Zakon o državnih blagovnih rezervah (ZBR-1)

Ta zakon ureja načrtovanje, financiranje, oblikovanje, skladiščenje, vzdrževanje, prodajo in uporabo državnih blagovnih rezerv, način izvajanja storitev gospodarske javne službe ter ustanovitev in organizacijo izvajalca gospodarskih javnih služb iz tega zakona.

(1)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata Direktiva Sveta 2009/119/ES z dne 14. septembra 2009 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L št. 265 z dne 9. 10. 2009, str. 9), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1).

(2)S tem zakonom se ureja tudi izvajanje Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1).

(1)Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.»blagovne rezerve« so rezerve blaga za zagotavljanje potreb osnovne preskrbe v Republiki Sloveniji v primerih iz 4. člena tega zakona;

2.»dejanska mednarodna odločba o dajanju zalog v promet« je vsaka veljavna odločitev upravnega odbora Mednarodne agencije za energijo, katere namen je zagotoviti dajanje zalog nafte ali naftnih derivatov države članice Evropske unije v promet s sprostitvijo zalog države članice Evropske unije oziroma dodatnimi ukrepi;

3.»delegirane zaloge« so varnostne zaloge, za katere se zakupi prednostna pravica odkupa v primeru manjših ali večjih motenj pri preskrbi;

4.»domača poraba« so skupne količine, ki se dobavljajo znotraj Republike Slovenije za proizvodnjo energije in neenergetsko rabo. Vključuje dobavo sektorju za transformacije, dobavo industriji, prevozu, gospodinjstvom in drugim sektorjem za končno porabo ter lastno porabo energetskega sektorja (razen goriva za rafinerije);

5.»druga nesreča« je nesreča v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreča, ki jo povzročijo aktivnosti na morju, jedrska nesreča in druga ekološka ter industrijska nesreča, ki jo povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi uporaba orožij ali sredstev za množično uničevanje ter teroristični napad s klasičnimi sredstvi in druge oblike množičnega nasilja;

6.»državne blagovne rezerve« so blagovne rezerve in varnostne zaloge, katerih del so tudi posebne zaloge nafte in naftnih derivatov;

7.»ekološka nesreča« je okoljska nesreča po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ki jo povzroči nenadzorovan ali nepredviden dogodek, ki je nastal zaradi posega v okolje in ki posledično ogrozi življenje ali zdravje ljudi in živali oziroma kakovost okolja;

8.»fizična dostopnost« je ureditev za namestitev in prevoz zalog nafte in naftnih derivatov, da se zagotovi njihovo dajanje v promet ali učinkovita dobava končnim uporabnikom in trgom v rokih in razmerah, ki spodbujajo blažitev morebitnih manjših ali večjih motenj pri preskrbi;

9.»industrijska nesreča« je dogodek, ki je ušel nadzoru pri opravljanju dejavnosti ali upravljanju sredstev za delo ter ravnanju z nevarnimi snovmi, nafto in njenimi derivati ter energetskimi plini med proizvodnjo, predelavo, uporabo, skladiščenjem, pretovarjanjem, prevozom ali odstranjevanjem, katerega posledica je ogrožanje življenja ali zdravja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja. Industrijska nesreča je tudi večja nesreča po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, kadar pri okoljski nesreči pride do večje emisije, požara ali eksplozije, pri čemer je prisotna ena ali več nevarnih snovi;

10.»komercialne zaloge« so zaloge, ki jih vzdržujejo gospodarski subjekti;

11.»krizne razmere« so razmere v regionalnem ali širšem varnostnem okolju, ki jih ni mogoče obvladovati z običajnimi sredstvi in ukrepi, v katerih so zaradi vojaških, ekonomskih, socialnih in drugih razlogov ogrožene temeljne družbene vrednote in ki se lahko razširijo tudi čezmejno oziroma neposredno ogrozijo druge države;

12.»manjša motnja pri preskrbi« je motnja pri preskrbi z nafto ali naftnimi derivati, ki traja sedem dni ali manj;

13.»naravne nesreče« so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih, ki urejajo kmetijstvo in odpravo posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci;

14.»nesreča« je dogodek ali vrsta dogodkov, povzročenih po nenadzorovanih naravnih in drugih silah, ki prizadenejo oziroma ogrozijo življenje ali zdravje ljudi, živali ter premoženje, povzročijo škodo na kulturni dediščini in okolju v takem obsegu, da je za njihov nadzor in obvladovanje treba uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva, ker ukrepi rednih dejavnosti, sile in sredstev ne zadostujejo;

15.»osnovna preskrba« je preskrba z osnovnimi živili in neživilskimi proizvodi, ki so v okoliščinah iz 4. člena tega zakona nujno potrebni za:

-  preživetje oziroma življenje ljudi in živali,

-  zagotavljanje javnega zdravja ljudi in zdravja živali,

-  takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ter

-  nemoteno delovanje služb za zaščito, reševanje in pomoč;

16.»osrednji organ za vzdrževanje varnostnih zalog« je organ ali služba, ki se ji dodelijo pristojnosti za oblikovanje, skladiščenje, vzdrževanje in uporabo varnostnih zalog;

17.»pomanjkanje blaga na trgu« je veliko in nenadno zmanjšanje preskrbe z določeno vrsto blaga v Republiki Sloveniji, ki privede do nerazpoložljivosti blaga za končne uporabnike;

18.»varnostne zaloge« so zaloge nafte in naftnih derivatov, ki jih mora Republika Slovenija vzdrževati v skladu s tem zakonom;

19.»večja motnja pri preskrbi« je veliko in nenadno zmanjšanje preskrbe z nafto ali naftnimi derivati na območju Evropske unije ali v Republiki Sloveniji, ki je ali ni privedlo do dejanske mednarodne odločitve o dajanju zalog nafte in naftnih derivatov v promet;

20.»vojno ali izredno stanje« sta stanji, kot sta opredeljeni v zakonu, ki ureja obrambo države, in ki ju razglasi pristojni organ;

21.»vzdrževanje državnih blagovnih rezerv« je zagotavljanje ustrezne kakovosti določenih količin državnih blagovnih rezerv, vključno z obnavljanjem državnih blagovnih rezerv, na podlagi menjalne pogodbe, na podlagi prodajne pogodbe in povratnega nakupa ali na podlagi pogodbe o opravljanju storitve zagotavljanja stalne ravni zalog državnih blagovnih rezerv;

22.»zaloge nafte in naftnih derivatov« so zaloge energetskih proizvodov, kot so opredeljeni v poglavju 3.4 priloge A k Uredbi 1099/2008/ES.

(2)Drugi izrazi s področja energetike, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo energetiko.

(3)Drugi izrazi s področja alternativnih goriv, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo alternativna goriva.

(1)Blagovne rezerve se oblikujejo za zagotavljanje potreb osnovne preskrbe v Republiki Sloveniji, kadar je to potrebno, v primeru:

-        naravnih, ekoloških, industrijskih ali drugih nesreč;

-        kriznih razmer;

-        vojnega ali izrednega stanja;

-        ko je ogroženo javno zdravje ljudi in zdravje živali v skladu z zakoni, ki urejajo področje zdravja ljudi in živali;

-        pomanjkanja blaga na trgu, kadar ni možnosti preskrbe z ustreznim nadomestnim blagom.

(2)Blagovne rezerve se lahko uporabijo tudi za nujno pomoč drugim državam v primerih iz prve in pete alineje prejšnjega odstavka, ki nastanejo v državi prejemnici pomoči, ali kadar gre za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije.

Varnostne zaloge se oblikujejo za zagotavljanje visoke stopnje varnosti preskrbe z nafto in naftnimi derivati v primeru manjših in večjih motenj pri preskrbi na trgu Republike Slovenije ali zaradi izpolnjevanja mednarodnih obveznosti Republike Slovenije o uporabi varnostnih zalog.

(1)Kot gospodarski javni službi se izvajata:

-        storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe blagovnih rezerv ter

-        storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe varnostnih zalog.

