoda odobri ministrstvo, pristojno za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(3)Romski pomočnik ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo ali nacionalno poklicno kvalifikacijo romski pomočnik.

V šoli oziroma v zavodu z 20 oddelki in več se sistemizira eno delovno mesto knjižničarja, v šoli oziroma v zavodu z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.

(1)V šoli se sistemizira delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:

(2)V zavodu se sistemizira delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:

Osnova za sistemiziranje delovnih mest svetovalnega delavca, računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in knjižničarja so čisti in kombinirani oddelki ter skupine vzgojnega programa v okviru šole oziroma zavoda.

(1)Gluhim in naglušnim otrokom, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku ter imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača slovenskega znakovnega jezika, izvaja tolmačenje učitelj oziroma vzgojitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu.

(2)Gluhoslepim otrokom, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača, izvaja pomoč v jeziku gluhoslepih ali v drugih, otroku prilagojenih načinih sporazumevanja, učitelj oziroma vzgojitelj za delo z gluhoslepimi v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu.

(3)Učitelja oziroma vzgojitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma učitelja za delo z gluhoslepimi lahko šolam, v katere so usmerjeni otroci iz prvega in drugega odstavka tega člena, zagotavljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki so ustanovljeni za delo z gluhimi in naglušnimi ali za delo s slepimi oziroma sklenejo pogodbo o opravljanju storitev iz 61. člena tega pravilnika.

(4)Za sistemizacijo vzgojitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku in vzgojitelja za delo z gluhoslepimi se uporablja pravilnik, ki ureja normative in standarde za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje.

(1)V šoli oziroma v zavodu se za vsak oddelek sistemizira 0,02 delovnega mesta strokovnega delavca za prilagajanje učbenikov, učnih gradiv in pripomočkov. Osnova za sistemiziranje delovnega mesta so čisti in kombinirani oddelki, v strokovnih centrih, ustanovljenih za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, pa tudi skupine vzgojnega programa.

(2)Zavod, ki izvaja prilagojene programe za slepe ali slabovidne, lahko sistemizira še največ tri dodatna delovna mesta.

(3)Zavodi, ki izvajajo prilagojene programe za gluhe in naglušne, dodatno skupaj sistemizirajo še dve delovni mesti. Zavodi se dogovorijo o obsegu sistemizacije na posameznem zavodu.

(4)Šola oziroma zavod lahko delež delovnega mesta razporedi na delovno mesto učitelja, vzgojitelja, vzgojitelja v strokovnem centru za otroke s ČVM, knjižničarja ali svetovalnega delavca.

V šoli oziroma zavodu se za 1000 učencev in dijakov in za 60 skupin v vzgojnih programih sistemizira eno delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli oziroma zavodu z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,10 delovnega mesta. Deleža delovnega mesta za učence in dijake ter za skupine vzgojnih programov se seštejeta in zaokrožita na dve decimalki.

(1)Šola, ki izvaja prilagojen program z enakovrednim izobrazbenim standardom, sistemizira za oddelke 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot šestimi učenci delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu ter pri obveznih izbirnih predmetih s področja kemije, fizike in biologije, če je tako določeno z učnim načrtom.

(2)Šola, ki izvaja prilagojen program z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami, sistemizira za oddelke 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot štirimi učenci delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu istega programa ter pri obveznih izbirnih predmetih s področja kemije, fizike in biologije, če je tako določeno z učnim načrtom.

(1)Za nudenje fizične pomoči šola oziroma zavod na podlagi odločbe o usmeritvi ali strokovnega poročila mobilnega tima v tekočem šolskem letu sistemizira delovno mesto spremljevalca, če ne more zagotoviti izvajanja odločbe v okviru obstoječe kadrovske zasedbe oziroma na drug ustrezen način. Obseg delovne obveznosti spremljevalca se določi glede na število otrok, učencev in dijakov, ki se jim nudi fizična pomoč in število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisno od trajanja programa. V enem oddelku je lahko največ en spremljevalec. V oddelek, kjer je sistemiziran spremljevalec, se spremljevalec skupine iz 23. člena tega pravilnika ne vključuje.

(3)Spremljevalec ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

(1)V zavodu, ki ima oddelke, v katerih se izvaja prilagojen osnovnošolski ali srednješolski izobraževalni program za otroke z gibalno oviranostjo, se na oddelek sistemizira eno delovno mesto spremljevalca skupine v zavodu za gibalno ovirane otroke in mladostnike, ki ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

(2)V šoli oziroma zavodu, ki izvaja prilagojene programe, se na oddelek, v katerega je vključen najmanj en težje ali težko gibalno oviran ali slep učenec ali dijak, sistemizira največ eno delovno mesto spremljevalca skupine, ki ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

(3)V oddelek, kjer je sistemiziran spremljevalec skupine, se spremljevalec iz prejšnjega člena ne vključuje.

(1)V šoli oziroma zavodu, v katerem se izvaja posebni program vzgoje in izobraževanja ter (Post)rehabilitacijski praktikum, se na vsakih devet otrok sistemizira eno delovno mesto varuha negovalca.

(2)Šola oziroma zavod zagotavlja pomoč varuha negovalca s sistemiziranimi delovnimi mesti tudi v dejavnostih razširjenega programa osnovne šole in v Vzgojnem programu v dnevni obliki usposabljanja za gibalno ovirane otroke.