(2)Gospodarski javni službi iz prejšnjega odstavka izvaja javni gospodarski zavod, pristojen za državne blagovne rezerve (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, razen drugega poglavja, ki ureja načela ravnanja s stvarnim premoženjem, se ne uporabljajo za ravnanje z državnimi blagovnimi rezervami.

(1)Ustanoviteljica zavoda je Republika Slovenija.

(2)Ustanoviteljske obveznosti in pravice izvršuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(3)Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, opravlja dela, ki so potrebna za izvrševanje pravic in obveznosti vlade kot ustanoviteljice zavoda.

(1)Zavod ima naslednje organe:

-        upravni odbor;

-        direktorja oziroma direktorico (v nadaljnjem besedilu: direktor).

(2)Upravni odbor sestavlja osem članov, ki jih imenuje vlada, in sicer:

-        dva na predlog ministrstva, pristojnega za gospodarstvo,

-        enega na predlog ministrstva, pristojnega za finance,

-        enega na predlog ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in prehrano,

-        enega na predlog ministrstva, pristojnega za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-        enega na predlog ministrstva, pristojnega za zdravje,

-        enega na predlog ministrstva, pristojnega za energetiko, in

-        enega na predlog delavcev zavoda.

(3)Člani upravnega odbora morajo pri svojem delu ravnati nepristransko in s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika ter varovati poslovno skrivnost zavoda.

(4)Člani upravnega odbora so odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihove dolžnosti.

(1)Upravni odbor izvede postopek imenovanja direktorja na podlagi javnega natečaja.

(2)Po obravnavanju vseh kandidatur, prispelih na javni natečaj, in opravljenem razgovoru s kandidati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, upravni odbor izbere kandidata, ki je po njegovi presoji najprimernejši, in njegovo izbiro, skupaj s podano oceno o njegovi primernosti, predloži ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, ki kandidata predlaga v imenovanje vladi. Če upravni odbor ugotovi, da noben od kandidatov ni primeren za imenovanje, se javni natečaj šteje za neuspešnega.

(3)Če je prenehal mandat obstoječemu direktorju in do trenutka prenehanja mandata še ni bil imenovan nov direktor, vlada imenuje vršilca dolžnosti direktorja, vendar največ za obdobje šestih mesecev. Za vršilca dolžnosti direktorja veljajo pogoji, ki se zahtevajo za direktorja.

(4)Direktorja lahko predčasno razreši vlada na predlog upravnega odbora, če:

-        poda pisno odstopno izjavo,

-        ustanovitelj ne sprejme letnega poročila zavoda, ker meni, da so navedbe direktorja v letnem poročilu glede stanja državnih blagovnih rezerv netočne ali zavajajoče in te domneve potrdi Računsko sodišče ali pooblaščeni revizor, ki ga posebej za ta namen imenuje ustanovitelj,

-        ne izpolnjuje več pogojev za zasedbo delovnega mesta,

-        ni izpolnjeval obveznosti, ki mu jih nalagata zakon in akt o ustanovitvi zavoda, ali ni izpolnil cilja oziroma ciljev, določenih v programu državnih blagovnih rezerv.

(1)Izvajanje gospodarske javne službe storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe blagovnih rezerv se financira:

-        s sredstvi iz državnega proračuna,

-        s sredstvi, pridobljenimi z upravljanjem premoženja zavoda,

-        iz drugih virov v skladu s predpisi.

(2)Ustanoviteljica zavoda zagotavlja zavodu sredstva za opravljanje temeljne dejavnosti izvajanja gospodarske javne službe storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe blagovnih rezerv iz proračuna na podlagi pogodbe o financiranju zavoda v višini, ki je določena z vsakoletnim državnim proračunom, ter ob upoštevanju sprejetega poslovnega in finančnega načrta zavoda.

(1)Izvajanje gospodarske javne službe storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe varnostnih zalog se financira iz nadomestila za oblikovanje varnostnih zalog v skladu s 53. členom tega zakona.

(2)Upravičeni stroški, ki se financirajo iz nadomestila za oblikovanje varnostnih zalog, so:

-        oblikovanje varnostnih zalog, vključno z delegiranjem varnostnih zalog;

-        skladiščenje varnostnih zalog, vključno z zagotavljanjem skladiščnih kapacitet;

-        vzdrževanje varnostnih zalog;

-        zavarovanje premičnega in nepremičnega premoženja, povezanega z izvajanjem gospodarske javne službe storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe varnostnih zalog;

-        materialni stroški;

-        stroški dela in

-        drugi stroški, ki so neposredno povezani z izvajanjem gospodarske javne službe storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe varnostnih zalog.

Direktor zavoda po predhodno pridobljenem soglasju ministra, pristojnega za gospodarstvo, upravnemu odboru v sprejetje predloži interni akt, ki določa način razdelitve skupnih stroškov zavoda, ki so povezani z izvajanjem gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 6. člena tega zakona.

(1)Zavod sme za financiranje izvajanja gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 6. člena tega zakona najemati posojila v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.

(2)Za najemanje posojil iz prejšnjega odstavka se na nepremičnem premoženju zavoda lahko ustanovi zastavna pravica.

Zavod ne sme prejemati donacij.

(1)Zavod zagotovi ustrezno ločeno računovodstvo in vodi ločene računovodske evidence za poslovanje zavoda ter ločeno za izvajanje posamezne gospodarske javne službe iz prvega odstavka 6. člena tega zakona.

(2)Sredstva, namenjena za blagovne rezerve, in sredstva, namenjena za varnostne zaloge, so namenska ter se ne smejo medsebojno prenašati med gospodarskima javnima službama iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, razen v primerih, določenih s tem zakonom.

(3)Zavod vodi računovodske evidence po slovenskih računovodskih standardih.

(1)Presežek prihodkov nad odhodki se v celoti uporabi za financiranje izvajanja obeh gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, pri čemer ne sme priti do prelivanja sredstev med gospodarskima javnima službama.

(2)O uporabi presežka prihodkov nad odhodki in o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki odloča ustanoviteljica zavoda v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

Vse premično in nepremično premoženje zavoda, ki ga predstavljajo državne blagovne rezerve, nepremičnine, oprema in druga sredstva, povezana z izvajanjem gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, je last zavoda, ustanoviteljica zavoda pa ga izkazuje kot kapitalsko naložbo v osnovni kapital zavoda.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, državne blagovne rezerve ne morejo biti predmet izvršbe.

(1)Nepremično premoženje zavoda, ki je namenjeno izvajanju gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, se ne sme obremeniti ali odtujiti, razen če ta zakon ne določa drugače.

(2)Poslovno nepotrebne nepremičnine sme zavod v okviru izvajanja gospodarske javne službe dati v odplačno uporabo za skladiščenje tujega blaga, jih dati v najem ali prodati.

(3)Pred prodajo nepremičnega premoženja zavoda mora zavod pridobiti soglasje vlade.

(4)Na državnih blagovnih rezervah se ne sme ustanoviti zastavna pravica.

(5)Pogodbe, sklenjene v nasprotju tem členom, so nične.

(1)Obremenitev lastninske pravice na nepremičnem premoženju zavoda s služnostjo in stavbno pravico ni dovoljena, če takšna obremenitev posega v izvajanje gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 6. člena tega zakona.

(2)Pred obremenitvijo lastninske pravice na nepremičnem premoženju zavoda s stavbno pravico mora zavod pridobiti soglasje vlade.

Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, v skladu z zakonom s področja urejanja prostora v postopkih priprave prostorskih aktov nastopa kot nosilec urejanja prostora za področje državnih blagovnih rezerv.

Zavod oblikuje državne blagovne rezerve v skladu s tem zakonom.

(1)S programom državnih blagovnih rezerv vlada podrobneje določa:

-        vrste in količine državnih blagovnih rezerv;

-        vire financiranja in obseg posameznih virov financiranja;

-        način skladiščenja državnih blagovnih rezerv ter

-        teritorialno razmestitev državnih blagovnih rezerv glede na potrebe preskrbe.