(3)V šoli oziroma zavodu, v katerem se izvaja posebni program vzgoje in izobraževanja, se na štiri težje ali težko gibalno ovirane otroke dodatno sistemizira eno delovno mesto varuha negovalca, v šoli oziroma zavodu z manjšim ali večjim številom teh otrok pa v ustreznem deležu, razen v zavodu za gibalno-ovirane otroke, kjer se poleg števila varuhov negovalcev iz prvega odstavka tega člena dodatno sistemizira eno delovno mesto varuha negovalca na dva težje ali težko gibalno ovirana otroka.

(4)V šoli oziroma zavodu, v katerem so v skupine vzgojnega programa vključeni otroci z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, se na osem otrok sistemizira eno delovno mesto varuha negovalca oziroma v ustreznem deležu. V šoli oziroma zavodu, v katerem so v skupine vzgojnega programa vključeni otroci s težjo ali težko gibalno oviranostjo, se na štiri otroke dodatno sistemizira eno delovno mesto varuha negovalca oziroma v ustreznem deležu. V posamezni skupini vzgojnega programa ne več kot dve delovni mesti. Ne glede na prejšnji stavek, se delež delovnega mesta varuh negovalec za vsakega otroka s težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju in težjo ali težko gibalno oviranostjo poveča še za 0,25 delovnega mesta.

(5)Varuh negovalec ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

(1)V šoli s 14 oddelki oziroma skupinami vzgojnega programa se za opravljanje administrativnih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest: 1. administrator V 2. administrator VI 3. tajnik VIZ VI (II) 4. tajnik VIZ VI (I) 5. tajnik VIZ VII/1 (II) 6. tajnik VIZ VII/1 (I) 7. poslovni sekretar VII/1 8. poslovni sekretar VII/2

(2)V šoli z manjšim številom oddelkov se delovna mesta iz prejšnjega odstavka sistemizira v ustreznem deležu, vendar skupaj ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

(3)Šola z več oddelki lahko delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v skladu s spodnjimi merili:

(4)V zavodu z devetimi oddelki oziroma skupinami vzgojnega programa se za opravljanje administrativnih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest: 1. administrator V 2. administrator VI 3. tajnik VIZ VI (II) 4. tajnik VIZ VI (I) 5. tajnik VIZ VII/1 (II) 6. tajnik VIZ VII/1 (I) 7. poslovni sekretar VII/1 8. poslovni sekretar VII/2

(5)V zavodu z manjšim številom oddelkov se delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v ustreznem deležu, vendar skupaj ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

(6)Zavod z več oddelki lahko delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v skladu s spodnjimi merili:

(7)Administrator V ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, administrator VI pa višjo strokovno izobrazbo.

(8)Tajnik VIZ VI ima višjo strokovno izobrazbo. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta tajnik VIZ VI (II) na delovno mesto tajnik VIZ VI (I) sta: – pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami, – izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.

(9)Tajnik VIZ VII/1 ima višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja). Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta tajnik VIZ VII/1 (II) na delovno mesto tajnik VIZ VII/1 (I) sta: – pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami, – izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.

(10)Poslovni sekretar VII/1 ima višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja).

(11)Poslovni sekretar VII/2 ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).

(1)V šoli s 14 oddelki oziroma skupinami vzgojnega programa se za opravljanje računovodskih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest: 1. knjigovodja V 2. knjigovodja VI 3. računovodja VI 4. glavni računovodja VI 5. računovodja VII/1 6. glavni računovodja VII/1 7. računovodja VII/2 (III) 8. računovodja VII/2 (II) 9. računovodja VII/2 (I) 10. glavni računovodja VII/2

(2)V šoli z manjšim številom oddelkov se delovna mesta iz prejšnjega odstavka sistemizira v ustreznem deležu, vendar skupaj ne manj kot 0,5 delovnega mesta.

(3)Šola z več oddelki lahko delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v skladu s spodnjimi merili:

(4)V zavodu z devetimi oddelki se za opravljanje računovodskih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest: 1. knjigovodja V 2. knjigovodja VI 3. računovodja VI 4. glavni računovodja VI 5. računovodja VII/1 6. glavni računovodja VII/1 7. računovodja VII/2 (III) 8. računovodja VII/2 (II) 9. računovodja VII/2 (I) 10. glavni računovodja VII/2

(5)V zavodu z manjšim številom oddelkov se delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v ustreznem deležu, vendar skupaj ne manj kot 0,5 delovnega mesta.

(6)Zavod z več oddelki lahko delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v skladu s spodnjimi merili:

(7)Knjigovodja V ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, knjigovodja VI pa višjo strokovno izobrazbo.

(8)Računovodja VI in glavni računovodja VI imata višjo strokovno izobrazbo. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodja VI na delovno mesto glavnega računovodje VI sta: – pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami, – izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.

(9)Računovodja VII/1 in glavni računovodja VII/1 imata višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja). Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodje VII/1 na delovno mesto glavnega računovodje VII/1 sta: – pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami, – izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.

(10)Računovodja VII/2 ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).

(11)Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta Računovodja VII/2 (III) na delovno mesto Računovodja VII/2 (II) sta: – pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami, – izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.

(12)Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta Računovodja VII/2 (II) na delovno mesto Računovodja VII/2 (I) sta: – sedem let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami, – izobraževanje oziroma usposabljanja na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 32 ur v petih letih.

(13)Glavni računovodja VII/2 ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja), 12 let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami in opravljeno izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 56 ur v zadnjih petih letih.

Za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in posebnega programa vzgoje in izobraževanja v dvojezični osnovni šoli velja za sistemizacijo knjižničarja, računovodskega in administrativnega delavca, če je ugodneje, ter dodatnih ur za timsko poučevanje in poučevanje v okviru jezikovnih učnih skupin v skladu z izvedbenimi navodili, pravilnik, ki ureja normative in standarde za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom.

(1)V zavodu, ki izvaja prilagojene izobraževalne programe z enakovrednim izobrazbenim standardom za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter gibalno ovirane otroke, se za vzdrževanje, prilagoditve in izposojo računalniške, elektroakustične in druge opreme sistemizira eno delovno mesto tehnični delavec – vzdrževalec učne tehnologije.

(2)Tehnični delavec – vzdrževalec učne tehnologije V ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

(1)V šoli oziroma v zavodu se za opravljanje tehničnih vzdrževalnih del sistemizira delovno mesto hišnika ali tehniškega sodelavca v skladu z naslednjimi merili:

(2)Če hišnik ali tehniški sodelavec opravlja delo na štirih do šestih lokacijah, se normativ poveča za 0,05 delovnega mesta za vsako izmed lokacij, če opravlja delo na sedmih in več lokacijah, pa se normativ poveča za 0,5 delovnega mesta.

(3)V zavodu za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami se dodatno sistemizira delovno mesto hišnika ali tehniškega sodelavca v deležu 0,1 delovnega mesta za vzgojno, stanovanjsko in intenzivno skupino vzgojnega programa.

(4)Hišnik IV ima srednjo poklicno izobrazbo, hišnik V ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, tehniški sodelavec VI pa višjo strokovno izobrazbo.

(1)Zavod, ki vzgojni program izvaja na kmetiji ali vrtnariji, sistemizira dve delovni mesti oskrbnik V.

(2)Oskrbnik V ima srednjo strokovno izobrazbo.

(1)V šoli se za pripravo malic za 200 učencev sistemizira eno delovno mesto kuharja ali dietnega kuharja, v šoli z večjim oziroma manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar na matični oziroma samostojni šoli ne manj kot 0,25 delovnega mesta. Normativ za pripravo malic vključuje tudi pripravo medicinsko indiciranih diet, ki jih predpiše zdravnik.

(2)V šoli v strokovnih centrih za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami se za pripravo malic za 200 učencev sistemizira eno delovno mesto kuharja ali dietnega kuharja v SC ČVM, v strokovnem centru z večjim oziroma manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta. Normativ za pripravo malic vključuje tudi pripravo medicinsko indiciranih diet, ki jih predpiše zdravnik.

(3)V dislocirani enoti šole oziroma zavoda, kjer se izvajajo osnovnošolski programi, se za pripravo malic namesto delovnih mest kuharja lahko sistemizira delovno mesto gospodinjca II. V zavodu, ki omogoča celodnevno oskrbo, se za vsakih pet vzgojnih, stanovanjskih ali intenzivnih skupin sistemizira: – dve delovni mesti kuharja ali dietnega kuharja ali v strokovnih centrih za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami dietnega kuharja v SC ČVM, – največ tri delovna mesta za druga dela (vratar, perica, garderober, kuhinjski pomočnik, šivilja, gospodinjec II), – 0,5 delovnega mesta ekonoma, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.

(4)V zavodu se za vsakih pet oddelkov vrtca sistemizira eno in pol delovnega mesta kuharja ali dietnega kuharja, vendar ne manj kot 0,75 delovnega mesta.

(5)Kuhar IV ima srednjo poklicno izobrazbo.

(6)Kuhar V ima srednjo strokovno izobrazbo.

(7)Dietni kuhar IV in dietni kuhar v SC ČVM IV imata srednjo poklicno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi.

(8)Dietni kuhar V in dietni kuhar v SC ČVM V imata: – srednjo strokovno izobrazbo z opravljenim strokovnim modulom s področja priprave dietnih jedi, – srednjo strokovno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi ali – pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo Dietni kuhar/dietna kuharica.

V zavodu, ki ima oddelke vrtca, se na 40 oddelkov vrtca sistemizira eno delovno mesto organizatorja prehrane in eno delovno mesto organizatorja zdravstveno-higienskega režima, v zavodu z večjim oziroma manjšim številom oddelkov vrtca pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,20 delovnega mesta.

V zavodu, ki po predmetniku organizira praktično usposabljanje z delom, se sistemizira eno delovno mesto organizatorja praktičnega usposabljanja z delom za 80 dijakov, v zavodu z manjšim številom dijakov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,10 delovnega mesta.

(1)V zavodu za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami se v skupini vzgojnega programa, v kateri je v celodnevni oskrbi več kot pol osnovnošolskih otrok, sistemizira eno delovno mesto gospodinjca, ki pomaga pri opravljanju gospodinjskih del v skupini.

(2)Gospodinjec ima srednjo poklicno izobrazbo.

(1)V šoli oziroma v zavodu se na 750 m 2talne hišne čistilne neto površine sistemizira eno delovno mesto čistilca, v šoli oziroma zavodu z manjšo ali večjo talno hišno čistilno neto površino pa v ustreznem deležu.

(2)Čistilec II ima osnovnošolsko izobrazbo, čistilec III pa nižjo poklicno izobrazbo.

(1)Če se na podlagi normativov za administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta sistemizirajo najmanj tri enakovrstna delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi zaposlijo delavci, se lahko ravnatelj z delavcem na podlagi pisnega sporazuma o prenosu pooblastil z delavcem, ki je razporejen na delovno mesto, ki je uvrščeno v najvišjo tarifno skupino oziroma, ki ima najvišji izhodiščni plačni razred delovnega mesta, v pogodbi o zaposlitvi dogovori o izvajanju nalog vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev na teh delovnih mestih ter pravico do položajnega dodatka v skladu s predpisi, ki urejajo položajni dodatek v javnem sektorju. Ravnatelj se lahko dogovori o prenosu pooblastil vodenja, koordiniranja in organiziranja delavcev v kuhinji in čiščenju tudi z organizatorjem prehrane in organizatorjem zdravstveno-higienskega režima.