(2)Program državnih blagovnih rezerv vsebuje tudi načrt upravljanja osnovnih sredstev zavoda, vključno z investicijami in investicijskim ter tekočim vzdrževanjem.

(3)Pri pripravi programa državnih blagovnih rezerv se upošteva:

-        možnost nastanka ali pojava primerov iz 4. in 5. člena tega zakona;

-        preskrbljenost trga z blagom in samooskrbo;

-        gospodarski in socialni položaj Republike Slovenije;

-        globalna varnostna tveganja ter

-        možnost skladiščenja in vzdrževanja državnih blagovnih rezerv.

(4)Program državnih blagovnih rezerv sprejme vlada za obdobje petih let.

(1)Predlog programa državnih blagovnih rezerv pripravi ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, v sodelovanju z zavodom in ministrstvi, pristojnimi za:

-        kmetijstvo,

-        prehrano,

-        obrambo,

-        varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-        notranje zadeve,

-        zdravje,

-        energetiko,

-        promet in

-        infrastrukturo.

(2)Organi iz prejšnjega odstavka v roku, ki ga določi ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, v okviru svoje pristojnosti pripravijo seznam in potrebne količine blaga ter, kadar je to potrebno, tehnične lastnosti blaga, za katere ocenjujejo, da so potrebne za zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalstva v okoliščinah iz 4. in 5. člena tega zakona, ter v primeru predlaganega oblikovanja novih zalog tudi vire financiranja. Pri tem upoštevajo dejavnike iz tretjega odstavka prejšnjega člena in usmeritve ministrstva, pristojnega za gospodarstvo.

(1)V skladu s programom državnih blagovnih rezerv in sprejetim proračunom Republike Slovenije zavod vsako leto pripravi poslovni in finančni načrt zavoda za prihodnje leto.

(2)Poslovni in finančni načrt zavoda iz prejšnjega odstavka sprejme upravni odbor in ga v soglasje pošlje ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo.

(1)Direktor zavoda v rokih, ki so določeni zakonu, ki ureja gospodarske družbe, pripravi in predloži ustanoviteljici zavoda v sprejetje letno in revizijsko poročilo zavoda, ki ga je predhodno potrdil upravni odbor.

(2)Revizorja imenuje upravni odbor.

(1)Zavod mora najpozneje do 20. dne v mesecu poslati ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, poročilo o stanju državnih blagovnih rezerv po stanju na zadnji dan preteklega meseca.

(2)Poročilo mora vsebovati vsaj:

1.vrste in količine državnih blagovnih rezerv;

2.lokacijo skladiščenih državnih blagovnih rezerv;

3.seznam veljavno sklenjenih pogodb o skladiščenju in vzdrževanju, o upravljanju in vzdrževanju skladišča in državnih blagovnih rezerv, za nakup, prodajo in menjavo državnih blagovnih rezerv, o delegiranju in druge pogodbe, ki so vezane na oblikovanje, skladiščenje, vzdrževanje in uporabo državnih blagovnih rezerv, pri čemer je treba za posamezno pogodbo navesti vsaj naslednje podatke:

-  navedbo, ali gre za pogodbo s področja blagovnih rezerv ali s področja varnostnih zalog;

-  predmet pogodbe;

-  ime oziroma naziv pogodbenega partnerja;

-  številko pogodbe;

-  skupno pogodbeno vrednost (z davkom in brez davka na dodano vrednost);

-  vir financiranja in navedbo proračunske postavke v primeru, da je vir financiranja državni proračun;

-  datum sklenitve in datum, od katerega se pogodba uporablja.

(3)Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, mora do konca februarja tekočega leta poročati vladi o stanju državnih blagovnih rezerv na zadnji dan preteklega leta.

Pogodbeno ustanavljanje predkupne pravice na državnih blagovnih rezervah ni dovoljeno. Pogodbeno določilo o ustanovitvi predkupne pravice na državnih blagovnih rezervah je nično.

(1)Zavod določi orientacijsko vrednost državnih blagovnih rezerv, ki je podlaga za določitev prodajne cene, izkustveno, na podlagi primerjave prodaj podobne vrste blaga na trgu oziroma na podlagi drugih pomembnih podatkov, s katerimi lahko določa ceno državnih blagovnih rezerv v smislu čim večjega približka dejanski vrednosti na trgu.

(2)Če nobena prispela ponudba ne dosega orientacijske vrednosti iz prejšnjega odstavka, lahko zavod proda državne blagovne rezerve najugodnejšemu ponudniku po nižji ceni, če:

-        bi bile predmet uničenja zaradi izteka roka uporabnosti;

-        je prodaja potrebna zaradi nujne izpraznitve skladišča zaradi interventnih vzdrževalnih del in državnih blagovnih rezerv ni možno premestiti v druga skladišča; ali

-        bi bili stroški nadaljnje hrambe višji od vrednosti blaga.

(3)Državne blagovne rezerve se v prodajni pogodbi opredelijo na način, ki omogoča jasno identifikacijo blaga, z natančnim opisom blaga, podatkom o lastništvu, tehničnimi podatki in morebitnimi drugimi podatki, ki so pomembni za sklenitev prodajne pogodbe.

Prodaja državnih blagovnih rezerv se izvede po naslednjih metodah:

-        metoda javnega zbiranja ponudb ali

-        metoda sklenitve neposredne pogodbe.

Postopek prodaje državnih blagovnih rezerv vodi komisija, ki jo sestavljajo najmanj trije člani in jo imenuje direktor zavoda.

(1)V postopku javnega zbiranja ponudb se opravijo pogajanja o ceni in drugih pogojih prodajne pogodbe, če bi se lahko dosegla za zavod ugodnejša ponudba.

(2)V postopku sklenitve neposredne pogodbe zavod opravi pogajanja o ceni in drugih pogojih prodajne pogodbe, da se doseže za zavod ugodnejša ponudba.

(3)Zavod med pogajanji zagotovi enako obravnavo vseh ponudnikov in informacij ne nudi diskriminatorno na način, da bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi.

(4)Zavod brez soglasja v pogajanjih sodelujočega ponudnika drugim ponudnikom ne sme razkriti zaupnih informacij, ki mu jih je razkril ponudnik. To soglasje ne sme biti splošno, temveč se mora nanašati na informacije, ki jih namerava zavod razkriti drugim ponudnikom.

(5)Pogajanja se lahko opravijo v zaporednih krogih, da se na podlagi vnaprej določenih meril zmanjšuje število ponudb, o katerih se pogaja.

(6)Vse ponudnike, ki jih zavod vključi v naslednji krog pogajanj, zavod pisno obvesti o vseh spremembah pogojev prodaje državnih blagovnih rezerv. Zavod zagotovi, da imajo ponudniki po teh spremembah na voljo dovolj časa za morebitno predložitev nove ponudbe.

(7)Ko namerava zavod končati pogajanja, ponudnike obvesti o zadnjem krogu pogajanj in določi končni rok za predložitev morebitnih novih ali spremenjenih ponudb, razen če je število krogov napovedal vnaprej ali če se pogaja le z enim ponudnikom.

(1)Javno zbiranje ponudb se izvede kot na nedoločen ali na določljiv krog oseb naslovljeno vabilo k javnemu zbiranju ponudb za nakup državnih blagovnih rezerv.

(2)Vabilo k javnemu zbiranju ponudb se objavi na spletni strani zavoda, če je to v skladu z načelom gospodarnosti, pa tudi v Uradnem listu Republike Slovenije ali na drug, krajevno običajen način ali na drugi spletni strani.

(3)Javno zbiranje ponudb se lahko opravi elektronsko.

(4)V postopku javnega zbiranja ponudb kot ponudniki ne morejo sodelovati člani komisije in z njimi povezane osebe.