(2)Za enakovrstno delovno mesto se za potrebe tega pravilnika štejejo administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta v isti plačni podskupini, naloge na teh delovnih mestih pa so enake ali podobne (npr. naloge na delovnih mestih hišnik, vzdrževalec učne tehnologije, kuhar, dietni kuhar, dietni kuhar v SC ČVM, kuharski pomočnik, gospodinjec, oskrbnik V).

(3)Če se na podlagi normativov sistemizira manjše število enakovrstnih delovnih mest oziroma zaposli manjše število delavcev, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, šola oziroma zavod pa v aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira dodatna enakovrstna delovna mesta oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za njih zagotovljena finančna sredstva, šola oziroma zavod iz istega vira zagotovi tudi sredstva za položajni dodatek za delavca, kateremu je s pogodbo o zaposlitvi določena dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev.

(1)Osnova za sistemiziranje delovnih mest hišnika so čisti in kombinirani oddelki ter skupine vzgojnega programa.

(2)Osnova za sistemiziranje računovodskih in administrativnih delovnih mest so poleg oddelkov iz prejšnjega odstavka tudi oddelki mobilne službe ob začetku šolskega leta in skupine v srednješolskih skupinah, kjer se ročno ali strojno obdeluje material iz 49. člena tega pravilnika.

(1)Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje prilagojenega programa za predšolske otroke v zavodu je šest otrok.

(2)Normativ za oblikovanje oddelkov v zavodu, kamor so vključeni le otroci z avtističnimi motnjami ali otroci s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju so štirje otroci.

(3)Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje programov za predšolske otroke, ki jih lokalna skupnost organizira pri šolah oziroma zavodih, je določen v zakonu, ki ureja vrtce in pravilniku, ki ureja normative in standarde za vrtce.

(1)Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom je: – v 1., 2. in 3. razredu osem učencev, – v 4., 5. in 6. razredu deset učencev, – v 7., 8. in 9. razredu 12 učencev.

(2)Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne otroke, otroke z govorno-jezikovnimi motnjami in za gibalno ovirane otroke je: – v 1., 2. in 3. razredu sedem učencev, – v 4., 5. in 6. razredu osem učencev, – v 7., 8. in 9. razredu deset učencev.

(3)Normativ iz prvega in drugega odstavka tega člena se zniža za enega otroka, če so v oddelek vključeni le gibalno-ovirani otroci.

(4)Normativ za oblikovanje oddelkov prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami je pet učencev.

(5)Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje programa osnovne šole za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami je šest učencev.

(6)Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, v katere so vključeni le otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, je pet učencev.

(7)Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, v katere so vključeni le otroci z avtističnimi motnjami, je pet učencev.

(1)Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh ali več razredov se zniža največ za tri učence. V tem primeru šola oziroma zavod pridobi soglasje ministrstva.

(2)Obseg ur pouka za ločeno poučevanje posameznih vsebin v kombiniranem oddelku, v katerega so vključeni učenci od 1. do 5. razreda, in se v skladu z 8. členom tega pravilnika v oddelek ne vključuje drugi učitelj v 1. razredu, se določi glede na število učencev v oddelku, in sicer: – štiri do šest učencev dve uri tedensko, – sedem in več učencev štiri ure tedensko.

(3)Če so v kombinirani oddelek vključeni tudi učenci od 6. do 9. razreda, se obseg ur za ločeno poučevanje posameznih vsebin, določi glede na število učencev v oddelku, in sicer: – štiri do šest učencev štiri ure tedensko, – sedem in več učencev sedem ur tedensko.

(4)Kombinirani oddelki se oblikujejo iz učencev zaporednih razredov, če to ni mogoče, pa praviloma iz razredov, med katerimi je največ en razred. Kombinirani oddelki iz treh in več razredov se oblikujejo iz učencev različnih razredov tako, da se pri oblikovanju oddelka upošteva normativ za tisti razred, iz katerega je največ učencev.

(1)Normativno število ur razširjenega programa v prilagojenih programih osnovne šole z enakovrednim in nižjim izobrazbenim standardom se določi na podlagi števila oddelkov posameznega razreda ter števila učencev v oddelkih posameznega razreda v skladu s predmetnikom za razširjeni program.

(2)Glede na število oddelkov posameznega razreda pripada posamezni šoli ali zavodu, normativno število ur, kot je določeno v prvem delu predmetnika razširjenega programa.

(3)Poleg ur iz prejšnjega odstavka pripada šoli ali zavodu normativno število ur iz drugega dela predmetnika za razširjeni program, pri čemer se skupno število učencev v posameznem razredu: – v prilagojenih programih osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane otroke in otroke z govorno-jezikovnimi motnjami, deli s številom 9, – v prilagojenem programu osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami, deli s številom 5 in – v prilagojenih programih osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, deli s številom 8.

(4)Če je seštevek ur iz drugega dela predmetnika razširjenega programa od 1. do 9. razreda decimalno število, se zaokroži navzgor do celega števila.

(5)Poleg ur razširjenega programa iz drugega in tretjega odstavka tega člena pripada posamezni šoli ali zavodu ali šoli z enotami in oddelki vzgojno-izobraževalnih programov s posebnimi potrebami še dodatnih 9 ur razširjenega programa za izvajanje vsebinskega področja Gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje.