(5)Za povezano osebo se štejejo:

-        fizična oseba, ki je s članom komisije v krvnem sorodstvu v ravni vrsti, v stranski vrsti pa do tretjega kolena ali ki je s članom komisije v zakonu, zunajzakonski skupnosti, sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ali v svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza, zunajzakonska skupnost ali partnerska zveza prenehala ali ne,

-        fizična oseba, ki je s članom komisije v odnosu skrbništva ali posvojenca oziroma posvojitelja,

-        pravna oseba, v kapitalu katere ima član komisije ali fizična oseba iz prve in druge alineje tega odstavka kakršen koli lastniški delež, in

-        druge fizične in pravne osebe, s katerimi je glede na znane okoliščine ali na kakršnem koli pravnem temelju povezan član komisije, tako da zaradi te povezave obstaja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije člana komisije.

Objava vabila k javnemu zbiranju ponudb vsebuje:

-        ime in sedež zavoda,

-        opis predmeta javnega zbiranja ponudb,

-        navodila v zvezi s plačilom, vračilom in zadržanjem varščine, če je ta zahtevana,

-        navodila v zvezi z zahtevano garancijo za resnost ponudbe, če je ta zahtevana,

-        način in rok plačila kupnine,

-        navedbo, da je plačilo kupnine v roku, ki je določen, bistvena sestavina prodajne pogodbe,

-        rok za prejem ponudbe,

-        rok, do katerega mora biti ponudba veljavna,

-        obliko in pogoje, pod katerimi mora ponudnik predložiti ponudbo, sestavine, ki naj jih ponudba vsebuje, in navedbo, ali se bodo po prejemu ponudb s ponudniki opravila dodatna pogajanja,

-        navedbo, ali je odpiranje ponudb javno ali ne,

-        opozorilo, da pri javnem zbiranju ponudb kot ponudniki ne smejo sodelovati člani komisije in z njimi povezane osebe,

-        informacijo o tem, kje in pod kakšnimi pogoji lahko zainteresirani ponudniki pridobijo podrobnejše informacije o predmetu javnega zbiranja ponudb zaradi oblikovanja ponudbe,

-        kontaktne podatke,

-        morebitne druge pogoje in posebnosti javnega zbiranja ponudb ali prodajne pogodbe.

(1)O odpiranju ponudb se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije.

(2)Zapisnik o odpiranju ponudb vsebuje najmanj podatke o:

-        kraju, datumu in uri odpiranja prispelih ponudb,

-        imenih in priimkih članov komisije,

-        predmetu javnega zbiranja ponudb,

-        imenih in priimkih oziroma nazivih ponudnikov in ponujenih cenah.

(1)Ponudbo, ki je prispela po razpisnem roku, komisija izloči in o tem obvesti ponudnika.

(2)Ponudbo, ki je prispela pravočasno, je pa pomanjkljiva, komisija obravnava in ponudnika pozove k dopolnitvi ponudbe. Če ponudnik ponudbe ne dopolni v roku, komisija ponudbo izloči in o tem obvesti ponudnika.

(3)Komisija po pregledu in ocenjevanju ponudb odloči o sprejemu ponudbe, ki vsebuje najmanj podatke o:

-        predmetu javnega zbiranja ponudb,

-        imenih in priimkih oziroma nazivih ponudnikov,

-        ponujenih cenah ter drugih elementih ponudb, ki so vplivali na odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe,

-        ugotovitvah o popolnosti in pravočasnosti ponudb,

-        ugotovitvah, ali ponudniki izpolnjujejo druge pogoje iz vabila k javnemu zbiranju ponudb,

-        morebitni izvedbi pogajanj,

-        ocenjevanju in razvrstitvi ponudb,

-        najvišji ponujeni ceni ter imenu in priimku oziroma nazivu najugodnejšega ponudnika in ugotovitvi, da je bil najugodnejši ponudnik pozvan k sklenitvi prodajne pogodbe, ali ugotovitvi, da javno zbiranje ponudb ni bilo uspešno.

(4)O odločitvi o izbiri najugodnejše ponudbe oziroma o neuspelem postopku javnega zbiranja ponudb zavod pisno obvesti ponudnike do izteka roka veljavnosti ponudb.

(5)Izbrani ponudnik mora pred sklenitvijo prodajne pogodbe podati pisno izjavo, da ni povezana oseba po petem odstavku 34. člena tega zakona.

(6)Z izbranim ponudnikom se sklene prodajna pogodba najpozneje v 15 dneh po opravljeni izbiri najugodnejšega ponudnika.

(7)Če izbrani ponudnik ne sklene prodajne pogodbe v roku iz prejšnjega odstavka, lahko zavod podaljša rok za sklenitev prodajne pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni, ali pa zadrži njegovo varščino oziroma unovči garancijo za resnost ponudbe. Če izbrani ponudnik ne sklene prodajne pogodbe niti v podaljšanem roku, zavod obdrži njegovo varščino oziroma unovči garancijo za resnost ponudbe.

(1)Državne blagovne rezerve se lahko prodajo z metodo sklenitve neposredne pogodbe, ko ni pričakovati več kot enega ponudnika in:

-        vrednost pogodbe ne presega 250.000 eurov ali

-        se pogodba sklepa s pravno osebo javnega prava.

(2)Namere o sklenitvi neposredne pogodbe zavod objavi na svoji spletni strani.

(3)Za člane komisije se glede omejitve poslovanja s povezanimi osebami uporabljajo določbe četrtega in petega odstavka 34. člena tega zakona.

(1)V postopku sklenitve neposredne pogodbe komisija pripravi odločitev o sprejemu ponudbe, ki vsebuje najmanj podatke o:

-        predmetu neposredne pogodbe,

-        imenih in priimkih oziroma nazivih ponudnikov,

-        ponujenih cenah ter drugih pomembnih elementih ponudb,

-        izvedbi pogajanj,

-        razlogih za neuspešnost postopka sklenitve neposredne pogodbe, če ni izbrana nobena ponudba,

-        najvišji ponujeni ceni ter imenu in priimku oziroma nazivu najugodnejšega ponudnika in ugotovitvi, da je bil najugodnejši ponudnik pozvan k sklenitvi prodajne pogodbe, ali ugotovitvi, da sklenitev neposredne pogodbe ni bila uspešna.

(2)O odločitvi o izbiri najugodnejše ponudbe oziroma o neuspelem postopku sklenitve neposredne pogodbe zavod pisno obvesti ponudnike.

Kadar se zaradi vzdrževanja državnih blagovnih rezerv prodaja državnih blagovnih rezerv izvaja hkrati z nakupom državnih blagovnih rezerv, zavod izvede enovit postopek v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.

(1)Blagovne rezerve se skladiščijo kot povečana komercialna zaloga pri proizvajalcih blaga v Republiki Sloveniji ali pri drugih subjektih, ki lahko skladiščijo blago določene vrste na ozemlju Republike Slovenije, ali zavod sam skladišči blagovne rezerve v lastnih oziroma najetih skladiščih.

(2)Subjekt, ki so mu blagovne rezerve zaupane po pogodbi o skladiščenju, brez dovoljenja zavoda teh blagovnih rezerv ne sme odtujiti ali uporabljati, spremeniti njihovega namena ali pogodbeno določenega skladišča, jih nadomestiti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo in s tem zakonom kako drugače z njimi razpolagati.

(3)Pogodba o vzdrževanju blagovnih rezerv in pogodba o skladiščenju blagovnih rezerv se lahko skleneta največ za obdobje desetih let.

(1)Zavod blagovne rezerve, za katere ni mogoče zagotoviti vzdrževanja, pred iztekom roka uporabnosti proda najboljšemu ponudniku. Pridobljena finančna sredstva zavod uporabi za nadomestitev prodanih blagovnih rezerv.

(2)Če je zavod pri prodaji iz prejšnjega odstavka neuspešen, lahko vlada na predlog ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, določi organe, zavode in druge organizacije, ki se financirajo iz javnih sredstev, ki morajo prednostno kupovati blago iz blagovnih rezerv, ali odloči, da se blago iz blagovnih rezerv pred iztekom roka uporabnosti neodplačno izroči v uporabo pravnim osebam javnega prava. Vlada v primeru neodplačne izročitve odloči tudi o zagotovitvi sredstev za plačilo davčnih obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost ter o nadomestitvi blagovnih rezerv in zagotovi potrebna finančna sredstva.

(1)Pobudo za uporabo in nadomestitev blagovnih rezerv lahko ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, podajo naslednji organi iz razlogov, ki izhajajo z njihovega področja dela:

-        ministrstvo, pristojno za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-        ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,

-        ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve,

-        ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in prehrano,

-        ministrstvo, pristojno za energetiko,

-        ministrstvo, pristojno za zdravje,

-        ministrstvo, pristojno za promet, ter

-        ministrstvo, pristojno za infrastrukturo.

(2)Pobuda iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:

-        opis okoliščin iz 4. člena tega zakona, iz katerih izhaja upravičenost uporabe blagovnih rezerv;

-        opredelitev nabora blagovnih rezerv in zahtevano količino blagovnih rezerv;

-        navedbo subjekta, ki je upravičen do blaga iz blagovnih rezerv, in navedbo končnega uporabnika ter

-        informacijo o potrebi po nadomestitvi blaga in navedbo vira financiranja morebitne nadomestitve, vključno s časovno opredelitvijo nadomestitve enakega blaga oziroma če to iz razlogov pomanjkanja blaga na trgu ni mogoče, enakovrednega blaga.

Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, opravi strokovni pregled pobude za uporabo in nadomestitev blagovnih rezerv.

(1)O uporabi in nadomestitvi blagovnih rezerv odloča vlada na predlog ministrstva, pristojnega za gospodarstvo. Vlada lahko za odločanje o uporabi in nadomestitvi blagovnih rezerv za posamezne primere pooblasti ministra, pristojnega za gospodarstvo, kadar je zaradi narave dogodka, ki je razlog uporabe blagovnih rezerv, potrebno hitro odzivanje in je hkrati pričakovati večkratno zaporedno potrebo po uporabi blaga iz blagovnih rezerv.

(2)Uporaba blagovnih rezerv je lahko odplačna ali neodplačna. Uporaba blagovnih rezerv je odplačna v primerih, ko je blago namenjeno nadaljnji prodaji, neodplačna pa v primerih, ko se blago neodplačno razdeli končnim uporabnikom.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko v okoliščinah, ko so ogrožena življenja ali premoženje ali kadar iz okoliščin izhaja, da bi lahko nastala večja premoženjska, okoljska ali gospodarska škoda, o uporabi in nadomestitvi blagovnih rezerv brez pooblastila vlade s sklepom odloči minister, pristojen za gospodarstvo.

(4)V primeru odločitve iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za gospodarstvo, z uporabo in nadomestitvijo blagovnih rezerv nemudoma seznani vlado.

(5)Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena o uporabi blagovnih rezerv za nujno pomoč drugim državam v primerih iz drugega odstavka 4. člena tega zakona odloča vlada.

Sklep o uporabi in nadomestitvi blagovnih rezerv vsebuje:

-        namen in način uporabe blagovnih rezerv;

-        vrsto in količino blagovnih rezerv;

-        navedbo subjekta, ki je upravičen do blaga iz blagovnih rezerv, in navedbo končnega uporabnika;

-        rok in način nadomestitve uporabljenih blagovnih rezerv, če jih je treba nadomestiti, ter vir financiranja nadomestitve blagovnih rezerv;

-        v primeru odplačne uporabe blagovnih rezerv odločitev o tem, ali se blagovne rezerve dajo v uporabo na podlagi prodajne ali posojilne pogodbe;

-        v primeru odplačne uporabe blagovnih rezerv na podlagi prodajne pogodbe cene, po katerih se blagovne rezerve prodajo, in delež prejetih sredstev, ki je namenjen za financiranje nadomestitve blagovnih rezerv;

-        v primeru neodplačne uporabe blagovnih rezerv odločitev o zagotovitvi sredstev za plačilo davčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost.

(1)Po prejemu sklepa o uporabi in nadomestitvi blagovnih rezerv iz prvega ali tretjega odstavka 45. člena tega zakona zavod obvesti subjekt, ki je upravičen do blaga iz blagovnih rezerv, o kraju in datumu izdaje blagovnih rezerv ter o količini razpoložljivih blagovnih rezerv.

(2)Subjekt, ki je upravičen do blaga iz blagovnih rezerv:

-        razdeli blago iz blagovnih rezerv končnim uporabnikom;

-        blago iz blagovnih rezerv uporablja le v skladu z namenom, za katerega je bilo izdano;

-        v primerih, ko so končni uporabniki pravne osebe, vodi evidenco o končnih uporabnikih blaga iz blagovnih rezerv, ki vsebuje ime oziroma naziv uporabnika, vrste in količine prejetega blaga, ter na zahtevo zavoda ali ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, pošlje evidenco.

Republika Slovenija zagotavlja minimalne količine varnostnih zalog, ki ustrezajo povprečnemu dnevnemu neto uvozu za 90 dni ali povprečni dnevni domači porabi za 61 dni, glede na to, katera količina je večja.

(1)Kot del varnostnih zalog se lahko oblikujejo posebne zaloge, ki so last zavoda in se vzdržujejo na ozemlju Republike Slovenije ali na območju Evropske unije.

(2)Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, pošlje Evropski komisiji seznam o vrstah in količini posebnih zalog iz prejšnjega odstavka ter informacijo o obdobju vzdrževanja teh posebnih zalog. Seznam ostane veljaven vsaj eno leto, spremeni se lahko šele z začetkom učinka na prvi dan koledarskega meseca.

(3)Najnižja priglašena količina posebnih zalog se v enaki meri uporablja za vse vrste posebnih zalog.

(4)Če se posebne zaloge skladiščijo za manj kot 30 dni, zavod pripravi letno poročilo, v katerem so analizirani ukrepi za zagotavljanje in preverjanje razpoložljivosti in fizične dostopnosti varnostnih zalog. V poročilu tudi opiše ureditev, na podlagi katere se nadzira uporaba teh varnostnih zalog v primeru motenj pri preskrbi z nafto in naftnimi derivati.

(5)Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, pošlje Evropski komisiji poročilo iz prejšnjega odstavka do konca prvega meseca naslednjega koledarskega leta, na katerega se poročilo nanaša.

(6)Količina posebnih zalog se lahko v primeru posameznih vzdrževanj nafte in naftnih derivatov, vključno z vzdrževanjem zaradi izboljšanja ali ohranitve kakovosti ali s prilagoditvijo strukturi porabe, zniža za čas dokončanja postopkov vzdrževanja zahtevane količine nafte in naftnih derivatov.

(7)Posebne zaloge, ki so last zavoda ali države članice Evropske unije oziroma njenega osrednjega organa za vzdrževanje varnostnih zalog ter se vzdržujejo na ozemlju Republike Slovenije in ki so pomešane z drugimi zalogami nafte in naftnih derivatov, se ne smejo premestiti brez predhodnega pisnega soglasja lastnika posebnih zalog in ministrstva, pristojnega za gospodarstvo.

Minister, pristojen za gospodarstvo, predpiše metode in postopke za izračun količin varnostnih ter posebnih zalog, ki jih je treba vzdrževati, izračun povprečnega dnevnega neto uvoza in izračun povprečne dnevne domače porabe ter tehnične smernice postavljanja skladiščnih kapacitet varnostnih zalog.

Zavod izvaja naloge osrednjega organa za vzdrževanje varnostnih zalog ter za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti o vzdrževanju zalog nafte in naftnih derivatov.

(1)Uporabniki varnostnih zalog so fizične in pravne osebe, ki so v posameznem koledarskem letu proizvedle ali vnesle na ozemlje Republike Slovenije več kot 25 ton nafte in naftnih derivatov.

(2)Uporabniki varnostnih zalog so upravičeni, da se v primeru izdaje sklepa iz prvega odstavka 59. člena tega zakona oskrbujejo iz varnostnih zalog za namene nadaljnje prodaje oziroma za lastno oskrbo.