(6)Normativ za oblikovanje skupine pri dejavnostih razširjenega programa je od enega do največ 12 učencev, razen pri dejavnosti otroškega in mladinskega pevskega zbora, kjer je število učencev lahko višje.

(7)Najvišje možno število ur razširjenega programa na šoli v posameznem programu je vsota ur iz drugega, tretjega in petega odstavka tega člena.

(8)Ne glede na prejšnji odstavek šola oziroma zavod za vsakih pet otrok z avtističnimi motnjami prejme dodatne tri ure razširjenega programa, pri čemer se upoštevajo podatki šole oziroma zavoda v mesecu juniju.

(1)Normativ za oblikovanje učnih skupin pri gospodinjstvu, tehniki in tehnologiji od 5. do 9. razreda ter pri izbirnem predmetu s področja računalništva v 7., 8. in 9. razredu je šest učencev. Normativ za oblikovanje učne skupine pri športu od 6. do 9. razreda je šest učencev.

(2)Če je število učencev določenega razreda pri pouku športa manjše, se učne skupine oblikujejo iz dveh zaporednih razredov.

Število učnih skupin za izvedbo pouka v manjših učnih skupinah pri posameznem predmetu je v šolah z enim ali dvema oddelkoma posameznega razreda za eno skupino večje kot je število oddelkov posameznega razreda, v šolah oziroma zavodih s tremi in več oddelki posameznega razreda pa za dve skupini večje kot je število oddelkov posameznega razreda. V šolah oziroma zavodih z enim oddelkom istega razreda oziroma s kombiniranim oddelkom, v katerem je pet ali manj učencev, se dodatna skupina ne oblikuje.

(1)Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov po prilagojenem izobraževalnem programu z enakovrednim izobrazbenim standardom se določi tako, da se količniku med skupnim številom učencev 7., 8. ter 9. razreda in številom 8 prišteje dvakratno število oddelkov teh razredov [št. učencev:8+2n], pri čemer je n število oddelkov. V učni skupini za izvajanje izbirnih predmetov je lahko največ deset učencev.

(2)Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom je enako dvakratnemu številu oddelkov 7., 8. in 9. razreda. V učni skupini za izvedbo izbirnih predmetov je lahko največ 12 učencev.

(3)Če je na ta način izračunano število decimalno število, se število učnih skupin za posamezno obdobje vedno zaokroži navzgor do celega števila.

(1)Normativ za oblikovanje oddelka za izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja je za otroke z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju: – na prvi stopnji šest otrok, – na drugi stopnji sedem otrok, – na tretji, četrti, peti in šesti stopnji osem otrok.

(2)Normativ za oblikovanje oddelka za izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja je za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju in več motnjami: – na prvi stopnji pet otrok, – na drugi stopnji šest otrok, – na tretji, četrti, peti in šesti stopnji sedem otrok.

(3)Normativ za oblikovanje oddelka za izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja, v katerem so le učenci, ki imajo tudi avtistične motnje ali v katerem so le učenci s težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, so štirje učenci.

(4)Šola oziroma zavod lahko oblikuje kombinirane oddelke praviloma iz zaporednih stopenj oziroma glede na zmožnosti učencev.

(1)Normativno število ur razširjenega programa v posebnih programih se določi na podlagi števila oddelkov in števila učencev v oddelkih v skladu z najavo šole.

(2)Poleg ur razširjenega programa iz prejšnjega odstavka pripada posamezni šoli ali zavodu ali šoli z enotami in oddelki vzgojno-izobraževalnih programov s posebnimi potrebami še dodatnih devet ur razširjenega programa za izvajanje vsebinskega področja Gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, če te niso zagotovljene na podlagi petega odstavka 41. člena tega pravilnika.

(3)Normativ za oblikovanje skupine pri dejavnostih razširjenega programa je od enega do največ 8 učencev, razen pri dejavnosti otroškega in mladinskega pevskega zbora, kjer je število učencev lahko višje.

(1)Normativ za oblikovanje oddelkov srednje šole, v katerih se izvajajo prilagojeni izobraževalni programi za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe, je deset dijakov.

(2)Normativ za oblikovanje oddelkov srednje šole, v katerih se izvajajo izobraževalni programi za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe za dijake s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, je šest dijakov.

(3)Normativi se lahko spremenijo, če gre za edini oddelek dijakov istega letnika, vendar so v tak oddelek vključeni najmanj štirje dijaki.

(1)Normativ za oblikovanje skupine, v kateri se ročno obdeluje material, je šest dijakov.

(2)Normativ za oblikovanje skupine, v kateri se strojno obdeluje material, so štirje dijaki.

(3)Normativ za oblikovanje skupine za dijake s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, v kateri se ročno obdeluje material, je pet dijakov.

(4)Normativ za oblikovanje skupine za dijake s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, v kateri se strojno obdeluje material, so trije dijaki.

Normativa iz 48. in 49. člena tega pravilnika se lahko znižata, če to zahtevajo predpisi, ki urejajo varstvo pri delu ali če strokovna skupina, ki pripravlja in evalvira individualizirani program presodi, da delo v skupini ni varno.

(1)Normativ za oblikovanje skupine, v kateri se izvaja posebni program (Post)rehabilitacijski praktikum, je osem dijakov.

(2)Število dijakov se lahko zniža, če to narekuje vrsta in stopnja primanjkljaja, ovire oziroma motnje, vendar so v oddelku najmanj štirje dijaki. V tem primeru zavod pridobi soglasje ministrstva.