(3)Uporabniki varnostnih zalog so upravičeni do oskrbe iz varnostnih zalog z nafto in naftnimi derivati, za katere plačujejo nadomestilo za oblikovanje varnostnih zalog. V primeru plačevanja nadomestila za oblikovanje varnostnih zalog za nafto in naftne derivate, ki se ne vzdržujejo v varnostnih zalogah, je uporabnik varnostnih zalog upravičen do nafte in naftnih derivatov, ki so njegov najbližji nadomestek, oziroma do nafte in naftnih derivatov, ki se jim nafta in naftni derivati, za katere uporabnik varnostnih zalog plačuje nadomestilo za uporabo varnostnih zalog, dodajajo.

(1)Uporabniki varnostnih zalog zavodu plačujejo nadomestilo za izvajanje gospodarske javne službe storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe varnostnih zalog (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo za oblikovanje varnostnih zalog).

(2)Osnova za plačilo nadomestila za oblikovanje varnostnih zalog so prodane količine nafte in naftnih derivatov v Republiki Sloveniji. Višino nadomestila za oblikovanje varnostnih zalog in način obračunavanja po posameznih proizvodih določi vlada na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo. Pri določitvi višine nadomestila za oblikovanje varnostnih zalog upošteva dejanske stroške, ki jih ima zavod z izvajanjem gospodarske javne službe storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe varnostnih zalog.

(3)Uporabniki varnostnih zalog morajo na obrazcu, ki ga predpiše vlada, zavodu do 15. dne v mesecu za pretekli mesec poslati podatke, ki so potrebni za obračun nadomestila za oblikovanje varnostnih zalog.

(4)Najkasneje do 15. januarja tekočega koledarskega leta mora vsak uporabnik varnostnih zalog na obrazcu, ki ga predpiše vlada, poslati zavodu prijavo o letnem nadomestilu za oblikovanje varnostnih zalog za preteklo koledarsko leto.

(5)Uporabniki varnostnih zalog morajo do 31. avgusta tekočega leta na zavod in ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, poslati izjavo neodvisnega zunanjega revizorja poslovanja uporabnika varnostnih zalog o pravilnosti izračuna, obračuna in plačila nadomestila za oblikovanje varnostnih zalog za preteklo leto.

(6)Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, in zavod lahko za kontrolo podatkov iz tretjega odstavka tega člena od Finančne uprave Republike Slovenije pridobita podatke o nafti in naftnih derivatih.

Do prednostne preskrbe z varnostnimi zalogami (v nadaljnjem besedilu: prednostni uporabniki) so upravičeni sile za zaščito, reševanje in pomoč, policija, Slovenska vojska, intervencijska in servisna vozila ter elektrarne, ki potrebujejo gorivo za delovanje naprav, in drugi prednostni uporabniki, katerih delovanje je v primeru večje motnje pri preskrbi nujno potrebno za zagotavljanje delovanja sistemov države.

(1)Gospodarski subjekt, ki so mu varnostne zaloge zaupane po pogodbi o skladiščenju, ne sme brez dovoljenja zavoda varnostnih zalog odtujiti ali uporabljati, ne sme spremeniti njihovega namena ali pogodbeno določenega skladišča, jih nadomestiti z varnostnimi zalogami druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo in s tem zakonom kako drugače z njimi razpolagati.

(2)Pogodba o vzdrževanju varnostnih zalog in pogodba o skladiščenju varnostnih zalog se lahko skleneta največ za obdobje desetih let.

(1)Ukrepi za zagotavljanje zanesljive preskrbe z nafto in naftnimi derivati v primeru manjših motenj pri preskrbi so:

-        ukrepi za uvedbo omejitev porabe nafte in naftnih derivatov,

-        ukrepi za spodbuditev povečanja proizvodnje in uvoza nafte in naftnih derivatov,

-        določitev obveznosti nekaterih podjetij, da si morajo ustvariti zaloge določenih vrst naftnih derivatov, ter

-        izvedba začasnih lokacijskih premikov skladiščenih varnostnih zalog, pri čemer se skupne količine ne smejo znižati.

(2)Ukrepi za uvedbo omejitev porabe nafte in naftnih derivatov iz prve alineje prejšnjega odstavka se delijo na milejše ukrepe, ki vsebujejo splošna priporočila za zmanjšanje porabe nafte in naftnih derivatov, ter srednje težke in težje ukrepe, ki vsebujejo obvezujoče omejitve in prepovedi za zmanjšanje porabe nafte in naftnih derivatov.

(3)Ukrepi za zagotavljanje zanesljive preskrbe z nafto in naftnimi derivati v primeru večjih motenj pri preskrbi ali zaradi izpolnjevanja mednarodnih obveznosti Republike Slovenije poleg ukrepov iz prvega odstavka tega člena vključujejo tudi uporabo varnostnih zalog.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena in prejšnji odstavek lahko vlada v primeru manjših motenj pri preskrbi da v uporabo določene vrste in količine varnostnih zalog prednostnim uporabnikom, pri čemer se višina varnostnih zalog ne sme znižati pod minimalno višino varnostnih zalog, kot je določena v 48. členu tega zakona.

(5)Vlada lahko pri odločitvi o uporabi varnostnih zalog določi, da se uporabijo tudi goriva, katerih fizikalno-kemijske lastnosti niso skladne s predpisanimi zahtevami iz uredbe, ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočih goriv, če bi s tem zagotovila preskrbo trga v primeru večje motnje pri preskrbi.

(6)Vlada podrobneje določi ukrepe za zagotavljanje zanesljive preskrbe z nafto in naftnimi derivati v primeru manjših in večjih motenj pri preskrbi ter določi primere, v katerih lahko zavod uporabi ukrep začasnih lokacijskih premikov skladiščenih varnostnih zalog.

(1)Ministrstvo, pristojno za energetiko, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, spremlja stanje na trgu nafte in naftnih derivatov.

(2)Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, na pobudo ministrstva, pristojnega za energetiko, predlaga vladi ukrepe za zagotavljanje zanesljive preskrbe z nafto in naftnimi derivati iz prve do tretje alineje prvega odstavka, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena ter skrbi za stalno komunikacijo v zvezi s sprejetimi ukrepi z mednarodnimi ustanovami.

(3)Pri pripravi predloga ukrepov iz prejšnjega odstavka sodelujejo tudi ministrstva iz prvega odstavka 58. člena tega zakona.

(1)Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena lahko pobudo za uporabo varnostnih zalog ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, podajo tudi naslednji organi iz razlogov, ki izhajajo z njihovega področja dela:

-        ministrstvo, pristojno za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-        ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,

-        ministrstvo, pristojno za zdravje, in

-        ministrstvo, pristojno za promet.

(2)Pobuda iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:

-        opis okoliščin, iz katerih izhajajo manjše ali večje motnje pri preskrbi;

-        opredelitev vrste in količine varnostnih zalog, potrebnih za preprečitev ali omilitev manjše ali večje motnje pri preskrbi;

-        morebitni predlog o dodelitvi varnostnih zalog prednostnim uporabnikom, ki vključuje tudi količino varnostnih zalog, ki jim je namenjena.

(1)O ukrepih za zagotavljanje zanesljive preskrbe z nafto in naftnimi derivati iz prve do tretje alineje prvega odstavka 56. člena tega zakona odloča vlada. Vlada lahko za odločanje o uporabi varnostnih zalog za posamezne primere pooblasti ministra, pristojnega za gospodarstvo, kadar je zaradi narave dogodka, ki je razlog uporabe varnostnih zalog, potrebno hitro odzivanje in je hkrati pričakovati večkratno zaporedno potrebo po uporabi varnostnih zalog.

(2)Na podlagi analize stanja na trgu nafte in naftnih derivatov se v primeru motenj pri preskrbi najprej uporabijo milejši ukrepi, nato, če ti ne zadoščajo, srednje težki ukrepi in šele na koncu težji ukrepi. Pred sprejetjem posameznega ukrepa vlada pridobi mnenje koordinacijske skupine iz 63. člena tega zakona o nujnosti ukrepa in prispevku ukrepa k zagotavljanju zanesljive preskrbe z nafto in naftnimi derivati.