(1)Normativ za oblikovanje vzgojne skupine za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju je 12 otrok.

(2)Normativ za oblikovanje skupine vzgojnega programa za otroke z zmerno, s težjo in težko motnjo v duševnem je osem otrok. Če so v skupino vključeni le otroci s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, je normativ za oblikovanje vzgojne skupine šest otrok.

(3)Normativ za oblikovanje skupine vzgojnega programa za slepe in slabovidne otroke, gluhe in naglušne otroke, otroke z govorno-jezikovnimi motnjami in gibalno ovirane otroke je 12 otrok.

(4)Normativ za oblikovanje skupine vzgojnega programa za otroke z avtističnimi motnjami je sedem otrok.

(5)Normativ za oblikovanje skupine vzgojnega programa za otroke iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se zniža za dva otroka, če so vanjo vključeni vsaj trije otroci s težko gibalno oviranostjo.

(6)Normativ za oblikovanje skupine Vzgojnega programa za gibalno ovirane otroke in mladostnike v dnevni obliki usposabljanja je deset otrok in mladostnikov, ki se izobražujejo po prilagojenih programih in sedem otrok in mladostnikov, ki se izobražujejo po posebnih programih vzgoje in izobraževanja.

(7)Normativ za oblikovanje skupine Vzgojnega programa za gibalno ovirane otroke in mladostnike v dnevni obliki usposabljanja, v kateri so otroci in mladostniki, ki se izobražujejo po prilagojenih izobraževalnih programih in so vanj vključeni najmanj trije otroci in mladostniki, ki se izobražujejo po posebnih programih vzgoje in izobraževanja, je osem otrok in mladostnikov.

(1)Normativ za oblikovanje skupine v dnevni obliki dela in v produkcijski šoli je šest otrok.

(2)Normativ za oblikovanje vzgojne skupine za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami je osem otrok.

(3)Normativ za oblikovanje stanovanjske skupine je osem otrok.

(4)Normativ za oblikovanje intenzivne skupine so trije otroci.

(5)Normativ za oblikovanje mladinskega stanovanja so štirje mladostniki.

(6)Normativ se lahko ustrezno zniža, če pristojna služba ministrstva presodi, da prostorski pogoji ne zadoščajo namestitvi določenega števila otrok in mladostnikov.

(1)V času šolskih počitnic, ponoči, v soboto in nedeljo ali na praznik oziroma dela prost dan lahko ravnatelj strokovnega centra, ustanovljenega za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami odredi pripravljenost na domu dvema strokovnima delavcema v posameznem zavodu v primeru na Policiji prijavljenega bega ali begov otrok oziroma mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami iz strokovnega centra.

(2)Pripravljenost na domu lahko odredi dvema zaposlenima na podlagi sklepa multidisciplinarnega tima s centrom za duševno zdravje ali zdravnika, ki otroka ali mladostnika obravnava, da v primeru izhoda domov, lahko pride do različnih situacij, ko je privedba otroka ali mladostnika nazaj v zavod nujna.

(3)Pripravljenost na domu pomeni dosegljivost strokovnega delavca po telefonu ali drugih sredstvih za potrebe prihoda na delovno mesto ali na kraj, kjer je potrebno opraviti nujno delo.

(4)Pripravljenost na domu se odredi pisno in vsebuje tudi čas trajanja pripravljenosti na domu.

(1)Šola oziroma zavod, ki izvaja prilagojene izobraževalne programe, sistemizira delovno mesto učitelja za dodatno strokovno pomoč v obsegu ur dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, določenem v odločbi o usmeritvi.

(2)Dodatno strokovno pomoč zagotavlja vzgojno-izobraževalni zavod, v katerega je učenec usmerjen. Dodatna strokovna pomoč se izvaja tudi v okviru mobilne službe.

(3)Če ima učitelj za dodatno strokovno pomoč sklenjeno delovno razmerje v vzgojno-izobraževalnem zavodu, ki izvaja prilagojene izobraževalne programe in opravlja delo na najmanj treh vzgojno-izobraževalnih zavodih, vključno z zavodom, na katerem ima sklenjeno delovno razmerje, le-ta sistemizira delovno mesto mobilnega učitelja za dodatno strokovno pomoč.

(1)Število oddelkov mobilne službe se določi tako, da se število ur dodatne strokovne pomoči deli s 54. Število oddelkov mobilne službe kot osnova za materialne stroške in za obveznost vzgojno-izobraževalnega dela ravnatelja se določi tako, da se število ur dodatne strokovne pomoči deli s 27. Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetin zaokroži navzgor do celega števila. V število ur dodatne strokovne pomoči za določitev oddelkov mobilne službe se štejejo tudi sistemizirane ure dodatne strokovne pomoči v vrtcih in srednjih šolah.

(2)V strokovnih centrih, ustanovljenih za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami se število oddelkov mobilne službe določi tako, da se za vsakega strokovnega delavca v mobilnem timu strokovnega centra šteje 22 ur, ki se jo deli s 54. Število oddelkov mobilne službe kot osnova za materialne stroške in za obveznost vzgojno-izobraževalnega dela ravnatelja se določi tako, da se 22 ur vsakega strokovnega delavca mobilnega tima deli s 27. Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetin zaokroži navzgor do celega števila.

(1)Za oblikovanje mobilnega tima v strokovnih centrih na območju, ki ga določi minister, pristojen za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: minister), se sistemizirajo tri delovna mesta svetovalnega delavca, pri čemer posamezni svetovalni delavec opravi najmanj 24 obravnav mesečno. Svetovalni delavci mobilnega tima so lahko zaposleni na različnih strokovnih centrih na posameznem območju, kar opredelijo v skupnem dogovoru na podlagi zakona, ki ureja obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju.

(2)V strokovnem centru, ki koordinira sodelovanje strokovnih centrov na posameznem območju, se za sodelovanje s sodišči, centri za socialno delo, starši in vzgojno-izobraževalnimi zavodi sistemizira 0,5 svetovalnega delavca na tri delovna mesta svetovalnega delavca v mobilnem timu.

(3)Če je povpraševanje po obravnavah mobilnega tima višje za 30 odstotkov najmanj mesec dni od normativa, določenega v prvem odstavku tega člena, se v strokovnem centru na posameznem območju lahko sistemizira dodatno delovno mesto svetovalnega delavca.

(1)Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev in vzgojiteljev za obvezni program so: 1. ure vzgojnega dela za predšolske otroke, 2. ure pouka v skladu s predmetnikom, 3. ure pouka, pri katerih se učenci delijo v učne skupine, 4. ure pouka v manjših učnih skupinah za izvedbo pouka slovenščine in italijanščine ali madžarščine na narodno mešanih območjih ter matematike in tujega jezika od 4. do 9. razreda, 5. ure pouka v 1. razredu, pri katerih sodeluje drugi strokovni delavec, 6. največ dve uri pouka tujega jezika za učenca, ki se je prešolal na šolo, kjer se poučuje drug tuji jezik, 7. ure pouka, pri katerih se dijaki delijo v skupine, 8. ure vzgojnega dela.

(2)Element za sistemizacijo delovnega mesta učiteljev za izvedbo pouka v kombiniranem oddelku so ure pouka tistega razreda v kombinaciji, ki ima v skladu s predmetnikom največje število ur pouka obveznih predmetov in ure za ločeno poučevanje v kombiniranem oddelku v skladu s tem pravilnikom.

(3)Element za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev in vzgojiteljev v razširjenem programu so ure razširjenega programa.

(4)Element za sistemizacijo delovnih mest so ure dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj za učence s posebnimi potrebami, določene v odločbi o usmeritvi.

(5)Element za sistemizacijo delovnih mest za začetni pouk slovenščine za priseljence iz drugih držav so ure slovenščine v skladu s 63. členom tega pravilnika.

(6)Element za sistemizacijo delovnih mest za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku in za delo z gluhoslepimi so ure tolmačenja, ki jih določi strokovna skupina v individualiziranem programu.

Elementi za sistemizacijo delovnih mest drugih strokovnih delavcev so: 1. izvajanje šolskega svetovalnega dela, 2. izvajanje temeljnih bibliotekarskih nalog, bibliopedagoškega dela ter drugih nalog na področju knjižnične dejavnosti, 3. delo pomočnika vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja, 4. organiziranje šolske prehrane, 5. organiziranje in izvajanje računalniško-informativnih dejavnosti, 6. delo laboranta, 7. prilagajanje učbenikov, učnih gradiv ter pripomočkov, 8. delovanja mobilnih timov.

Elementi za sistemizacijo delovnih mest administrativno-računovodskih, tehničnih in drugih delavcev so: 1. opravljanje računovodskih del, 2. opravljanje administrativnih del, 3. opravljanje tehnično-vzdrževalnih del, 4. opravljanje šiviljskih del, opravljanje garderoberskih del, 5. opravljanje dela ekonoma in oskrbnika, 6. pripravljanje šolskih malic in drugih obrokov, 7. čiščenje šolskih prostorov, 8. opravljanje nalog varuha in spremljevalca, 9. opravljanje spremstva učencem, 10. opravljanje nalog romskega pomočnika.

Šola oziroma zavod lahko za opravljanje računovodskih, administrativnih in tehnično vzdrževalnih del, za čiščenje šolskih prostorov in za pripravljanje šolskih malic ter za izvajanje pouka tečaja plavanja, v okviru sistemiziranih delovnih mest, izjemoma sklene pogodbo o opravljanju storitev, če so bile za ta delovna mesta predhodno izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Šola oziroma zavod lahko sklene pogodbo o opravljanju storitev tudi za opravljanje nalog tolmačenja v slovenski znakovni jezik oziroma za delo z gluhoslepimi, če ni možno zaposliti strokovnih delavcev za ta namen. Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi določi minister s sklepom.

(1)Število otrok in mladostnikov, določeno za oblikovanje oddelkov ali skupin, je lahko v soglasju z ministrstvom večje za dva otroka.

(2)Med šolskim letom se dodatni oddelek oziroma učna skupina oblikuje, ko se število učencev v oddelku oziroma učni skupini iz prejšnjega odstavka poveča za več kot dva učenca nad številom, predpisanim z normativom.

(3)Izjemoma se normativi lahko spremenijo, če gre za edini oddelek učencev istega razreda in ga ni mogoče združiti v kombinirani oddelek, vendar so v 1., 2. in 3. razredu osnovne šole v takem oddelku najmanj štirje učenci, v drugih oddelkih pa najmanj pet učencev.

(4)Druge izjeme zaradi posebnih delovnih razmer, manjšega vpisa ali posebnih potreb otrok in mladostnikov odobri ministrstvo na podlagi posebne vloge šole oziroma zavoda.

(1)Za učence, priseljence iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski (v nadaljnjem besedilu: učenci priseljenci), ob vključitvi v šolo oziroma zavod v Republiki Sloveniji, šola oziroma zavod prvi dve leti organizira za začetni pouk slovenščine.

(2)V prilagojenem programu osnovne šole z enakovrednim in nižjim izobrazbenim standardom ter v posebnem programu vzgoje in izobraževanja se določi 70 ur letno na skupino učencev. Skupina se oblikuje za vsakih šest učencev priseljencev v posameznem programu.

(3)Učence priseljence, ki se v šolo vključijo v drugem ocenjevalnem obdobju, šola vključi v obstoječo skupino. Če skupina ni oblikovana, šola zanje izvede v tekočem šolskem letu 35 ur slovenščine. V skupine se lahko vključijo tudi učenci, ki so se pred vključitvijo v šolo oziroma zavod izobraževali v tujini ali če njihov materni jezik ni slovenski. Skupina se lahko oblikuje tudi, če so vanjo vključeni le učenci, ki so se izobraževali v tujini ali če njihov materni jezik ni slovenski.

(4)Vrednost ur za začetni pouk slovenščine za učence priseljence iz drugega in tretjega odstavka tega člena s sklepom določi minister.

(5)Če se v šolo oziroma zavod učenci priseljenci vključijo do konca meseca oktobra tekočega šolskega leta, lahko šola za vsako skupino sistemizira 0,1 delovnega mesta strokovnega delavca.

(6)Za dijake, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji ter so vključeni v prilagojene programe v zavodu, se uporablja pravilnik, ki ureja tečaj slovenščine za dijake v srednjih šolah.

(7)Zavod lahko v skupino učencev vključi tudi otroke vrtca, katerih materni jezik ni slovenski.

(1)Normativ za spremstvo učencev in dijakov na ekskurzijah, pri dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora, je šest učencev ali dijakov oziroma otrok ali mladostnikov.

(2)Šola oziroma zavod za izvedbo šole v naravi in v okviru večdnevnih dejavnosti izven šole oziroma zavoda zagotovi enega strokovnega delavca na šest učencev ali dijakov oziroma otrok ali mladostnikov. Normativ se lahko zniža na podlagi presoje strokovne skupine, ki pripravlja in spremlja individualizirani program. Za izvajanje posameznih dejavnosti v okviru šole v naravi in v okviru večdnevnih dejavnosti izven šole oziroma zavoda se uporabljajo merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin v skladu s tem pravilnikom.

(3)Če šola oziroma zavod organizira večdnevne dejavnosti za učence ali dijake oziroma otroke ali mladostnike iz drugega in tretjega odstavka tega člena, za spremstvo zagotovi ustrezno število strokovnih delavcev. Pri tem upošteva načrt izvajanja posameznih dejavnosti, na podlagi meril za oblikovanje oddelkov in učnih skupin v skladu s tem pravilnikom, in načrt dela strokovnih delavcev po dnevih, upoštevaje delovnopravne predpise glede razporejanja delovnega časa, odmorov in počitkov.

(4)Pri spremstvu in dejavnostih, vezanih na prenočitev za predšolske otroke se uporablja pravilnik, ki ureja normative in standarde za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje.

(1)Normativ za oblikovanje skupine pri plavanju so štirje učenci neplavalci oziroma šest učencev plavalcev.

(2)Normativ za oblikovanje skupine pri smučanju je šest učencev oziroma štirje učenci smučarji začetniki.

(3)Normativ za oblikovanje skupine za učenje in preverjanje vožnje v prometu za kolesarski izpit so trije učenci.

(4)Normativ se lahko za posamezno skupino učencev s posebnimi potrebami zniža, če je tako določeno z učnim načrtom oziroma če to zahteva vrsta in stopnja primanjkljajev, ovir oziroma motenj učencev.

(5)Pri plavalnih, smučarskih in drugih tečajih za predšolske otroke se uporablja pravilnik, ki ureja normative in standarde za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje.

Merila in kriterije za plačilo vrednotenja preizkusov znanja iz nacionalnega preverjanja znanja določi minister s sklepom.

Šola oziroma zavod lahko za opravljanje dodatne strokovne pomoči, ki se nanaša na dejavnosti za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, v okviru sistemiziranih delovnih mest, sklene pogodbo s šolo oziroma zavodom, ki razpolaga z ustreznim kadrom.

(1)Šola oziroma zavod lahko sistemizira tudi druga delovna mesta za opravljanje nalog, ki presegajo elemente za sistemizacijo delovnih mest, določenih v 58., 59. in 60. členu tega pravilnika, ali pa sistemizira določeno delovno mesto v večjem obsegu, kot je določeno z normativi in standardi v II. poglavju tega pravilnika.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka šola potrebna sredstva za opravljanje teh nalog zagotovi iz: – proračuna lokalne skupnosti, – sredstev, pridobljenih z opravljanjem nadstandardnih storitev v skladu s sklepom sveta zavoda, – sredstev evropske kohezijske politike ali drugih mednarodnih mehanizmov, – drugih virov.

Za šole in zavode, ki v šolskih letih 2024/2025, 2025/2026, 2026/2027 in 2027/2028 še ne bodo vključeni v izvajanje razširjenega programa osnovne šole v skladu s 47. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 16/24), se uporabljajo 4., 10., 11. člen, drugi odstavek 24. člena, 37., 41., 42., 46., 47., 49., 50. in 61. člen Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 74/23).

Šola oziroma zavod ohranita delovna mesta administrator oziroma knjigovodja, če imajo na teh delovnih mestih ob uveljavitvi tega pravilnika zaposlene delavce za nedoločen čas.

Do umestitve delovnega mesta romski pomočnik v Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju se romski pomočnik sistemizira na delovno mesto J035064 – Spremljevalec gibalno oviranih učencev in dijakov V.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 74/23), uporablja pa se do začetka uporabe tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2024.