(3)Ukrepi za zagotavljanje zanesljive preskrbe z nafto in naftnimi derivati v primeru motenj pri preskrbi iz prve in tretje alineje prvega odstavka 56. člena tega zakona lahko trajajo, dokler obstajajo motnje pri preskrbi, pri čemer lahko milejši ukrepi iz prve alineje in ukrep iz tretje alineje prvega odstavka 56. člena tega zakona trajajo največ tri mesece, preostali ukrepi pa največ 15 dni. Vlada lahko na podlagi predhodne analize stanja posamezne ukrepe obnovi, če na trgu še vedno obstajajo motnje pri preskrbi.

(4)Vlada lahko določitev obveznosti, da si morajo ustvariti zaloge določenih vrst naftnih derivatov, sprejme le za tista podjetja, ki razpolagajo z lastnimi skladiščnimi kapacitetami, če bi to pripomoglo k zagotavljanju nemotene preskrbe z nafto in naftnimi derivati.

(5)Ne glede na prvi odstavek tega člena o uporabi varnostnih zalog vedno odloči vlada, če gre za izpolnitev mednarodnih obveznosti Republike Slovenije.

(6)O ukrepu za zagotavljanje zanesljive preskrbe z nafto in naftnimi derivati iz četrte alineje prvega odstavka 56. člena tega zakona odloča zavod na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za gospodarstvo.

(1)Sklep vlade o uporabi varnostnih zalog vsebuje:

-        namen uporabe varnostnih zalog;

-        vrste in količine varnostnih zalog za uporabo;

-        odločitev o tem, ali se varnostne zaloge dajo v uporabo na podlagi prodajne ali posojilne pogodbe;

-        rok plačila oziroma vračila uporabljenih varnostnih zalog ter način zavarovanja plačila oziroma vračila;

-        ceno oziroma model izračuna cene varnostnih zalog, ki se dajejo v uporabo;

-        odločitev o morebitnih prednostnih uporabnikih in količini varnostnih zalog, ki jim je namenjena.

(2)V primeru sprejete odločitve vlade iz šeste alineje prejšnjega odstavka o prednostnih uporabnikih so uporabniki varnostnih zalog zavezani ravnati v skladu s sprejetim sklepom vlade glede prednostne oskrbe prednostnih uporabnikov.

(3)Zavod količine in vrste varnostnih zalog, ki se bodo uporabile, določi in ponudi uporabnikom varnostnih zalog sorazmerno deležu njihovih vplačil nadomestila za oblikovanje varnostnih zalog v obdobju enega leta, ki se šteje od predzadnjega zaključenega meseca pred dnevom izdaje sklepa vlade o uporabi varnostnih zalog.

(4)Če uporabniki varnostnih zalog dodeljenih količin varnostnih zalog ne morejo ali ne želijo sprejeti, zavod za nesprejete količine varnostnih zalog izvede količinsko povpraševanje med preostalimi uporabniki varnostnih zalog, ki jim varnostne zaloge ponudi na podlagi prejetega interesa in sorazmerno deležu njihovih vplačil nadomestila za oblikovanje varnostnih zalog v obdobju enega leta, ki se šteje od predzadnjega zaključenega meseca pred dnevom izdaje sklepa vlade o uporabi varnostnih zalog.

Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, o sprejetih ukrepih iz drugega odstavka 56. člena tega zakona obvesti Evropsko komisijo. V obvestilu opredeli količine varnostnih zalog, ki jih bo Republika Slovenija dala v uporabo.

(1)Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, v sodelovanju z ministrstvi iz prvega odstavka 58. člena tega zakona in zavodom izdela in redno posodablja intervencijski načrt, ki se uporablja v primeru manjših in večjih motenj pri preskrbi ali zaradi izpolnitve mednarodnih obveznosti Republike Slovenije.

(2)Z intervencijskim načrtom se zagotavlja organizirano in usklajeno delovanje organov iz prvega odstavka 58. člena tega zakona v primeru manjših in večjih motenj pri preskrbi ali zaradi izpolnitve mednarodnih obveznosti Republike Slovenije.

(1)Z intervencijskim načrtom iz prejšnjega člena se določi tudi koordinacijska in posvetovalna skupina za načrtovanje in delovanje v primeru manjših in večjih motenj pri preskrbi.

(2)Koordinacijsko in posvetovalno skupino iz prejšnjega odstavka sestavljajo predstavniki ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, predstavniki ministerstev iz prvega odstavka 58. člena tega zakona, predstavniki Statističnega urada Republike Slovenije in predstavniki zavoda. K sodelovanju so lahko povabljeni tudi predstavniki gospodarskih subjektov, ki imajo registrirano ali priglašeno dejavnost za trgovanje in skladiščenje nafte in naftnih derivatov v Republiki Sloveniji.

(1)Zavod lahko s soglasjem ministra, pristojnega za gospodarstvo, prenese naloge v zvezi s skladiščenjem in vzdrževanjem lastnih in delegiranih zalog na državo članico Evropske unije, na katere ozemlju se varnostne zaloge nahajajo, na osrednji organ za vzdrževanje varnostnih zalog, ki ga je ta država članice Evropske unije vzpostavila, ali na gospodarske subjekte, ki imajo registrirano ali priglašeno dejavnost za trgovanje in skladiščenje nafte in naftnih derivatov v državi članici Evropske unije.

(2)Zavod lahko na ozemlju Republike Slovenje s soglasjem ministra, pristojnega za gospodarstvo, opravlja naloge v zvezi s skladiščenjem in vzdrževanjem varnostnih zalog za drugo državo članico Evropske unije.

(3)Druga država članica Evropske unije, osrednji organ za vzdrževanje varnostnih zalog, ki ga je ta država članica Evropske unije vzpostavila, ali gospodarski subjekt, ki ima registrirano ali priglašeno dejavnost za trgovanje in skladiščenje nafte in naftnih derivatov v državi članici Evropske unije, lahko prenese naloge v zvezi s skladiščenjem in vzdrževanjem varnostnih zalog na gospodarski subjekt, ki ima registrirano ali priglašeno dejavnost za trgovanje in skladiščenje nafte in naftnih derivatov v Republiki Sloveniji. Pred prenosom nalog v zvezi s skladiščenjem in vzdrževanjem varnostnih zalog na ozemlju Republike Slovenije mora pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za gospodarstvo.

(4)Minister, pristojen za gospodarstvo, lahko zavrne izdajo soglasja iz drugega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka, če oceni, da bi skladiščenje ali vzdrževanje varnostnih zalog za drugo državo članico Evropske unije oslabilo zanesljivost preskrbe z nafto in naftnimi derivati na trgu Republike Slovenije.

(5)Zavod mora pridobiti soglasje države članice Evropske unije, na katere ozemlju se nahajajo varnostne zaloge oziroma za katero opravlja naloge v zvezi s skladiščenjem in vzdrževanjem varnostnih zalog, preden ministru, pristojnemu za gospodarstvo, v soglasje pošlje predlog za prenos, spremembo ali podaljšanje izvajanja nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(6)Prenesene naloge v zvezi s skladiščenjem in vzdrževanjem varnostnih zalog se ne smejo prenesti naprej na drugo državo članico Evropske unije, osrednji organ za vzdrževanje varnostnih zalog, ki ga je ta država članica Evropske unije vzpostavila, ali na drug gospodarski subjekt, ki ima registrirano ali priglašeno dejavnost za trgovanje in skladiščenje nafte in naftnih derivatov v državi članici Evropske unije.

(1)Zavod vodi mesečna statistična poročila o dejanski ravni varnostnih zalog, izračunani na podlagi predpisa iz 50. člena tega zakona, ki ne predstavljajo posebnih zalog, na zadnji dan koledarskega meseca in mesečna statistična poročila o posebnih zalogah na zadnji dan koledarskega meseca za vsako vrsto nafte in naftnih derivatov.

(2)Zavod vodi ločena seznama iz 66. in 67. člena tega zakona ter statistična poročila iz prejšnjega odstavka tako, da je mogoče stalno preverjanje njihovega stanja.

(3)Statistična poročila o dejanski ravni varnostnih zalog, ki ne predstavljajo posebnih zalog, iz prvega odstavka tega člena ne vključujejo količin nafte in naftnih derivatov, ki so predmet zasega, izvršbe ali so v posesti, hrambi ali uporabi podjetij v stečaju ali prisilni poravnavi.

(4)Sezname in statistična poročila iz prvega odstavka tega člena, iz 66. člena in 67. člena tega zakona, zavod pošlje ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, najkasneje v osmih dneh po prejemu zahteve za pošiljanje seznamov in statističnih poročil.

(1)Zavod sestavi in redno posodablja seznam varnostnih zalog, ki se vzdržujejo za Republiko Slovenijo in ki ne predstavljajo posebnih zalog.

(2)Seznam iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o natančni lokaciji vseh vrst skladišč, rafinerij ali objektov za vzdrževanje varnostnih zalog, ki ne predstavljajo posebnih zalog, podatke o količini, lastništvu in značilnostih glede na vrste zalog, kot so opredeljene v poglavju 3.4 priloge A k Uredbi 1099/2008/ES.

(3)Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, do 15. marca vsako leto poroča Evropski komisiji o varnostnih zalogah, ki ne predstavljajo posebnih zalog, in sicer pošlje povzetek seznama iz prvega odstavka tega člena, ki vsebuje vsaj podatke o količini in značilnostih varnostnih zalog, ki ne predstavljajo posebnih zalog, glede na stanje na zadnji dan predhodnega koledarskega leta.

(4)Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, na zahtevo Evropske komisije v 15 dneh pošlje celoten seznam iz prvega odstavka tega člena, pri čemer občutljivih podatkov glede lokacije varnostnih zalog, ki ne predstavljajo posebnih zalog, ne pošlje.

(1)Zavod sestavi in redno posodablja seznam posebnih zalog, ki se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije.

(2)V seznamu iz prejšnjega odstavka so zabeležene vse posebne zaloge, ki se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije, in podatki, ki so potrebni za določitev natančne lokacije posebnih zalog.

(3)Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, na zahtevo Evropske komisije v 15 dneh pošlje celoten seznam iz prvega odstavka tega člena, pri čemer občutljivih podatkov glede lokacije posebnih zalog ne pošlje.

Zavod v zvezi z zalogami nafte in naftnih derivatov, ki se vzdržujejo v skladu z 48. in 49. členom tega zakona, pripravi dokončna statistična poročila in jih pošlje Evropski komisiji.

(1)Zavod zagotovi fizično dostopnost in razpoložljivost varnostnih zalog ter vzpostavi sistem za identifikacijo, evidentiranje ter nadzor nad varnostnimi zalogami, in sicer tako, da kadar koli omogočijo njihovo preverjanje. Ta zahteva velja tudi za vse gospodarske subjekte, ki imajo registrirano ali priglašeno dejavnost za trgovanje in skladiščenje nafte in naftnih derivatov v državi članici Evropske unije, ter vzdržujejo varnostne zaloge.

(2)Zavod pooblaščenim predstavnikom Evropske komisije omogoči pregled pripravljenosti države na izredne razmere in količin varnostnih zalog, vpogled v dokumentacijo v zvezi z varnostnimi zalogami ter dostop do skladišč varnostnih zalog. Ta dolžnost velja tudi za gospodarske subjekte, ki imajo registrirano ali priglašeno dejavnost za trgovanje in skladiščenje nafte in naftnih derivatov in vzdržujejo varnostne zaloge.

(3)Zavod najmanj pet let hrani dokumente in statistične podatke, ki se nanašajo na vrsto, količino in kakovost varnostnih zalog ter dogovore v zvezi z varnostnimi zalogami.

Nadzor nad stanjem državnih blagovnih rezerv izvaja ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

(1)Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb drugega odstavka 41. člena, prvega, tretjega in petega odstavka 53. člena ter prvega odstavka 55. člena tega zakona opravlja inšpektorat, pristojen za nadzor trga.

(2)Nadzor nad izvajanjem drugih določb tega zakona izvaja ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

(1)Z globo od 5.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če brez dovoljenja zavoda odtuji državne blagovne rezerve, jih uporablja, spremeni njihov namen, jih nadomesti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo in s tem zakonom kako drugače z njimi razpolaga ali spremeni pogodbeno določeno skladišče (drugi odstavek 41. člena in prvi odstavek 55. člena).

(2)Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:

-        zavodu ne plača nadomestila za oblikovanje varnostnih zalog (prvi odstavek 53. člena);

-        v roku in na predpisanem obrazcu ne pošlje podatkov, ki so potrebni za obračun nadomestila za oblikovanje varnostnih zalog (tretji odstavek 53. člena);

-        zavodu in ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, ne pošlje izjave neodvisnega zunanjega revizorja poslovanja v roku in z vsebino iz petega odstavka 53. člena tega zakona.

(4)Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(5)Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba zavoda, če zavod:

-        najame posojilo v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena tega zakona;

-        ne zagotovi ustrezno ločenega računovodstva in vodi ločenih računovodskih evidenc za poslovanje zavoda ter ločeno za izvajanje posamezne gospodarske javne službe iz prvega odstavka 6. člena tega zakona (prvi odstavek 16. člena);

-        nenamensko uporablja sredstva, namenjena za blagovne rezerve, ali sredstva, namenjena za varnostne zaloge, ali medsebojno prenaša sredstva med gospodarskima javnima službama iz prvega odstavka 6. člena tega zakona (drugi odstavek 16. člena);

-        ne ravna v skladu s sklepom o uporabi in nadomestitvi iz prvega odstavka 45. člena ali sklepom o uporabi varnostnih zalog iz prvega odstavka 60. člena tega zakona.

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

Z dnem uveljavitve tega zakona se kot program državnih blagovnih rezerv iz 24. člena tega zakona šteje Petletni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2028, ki ga je na svoji 57. redni seji 6. julija 2023 sprejela vlada.

Z dnem uveljavitve tega zakona Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, ustanovljen na podlagi Sklepa o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za blagovne rezerve (Uradni list RS, št. 72/95 in 104/09), nadaljuje delo kot javni gospodarski zavod iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

(1)Minister, pristojen za gospodarstvo, izda podzakonska predpisa iz 50. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Vlada izda podzakonska predpisa iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 53. člena in šestega odstavka 56. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o blagovnih rezervah (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 83/12).

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji podzakonski predpisi, ki se uporabljajo do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona:

-        Pravilnik o obrazcu za posredovanje podatkov, ki so potrebni za določanje vrste in količine obveznih rezerv nafte in njenih derivatov ter za prijavo o članarini (Uradni list RS, št. 59/04, 57/15 in 57/19);

-        Uredba o določitvi in načinu obračunavanja posebnega nadomestila za izvrševanje gospodarske javne službe oblikovanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov (Uradni list RS, št. 96/99, 29/00, 102/00, 85/01, 39/03, 55/04, 26/06, 41/08, 34/09, 22/10, 39/15, 39/19);

-        Pravilnik o izračunavanju in poročanju o stanju rezerv nafte in naftnih derivatov (Uradni list RS, št. 102/12, 11/15 in 25/19);

-        Pravilnik o določitvi pogojev, ki jih morajo izpolnjevati rezervoarji, namenjeni skladiščenju naftnih derivatov za državne blagovne rezerve (Uradni list RS, št. 53/02);

-        Uredba o postopkih ravnanja v primeru motenj in nestabilnosti na trgu pri preskrbi z nafto in naftnimi derivati (Uradni list RS, št. 33/13 in 9/15).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 310-04/23-2/11 Ljubljana, dne 7. marca 2024 EPA 1221-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica