Zakon o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank (ZKSNKB)

(1)Ta zakon ureja:

1.pravice in obveznosti kupca kreditov v zvezi z odkupljenim nedonosnim kreditom;

2.pogoje za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov in obveznosti, ki jih mora izpolnjevati serviser kreditov, ki deluje v imenu kupca nedonosnega kredita;

3.obveznosti kreditne institucije v zvezi s prodanim nedonosnim kreditom;

4.nadzor nad poslovanjem kupcev kreditov in serviserjev kreditov ali drugih subjektov iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: drug subjekt).

(2)Ta zakon se uporablja le za nedonosni kredit, ki ga je odobrila kreditna institucija s sedežem v Evropski uniji.

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2021/2167 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2021 o serviserjih kreditov in kupcih kreditov ter spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU (UL L št. 438 z dne 8. 12. 2021, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2021/2167/EU).

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.»dejavnost servisiranja kreditov« vključuje eno ali več dejavnosti, in sicer:

-  zbiranje ali izterjava zapadlih plačil kreditojemalca oziroma kreditojemalke (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalec), povezanih s pravicami kreditodajalca, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, ali s samo kreditno pogodbo;

-  ponovno pogajanje s kreditojemalcem o pogojih v zvezi s pravicami kreditodajalca, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, ali v zvezi s samo kreditno pogodbo, ob upoštevanju navodil kupca kreditov, kadar serviser kreditov ni kreditni posrednik, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja potrošniške kredite;

-  obravnavanje pritožb v zvezi s pravicami kreditodajalca, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, ali v zvezi s samo kreditno pogodbo;

-  obveščanje kreditojemalca o vseh spremembah obrestnih mer, stroškov ali zapadlih plačil, povezanih s pravicami kreditodajalca, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, ali s samo kreditno pogodbo;

2.»država članica gostiteljica« je država članica Evropske unije, v kateri je serviser kreditov ustanovil podružnico, ali kjer opravlja dejavnosti servisiranja kreditov, ter država članica, kjer ima kreditojemalec prebivališče ali sedež;

3.»kreditna institucija« je kreditna institucija, kot je opredeljena v 4. členu Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 105 z dne 20. 4. 2023, str. 69; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 575/2013), in na območju Republike Slovenije pomeni banko in hranilnico;

4.»kreditodajalec« je kreditna institucija, ki je odobrila kredit, ali kupec kreditov v skladu s tem zakonom;

5.»kreditojemalec« je fizična ali pravna oseba, ki je sklenila kreditno pogodbo s kreditno institucijo, vključno z njenim pravnim naslednikom ali prevzemnikom;

6.»kreditna pogodba« je pogodba, s katero kreditna institucija odobri kredit v obliki odloženega plačila, posojila ali drugega podobnega finančnega dogovora;

7.»kupec kreditov« je fizična oseba ali pravna oseba, razen kreditne institucije, ki odkupi pravice kreditodajalca, ki izhajajo iz nedonosne kreditne pogodbe, ali odkupi nedonosno kreditno pogodbo v skladu s tem zakonom;

8.»kvalificirani delež« je kvalificirani delež, kot je opredeljen v 36. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013;

9.»osebni podatki« so osebni podatki, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in so za namene tega zakona opredeljeni v 38. členu tega zakona;

10.»koda LEI« je alfanumerična oznaka, ki se poslovnemu subjektu doda v skladu s standardom ISO 17442:2012 ter zagotavlja nedvoumno in enotno identifikacijo tega poslovnega subjekta;

11.»matična država članica« je pri serviserju kreditov država članica Evropske unije, v kateri ima serviser kreditov sedež, in pri kupcu kreditov država članica Evropske unije, v kateri ima kupec kreditov ali njegov zastopnik prebivališče ali sedež;

12.»nedonosni kredit« je kreditna pogodba ali terjatev iz kreditne pogodbe, ki je razvrščena kot nedonosna izpostavljenost v skladu s 47.a členom Uredbe (EU) št. 575/2013;

13.»pogodba o servisiranju kreditov« je pisna pogodba, sklenjena med kupcem kreditov in serviserjem kreditov v zvezi s storitvami, ki jih slednji opravlja v imenu kupca kreditov;

14.»ponudnik storitev servisiranja kreditov« je tretja oseba, ki jo serviser kreditov uporablja za izvajanje katere koli dejavnosti servisiranja kreditov;

15.»potrošnik oziroma potrošnica« (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) je fizična oseba, ki v kreditnih pogodbah, za katere velja ta zakon, deluje za namene zunaj svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica;

16.»serviser kreditov« je pravna oseba, ki v imenu kupca kreditov v okviru svojega poslovanja upravlja in izvršuje pravice ter obveznosti, povezane s pravicami kreditodajalca, ki izhajajo iz nedonosnega kredita, pri čemer opravlja vsaj eno od dejavnosti servisiranja kreditov;

17.»tretja država« pomeni državo, ki ni država članica Evropske unije.

(1)Ta zakon se ne uporablja za:

1.dejavnosti servisiranja kreditov, ki jih izvajajo:

-  kreditna institucija s sedežem v Evropski uniji;

-  upravljavec alternativnih investicijskih skladov, ki ima dovoljenje ali je registriran v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov, in družba za upravljanje ali investicijska družba, ki ima dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, če investicijska družba ni imenovala družbe za upravljanje v skladu z navedenim zakonom v imenu sklada, ki ga upravlja;

-  pravna oseba, ki ni institucija iz prve alineje te točke in ki je pridobila dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja in dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja potrošniške kredite;

2.dejavnosti servisiranja kreditov, ki jih ni odobrila kreditna institucija s sedežem v Evropski uniji, razen če se kreditna pogodba nadomesti s kreditno pogodbo, ki jo je sklenila kreditna institucija s sedežem v Evropski uniji;

3.odkup nedonosnega kredita s strani kreditne institucije s sedežem v Evropski uniji, razen v zvezi z uporabo podatkovnih predlog v skladu z drugim odstavkom 35. člena tega zakona;

4.dejavnosti servisiranja kreditov, ki jih izvajajo notarji, izvršitelji in odvetniki s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, kadar opravljajo dejavnosti servisiranja kreditov v okviru svojega poklica.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek za kreditne institucije veljajo določbe četrtega odstavka 7. člena, 32., 33., 34., 35., 36., 42., 43., 44., 46., 51. in 55. člena tega zakona.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena za pravne osebe iz tretje alineje 1. točke prvega odstavka tega člena veljajo določbe četrtega odstavka 7. člena, 32., 33., 34., 42., 43., 44., 46. in 49. člena tega zakona.

(4)Ta zakon se ne uporablja za pogodbena razmerja med kreditno institucijo in ponudnikom storitev, ki dejavnosti servisiranja kreditov prevzame neposredno v okviru zunanjega izvajanja dejavnosti, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo.

(1)Ta zakon glede kreditnih pogodb, za katere se uporablja, ne vpliva na načela pogodbenega ali civilnega prava v zvezi s kreditnimi pogodbami ali na zaščito potrošnikov ali drugih kreditojemalcev, zlasti na podlagi Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L št. 177 z dne 4. 7. 2008, str. 6), in Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L št. 351 z dne 20. 12. 2012, str. 1) ter na podlagi zakona, ki ureja varstvo potrošnikov, zakona, ki ureja potrošniške kredite, zakona, ki ureja izvršbe in zavarovanja, in stvarnopravnega zakonika.

(2)Ta zakon ne vpliva na omejitve v zvezi z odstopom terjatev iz kreditnih pogodb, določene v zakonu, ki ureja potrošniške kredite, in na omejitve v drugih predpisih pogodbenega ali civilnega prava v zvezi s kreditnimi pogodbami.

(3)Ta zakon ne vpliva na zahteve v zvezi z dejavnostmi servisiranja kreditov, kadar je kupec kreditov subjekt s posebnim namenom pri listinjenju, kot je opredeljen v Uredbi (EU) št. 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L št. 347 z dne 28. 12. 2017, str. 35), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) št. 2021/557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 2017/2402 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje kot pomoč pri okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L št. 116 z dne 6. 4. 2021, str. 1), pod pogojem, da ta zakonodaja:

1.ne vpliva na raven varstva potrošnikov, ki jo zagotavlja ta zakon, in

2.zagotavlja, da Banka Slovenije od kupca kreditov ali serviserja kreditov, kadar je ta imenovan, prejme potrebne informacije.

(1)Potencialni kupec kreditov ima pravico, da mu kreditna institucija, ki je izrazila namero za prenos nedonosnega kredita, na podlagi 35. člena tega zakona zagotovi potrebne informacije v zvezi z nedonosnim kreditom in informacije o morebitnem zavarovanju s premoženjem, preden sklene pogodbo o odkupu nedonosnega kredita, da potencialni kupec kreditov sam oceni vrednost nedonosnega kredita in verjetnost poplačila.

(2)Potencialni kupec kreditov zagotavlja varstvo vseh informacij, ki jih prejme od kreditne institucije, zaupnost poslovnih informacij in varstvo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) št. 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, št. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 2016/679) in z Uredbo (EU) št. 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295 z dne 21. 11. 2018, str. 39; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 2018/1725) ter z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(3)Zaupne poslovne informacije iz prejšnjega odstavka so vsi podatki, dejstva in okoliščine o posameznem kreditojemalcu ter osebni podatki fizičnih oseb, s katerimi potencialni kupec kreditov, upravljavec ali obdelovalec oziroma upravljavka ali obdelovalka osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: upravljavec osebnih podatkov) neposredno ali posredno razpolaga.

(1)Kadar gre za odkup nedonosnega kredita, kjer je kreditojemalec potrošnik, kupec kreditov s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije na dan prenosa nedonosnega kredita imenuje:

1.kreditno institucijo s sedežem v Evropski uniji,

2.pravno osebo, ki ni institucija iz 1. točke tega odstavka in je pridobila dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja ali dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja potrošniške kredite,

3.serviserja kreditov s sedežem v Evropski uniji.

(2)Če ima kupec kreditov prebivališče ali sedež v državi članici, ki ni Republika Slovenija, za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije v zvezi z nedonosnim kreditom, kjer je kreditojemalec potrošnik, na dan prenosa nedonosnega kredita imenuje subjekt iz prejšnjega odstavka.

(3)Če kupec kreditov nima prebivališča ali sedeža v Evropski uniji, njegov zastopnik, imenovan v skladu z 9. členom tega zakona, na dan prenosa nedonosnega kredita imenuje subjekt iz prvega odstavka tega člena, razen kadar je zastopnik sam tak subjekt, kadar gre za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije, v zvezi z nedonosnim kreditom, kjer je kreditojemalec:

1.potrošnik,

2.samostojni podjetnik ali

3.mikro, malo ali srednje podjetje (v nadaljnjem besedilu: MSP), kot so opredeljena v 2. členu priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2003, str. 36).

(4)Imenovani subjekt iz prvega odstavka tega člena v imenu kupca kreditov izpolnjuje obveznosti, naložene kupcu kreditov na podlagi tega zakona in drugih predpisov. Če kupec kreditov takega subjekta ni imenoval, te obveznosti še naprej veljajo za kupca kreditov ali njegovega zastopnika, imenovanega v skladu z 9. členom tega zakona.

(5)Določbe predpisov, ki urejajo izvrševanje pogodb, varstvo potrošnikov, pravice kreditojemalcev, zaupne poslovne informacije in kazensko odgovornost se po prenosu nedonosnega kredita na kupca kreditov še naprej uporabljajo tudi za kupca kreditov. Prenos nedonosnega kredita na kupca kreditov ne vpliva na raven varstva, ki jo potrošnikom in drugim kreditojemalcem zagotavljajo predpisi, ki urejajo postopek zaradi insolventnosti, vključno s pravili o zadolžnicah in menicah.

(6)Določbe iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena v zvezi z zagotavljanjem varstva informacij in zaupnosti poslovnih informacij se uporabljajo tudi za kupca kreditov, njegovega zastopnika, imenovanega v skladu z 9. členom tega zakona, imenovani subjekt iz prvega odstavka tega člena in upravljavca osebnih podatkov.

(7)V zvezi z obdelavo osebnih podatkov in njihovo hrambo se uporabljajo določbe 38. člena tega zakona.

(8)Določbe tega zakona ne posegajo v pooblastila v zvezi s centralnim kreditnim registrom, ki ga upravlja Banka Slovenije, vključno s pridobivanjem informacij od kupca kreditov v zvezi s kreditno pogodbo in njenim izvrševanjem.

(1)Kadar kupec kreditov ali njegov zastopnik, imenovan v skladu z 9. členom tega zakona, za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije imenuje subjekt iz prvega odstavka prejšnjega člena, kupec kreditov ali njegov zastopnik Banko Slovenije obvesti o imenu in naslovu imenovanega serviserja kreditov ali drugega subjekta, in sicer najpozneje do začetka izvajanja dejavnosti servisiranja kreditov v zvezi z nedonosnim kreditom.

(2)Če kupec kreditov ali njegov zastopnik, imenovan v skladu z 9. členom tega zakona, ni imenoval subjekta, kot je določen v prvem odstavku prejšnjega člena, kupec kreditov ali njegov zastopnik, imenovan v skladu z 9. členom tega zakona, imenuje nov subjekt v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena, o čemer najpozneje na dan takšne spremembe obvesti Banko Slovenije ter navede ime in naslov novega serviserja kreditov ali drugega subjekta, ki ga je imenoval za izvajanje dejavnosti servisiranja kreditov. Kupec kreditov ali njegov zastopnik, imenovan v skladu z 9. členom tega zakona, obvesti Banko Slovenije tudi, kadar imenuje nov subjekt, določen v prvem odstavku prejšnjega člena, o čemer najpozneje na dan takšne spremembe obvesti Banko Slovenije ter navede ime in naslov novega serviserja kreditov ali drugega subjekta, ki ga je imenoval za izvajanje dejavnosti servisiranja kreditov.

(3)Informacije iz prvega in drugega odstavka tega člena v zvezi z uporabo serviserja kreditov ali drugih subjektov Banka Slovenije brez odlašanja sporoči pristojnemu organu države članice gostiteljice, pristojnemu organu države članice, v kateri je bil kredit odobren, in pristojnemu organu matične države članice novega serviserja kreditov, če novi serviser kreditov nima sedeža v Republiki Sloveniji.

(1)Kupec kreditov, ki nima prebivališča ali sedeža v Evropski uniji, pri odkupu nedonosnega kredita, ki ga odobri kreditna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji, pisno imenuje zastopnika, ki ima prebivališče ali sedež v Evropski uniji.

(2)Banka Slovenije se pri izvajanju nadzora poleg ali namesto na kupca kreditov lahko obrne na zastopnika iz prejšnjega odstavka pri vseh vprašanjih, povezanih z izpolnjevanjem zahtev iz tega zakona, zastopnik pa je v celoti odgovoren za izpolnjevanje obveznosti, naloženih kupcu kreditov v skladu s tem zakonom.

(1)Kupec kreditov oziroma njegov zastopnik, imenovan v skladu s prejšnjim členom, Banki Slovenije dvakrat letno za prejšnje šest-mesečno poročevalsko obdobje za kredite, prenesene v tem obdobju, za potrebe izvajanja nadzora Banke Slovenije sporoči kodo LEI novega kupca kreditov ali njegovega zastopnika, kadar je imenovan v skladu s prejšnjim členom.

(2)Če koda LEI iz prejšnjega odstavka ne obstaja, kupec kreditov oziroma njegov zastopnik, imenovan v skladu s prejšnjim členom, Banki Slovenije dvakrat letno sporoči:

1.matično številko novega kupca kreditov ali njegovega zastopnika v primeru pravne osebe ali davčno številko v primeru fizične osebe,

2.identiteto (ime ali firmo) novega kupca kreditov ali njegovega zastopnika ali članov poslovodstva novega kupca kreditov ali njegovega zastopnika in oseb, ki so imetniki kvalificiranih deležev v novem kupcu kreditov ali njegovem zastopniku, v primeru neobstoja imetnikov kvalificiranih deležev pa deset največjih družbenikov ali delničarjev, in

3.naslov novega kupca kreditov ali njegovega zastopnika.

(3)Kupec kreditov ali njegov zastopnik, imenovan v skladu s prejšnjim členom, v zvezi s prenesenim nedonosnim kreditom poleg poročanja informacij iz prejšnjega odstavka Banki Slovenije sporoči tudi:

1.neporavnani znesek nedonosnega kredita ali skupni neporavnani znesek nedonosnih kreditov v okviru prenosa portfelja kreditov;

2.število prenesenih nedonosnih kreditov in povprečni neporavnani znesek prenesenih nedonosnih kreditov;

3.informacije o tem, ali gre za nedonosni kredit, sklenjen s potrošniki;

4.informacije o morebitnem zavarovanju nedonosnega kredita in vrsto tega zavarovanja;

5.informacije o tem, ali je bil kredit odobren v drugi državi članici;

6.druge informacije, potrebne za izvajanje nadzora Banke Slovenije.

(4)V zvezi z obdelavo osebnih podatkov in njihovo hrambo se uporabljajo določbe 38. člena tega zakona.

(5)Banka Slovenije lahko kadar koli se ji zdi to potrebno zlasti zaradi boljšega spremljanja obsega nedonosnih kreditov v bančnem sistemu, v primeru povečanega obsega prenosov nedonosnih kreditov, ki se lahko izvedejo v kriznem obdobju, od kupcev kreditov ali njihovih zastopnikov, imenovanih v skladu s prejšnjim členom, zahteva četrtletno zagotavljanje informacij iz prvega do tretjega odstavka tega člena.

(6)Banka Slovenije brez nepotrebnega odlašanja pošlje informacije iz tega člena pristojnemu organu države članice gostiteljice in pristojnemu organu matične države članice novega kupca kreditov, če to ni Republika Slovenija, za potrebe izvajanja nadzora njihovega pristojnega organa.

(7)Banka Slovenije s podzakonskim predpisom podrobneje določi tehnične in vsebinske podrobnosti obveznosti poročanja iz prvega do tretjega odstavka tega člena. Podzakonski predpis določa zlasti način, obrazce, ter roke za poročanje in poročevalsko obdobje.

(1)Serviser kreditov lahko začne opravljati dejavnosti servisiranja kreditov, ko pridobi dovoljenje Banke Slovenije v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje).

(2)Dovoljenje se izda za pet let in se po poteku tega obdobja vsakokrat lahko podaljša za nadaljnjih pet let.

(3)Serviser kreditov mora pogoje za izdajo dovoljenja iz 12. člena tega zakona izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti servisiranja kreditov oziroma veljavnosti dovoljenja.

(1)Banka Slovenije izda dovoljenje vložniku zahteve za izdajo dovoljenja, ki izpolnjuje vse te pogoje:

1.vložnik je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji;

2.člani organa vodenja in nadzora vložnika so ustrezno ugledni, zlasti, če:

-  niso vpisani v kazensko evidenco in zoper njih ni vložen pravnomočni obtožni akt zaradi naklepnega kaznivega dejanja zoper premoženje, gospodarstvo ali življenje in telo;

-  imajo visoko raven etičnih vrednot, pri čemer se upoštevajo njihove pretekle reference, osebna integriteta, morebitni sodni in drugi postopki ali postopki pred Komisijo za preprečevanje korupcije;

-  ne obstajajo dokazi o kakršnihkoli kršitvah, katerih skupen učinek bi vplival na njihov dober ugled;

-  v preteklem poslovnem sodelovanju z nadzornimi in regulativnimi organi so vedno delovali pregledno, odprto in kooperativno;

-  v zvezi z njimi ni sedanjih ali preteklih ugotovitev ali ukrepov pristojnih nadzornih organov zaradi neupoštevanja določb, ki urejajo bančno, finančno ali zavarovalniško dejavnost, dejavnost trgovanja z vrednostnimi papirji, varstvo potrošnikov, preprečevanje korupcije ali kršenja davčnih predpisov;

-  nad njihovim premoženjem ne teče in ni tekel postopek osebnega stečaja, razen če so jim bile odpuščene vse obveznosti za terjatve upnikov, na katere odpust učinkuje v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, in imajo poravnane tudi vse morebitne preostale obveznosti, na katere odpust obveznosti ne učinkuje;

3.organ vodenja in nadzora vložnika imata kot celota ustrezno znanje in izkušnje za učinkovito in odgovorno poslovanje;

4.osebe, ki so imetniki kvalificiranih deležev vložnika, če imetnikov kvalificiranih deležev ni, pa deset največjih družbenikov ali delničarjev, so ustrezno ugledni, kar se dokaže z izpolnjevanjem zahtev iz prve in pete alineje 2. točke tega odstavka;

5.vložnik ima vzpostavljeno stabilno notranje upravljanje, ki obsega organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti, učinkovite procese upravljanja ter primerne mehanizme notranjih kontrol, upravljanja tveganj in računovodenja v skladu z zakonodajo, ki ureja gospodarske družbe, finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, in z zakonodajo, ki ureja pravice kreditodajalca, ki izhajajo iz kreditne pogodbe ali kreditne pogodbe, ter v skladu z Uredbo (EU) št. 2016/679 tako, da kreditojemalcu zagotavlja resnične, pravilne, jasne in preverljive izračune celotnega dolga ali posameznega obroka in informacije v zvezi s kreditno pogodbo ali spremembami pogojev v zvezi s stroški in zavarovanji kreditojemalca, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja potrošniške kredite;

6.vložnik z ustrezno politiko zagotavlja skladnost s pravili za varstvo potrošnikov ter pošteno in vestno obravnavanje kreditojemalcev, vključno z upoštevanjem njihovega finančnega položaja, ter deluje v skladu z dobro poslovno prakso in zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, ter zakonom, ki ureja potrošniške kredite;

7.vložnik ima vzpostavljene ustrezne posebne notranje postopke, ki zagotavljajo evidentiranje in obravnavanje pritožb kreditojemalcev;

8.vložnik ima vzpostavljene ustrezne postopke za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, kadar zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, določa, da je vložnik zavezanec po tem zakonu;

9.vložnik izpolnjuje zahteve glede poročanja in javnega razkrivanja v skladu z veljavno zakonodajo;

10.vložnik ne opravlja in ni opravljal dejavnosti servisiranja kreditov brez dovoljenja Banke Slovenije v primeru, če je zavezan pridobiti dovoljenje po tem zakonu.

(2)Banka Slovenije podatke, ki jih potrebuje v postopku odločanja o izdaji dovoljenja, po uradni dolžnosti brezplačno pridobi od pristojnih državnih organov oziroma javnih agencij ali drugih nosilcev javnih pooblastil. Za presojo ugleda in izkušenj posameznega člana organa vodenja in nadzora vložnika iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka Banka Slovenije pridobi tudi informacije, ki jih obdeluje Evropski bančni organ glede morebitnih ukrepov in sankcij, ki so jih izrekli drugi pristojni organi.

Zahtevi za izdajo dovoljenja se priložijo:

1.dokazilo o pravnem statusu vložnika, izpis iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra, iz katerega so razvidni podatki, vpisani v register, in kopija akta o ustanovitvi;

2.naslov sedeža vložnika;

3.navedba članov organov vodenja in nadzora vložnika in oseb, ki so imetniki kvalificiranih deležev vložnika, ali v primeru neobstoja imetnikov kvalificiranih deležev deset največjih družbenikov ali delničarjev vložnika;

4.dokazila, da člani organa vodenja in nadzora vložnika izpolnjujejo pogoje iz 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena, in sicer:

-  izjavo, v kateri navedejo, da zoper njih ni vložen pravnomočni obtožni akt zaradi dejanj iz prve alineje 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, da zoper njih ne tečejo morebitni sodni ali drugi postopki ali postopki pred Komisijo za preprečevanje korupcije, da niso zagrešili kršitev, ki bi lahko vplivale na njihov dober ugled, da so v prejšnjem poslovnem sodelovanju z nadzornimi in regulativnimi organi vedno delovali pregledno, odprto in kooperativno ter niso kršili določb tega zakona, za katere so predpisane kazenske sankcije v skladu z 48. členom tega zakona;

-  kopija dokazil o pridobljeni strokovni izobrazbi in življenjepis z opisom delovnih izkušenj, ki vključuje podrobni opis delovnih nalog ter število let posameznih delovnih izkušenj;

-  izpis iz kazenske evidence in dokazilo, da zoper njih ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi kaznivega dejanja iz prve alineje 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki ju izda pristojni organ države, oziroma drugo ustrezno dokazilo, če takšna evidenca ne obstaja;

-  dokazilo, ki ga izda pristojni organ države, da nad njihovim premoženjem ne teče in ni tekel postopek osebnega stečaja, razen če so jim bile odpuščene obveznosti za terjatve upnikov, na katere odpust učinkuje v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, in da ima poravnane tudi vse morebitne preostale obveznosti, na katere odpust obveznosti ne učinkuje;

5.dokazilo, da osebe, ki so imetniki kvalificiranega deleža vložnika, ali v primeru neobstoja imetnikov kvalificiranih deležev deset največjih družbenikov ali delničarjev vložnika, izpolnjujejo pogoje iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

6.dokazilo o ureditvi upravljanja in mehanizmih notranjih kontrol iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

7.dokazilo o politikah iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

8.dokazilo o notranjih postopkih iz 7. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

9.dokazilo o postopkih iz 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

10.pogodbe o zunanjem izvajanju iz 20. člena tega zakona;

11.poslovni načrt vložnika za prva tri leta poslovanja, ki mora vključevati njegov finančni načrt.

(1)Banka Slovenije v 45 dneh od prejema zahteve za izdajo dovoljenja preveri, ali je zahteva popolna.

(2)Če Banka Slovenije ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, s sklepom pozove vložnika, da pomanjkljivosti v 15 dneh odpravi. Če vložnik pomanjkljivosti v roku, ki ga določi Banka Slovenije, ne odpravi, Banka Slovenije s sklepom zavrže zahtevo.

(3)Banka Slovenije o zahtevi za izdajo dovoljenja odloči v 90 dneh od prejema zahteve, če je zahteva nepopolna, pa v 90 dneh od prejema zahtevanih dopolnitev.

(4)V postopku odločanja o zahtevi lahko Banka Slovenije vložnika pozove tudi, da ji v 15 dneh predloži dodatne dokaze, če so ti potrebni za ugotovitev dejstev, pomembnih za odločitev o zahtevi.

(5)Če vložnik v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži zahtevanih podatkov ali listin ali če ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja, Banka Slovenije z odločbo zahtevo zavrne.

(6)Če namerava Banka Slovenije zavrniti zahtevo za izdajo dovoljenja na podlagi dejstev ali dokazov, ki jih ni predlagal vložnik, pred izdajo odločbe o zavrnitvi zahteve vložniku da možnost, da se v 15 dneh izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za takšno odločitev. Rok za izdajo odločbe Banke Slovenije ne teče od vročitve poziva do izteka roka za izjavo oziroma do prejema izjave, če je bila ta predložena v roku, določenem v pozivu.

(7)Če Banka Slovenije zavrne ali zavrže zahtevo za izdajo dovoljenja ali v roku iz tretjega odstavka tega člena v zvezi z zahtevo ne sprejme nobene odločitve, ima vložnik pravico do sodnega varstva v skladu s postopkom sodnega varstva, kot je opredeljen v 41. členu tega zakona.

(1)Serviserju kreditov dovoljenje preneha, če:

1.ni začel opravljati dejavnosti servisiranja kreditov v 12 mesecih od izdaje dovoljenja;

2.se je izrecno odrekel dovoljenju;

3.je prekinil opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov za več kot 12 mesecev.

(2)Banka Slovenije v primerih iz prejšnjega odstavka izda ugotovitveno odločbo.

(3)Banka Slovenije z odločbo odvzame dovoljenje serviserju kreditov v teh primerih:

1.serviser kreditov je pridobil dovoljenje na podlagi neresničnih izjav oziroma podatkov ali na kakršen koli drug nedovoljeni način;

2.serviser kreditov ne izpolnjuje več pogojev za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov iz prvega odstavka 12. člena tega zakona;

3.serviser kreditov ravna v nasprotju z določbami tega zakona ali pravili o varstvu potrošnikov;

4.če je serviser kreditov, ki v skladu s tem zakonom opravlja čezmejne dejavnosti servisiranja kreditov, resno prekršil določbe tega zakona ali druga veljavna pravila o varstvu potrošnikov države članice gostiteljice ali države članice, v kateri je bil kredit odobren.

(4)Če serviserju kreditov dovoljenje preneha v skladu s prvim odstavkom tega člena ali se mu dovoljenje odvzame v skladu s prejšnjim odstavkom, Banka Slovenije o tem nemudoma obvesti pristojni organ države članice gostiteljice, če serviser kreditov opravlja storitve na podlagi 24. člena tega zakona, pa tudi pristojni organ države članice, v kateri je bil kredit odobren, kadar to ni država članica gostiteljica ali Republika Slovenija.

(5)Če Banka Slovenije odvzame dovoljenje serviserju kreditov, ima serviser kreditov pravico do sodnega varstva v skladu s postopkom sodnega varstva, kot je opredeljen v 41. členu tega zakona.

Serviser kreditov pri opravljanju dejavnosti servisiranja kreditov ne sme sprejemati in hraniti sredstev kreditojemalcev, tudi če država članica gostiteljica to dovoljuje.

(1)Banka Slovenije vzpostavi in vzdržuje register serviserjev kreditov (v nadaljevanju: register) z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije, vključno s serviserji kreditov, ki opravljajo čezmejne dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije v skladu z določbami tega zakona, ter podatkov o njihovi državi članici.

(2)V register se vpiše serviser kreditov, ko je odločba o izdaji ali podaljšanju dovoljenja dokončna.

(3)Kadar Banka Slovenije od pristojnega organa matične države članice prejme informacije, da bo serviser kreditov, ki je dovoljenje za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov pridobil v matični državi članici, opravljal dejavnosti servisiranja kreditov v Republiki Sloveniji, serviserja kreditov v register vpiše na dan, ko pristojnemu organu matične države članice serviserja potrdi prejem informacij v skladu s petim odstavkom 26. člena tega zakona.

(4)Register iz prvega odstavka tega člena je javno dostopen na spletni strani Banke Slovenije in se redno posodablja. Kadar serviserju kreditov preneha veljati dovoljenje ali mu ga Banka Slovenije odvzame v skladu s 15. členom tega zakona, Banka Slovenije nemudoma posodobi register.

(1)Kadar kupec kreditov ne izvaja sam dejavnosti servisiranja kreditov, imenovani serviser kreditov dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije opravlja na podlagi pogodbe o servisiranju kreditov, sklenjene s kupcem kreditov na podlagi določb tega zakona.

(2)V pogodbi o servisiranju kreditov iz prejšnjega odstavka se navedejo:

1.podroben opis dejavnosti servisiranja kreditov, ki jo bo izvajal serviser kreditov;

2.višina nadomestila, ki ga prejme serviser kreditov, ali način izračuna nadomestila;

3.obseg pooblastila, v okviru katerega lahko serviser kreditov zastopa kupca kreditov v odnosu do kreditojemalca;

4.zaveza obeh strank, da bosta delovali v skladu s pravom, ki velja za pravice kreditodajalca, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, vključno v zvezi z varstvom potrošnikov in zaupnimi poslovnimi informacijami;

5.določba, s katero se zahteva pošteno in vestno obravnavanje kreditojemalcev.

(3)Pogodba o servisiranju kreditov iz prvega odstavka tega člena vsebuje določbo, da serviser kreditov obvesti kupca kreditov pred oddajo katere koli dejavnosti servisiranja kreditov v zunanje izvajanje.

(1)Serviser kreditov deset let od dneva prenehanja pogodbe o servisiranju kreditov iz prvega odstavka prejšnjega člena za potrebe opravljanja dejavnosti servisiranja kreditov in s tem povezanih pravic in obveznosti hrani dokumentacijo:

1.korespondenco s kupcem kreditov in kreditojemalcem pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki vključuje tudi elektronsko obliko;

2.navodila, prejeta od kupca kreditov v zvezi nedonosnim kreditom, ki ga upravlja in izvršuje v imenu kupca kreditov;

3.pogodbo o servisiranju kreditov.

(2)Serviser kreditov Banki Slovenije na njeno zahtevo predloži dokumentacijo iz prejšnjega odstavka.

(3)Po preteku desetih let od dneva prenehanja pogodbe o servisiranju kreditov serviser kreditov dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena trajno uniči.

(4)V primeru izbrisa serviserja kredita iz registra serviserjev, dokumentacijo do roka iz prvega odstavka tega člena hrani kupec kreditov ali novi serviser kreditov, s katerim sklene pogodbo o servisiranju kreditov.

(1)Za oddajanje dejavnosti servisiranja kreditov v zunanje izvajanje serviser kreditov in ponudnik storitev servisiranja kreditov skleneta pisno pogodbo, s katero se od ponudnika storitev servisiranja kreditov zahteva, da izpolnjuje določbe tega zakona, ki se nanašajo na serviserja kreditov, in da ravna v skladu s predpisi, ki se uporabljajo za pravice kreditodajalca ali kreditno pogodbo.

(2)Pogodbeno razmerje med serviserjem in kupcem kreditov ter obveznosti serviserja kreditov do kupca kreditov ali kreditojemalcev se v primeru sklenitve pogodbe o zunanjem izvajanju s ponudnikom storitev servisiranja kreditov ne spremenijo.

(3)Serviser kreditov ne sme hkrati oddati vseh dejavnosti servisiranja kreditov v zunanje izvajanje ponudniku storitev servisiranja kreditov.

(4)Serviser kreditov ima neposreden dostop do vseh informacij v zvezi z dejavnostmi servisiranja kreditov, oddanimi v zunanje izvajanje ponudniku storitev servisiranja kreditov. Po prenehanju pogodbe o zunanjem izvajanju serviser kreditov zagotavlja strokovno znanje in vire, da lahko izvaja dejavnosti servisiranja kreditov, ki so bile pred tem oddane v zunanje izvajanje.

(1)Kadar serviser kreditov v skladu s tem zakonom uporablja ponudnika storitev servisiranja kreditov za opravljanje katere koli dejavnosti servisiranja kreditov, ostane v celoti odgovoren za izpolnjevanje vseh obveznosti po tem zakonu.

(2)Oddajanje nekaterih dejavnosti servisiranja kreditov v zunanje izvajanje ne sme vplivati na skladnost dejavnosti servisiranja kreditov v zvezi z nedonosnim kreditom z zahtevami iz dovoljenja.

(3)Oddajanje dejavnosti servisiranja kreditov v zunanje izvajanje ponudniku storitev servisiranja kreditov nadzornim organom ne sme preprečevati izvajanja nadzora nad serviserjem kreditov v skladu z 29. in 42. členom tega zakona.

(4)Zunanje izvajanje dejavnosti servisiranja kreditov ne sme škodovati kakovosti ali zanesljivosti notranjih kontrol, ki jih izvaja serviser kreditov, in ne sme povečevati operativnega tveganja ali škodovati nadaljnjemu izvajanju njegovih dejavnosti servisiranja kreditov.

(5)Pred oddajo katere koli dejavnosti servisiranja kreditov v zunanje izvajanje v skladu s prejšnjim in tem členom serviser kreditov, ki opravlja dejavnost servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije, o tem obvesti Banko Slovenije in, kadar opravlja čezmejno dejavnost servisiranja kreditov, tudi pristojni organ države članice gostiteljice.

(1)Serviser kreditov za potrebe opravljanja dejavnosti servisiranja kreditov in s tem povezanih pravic in obveznosti hrani pogodbo o zunanjem izvajanju iz prvega odstavka 20. člena tega zakona deset let od dneva njenega prenehanja ter v tem roku hrani tudi navodila v zvezi opravljanjem dejavnosti servisiranja kreditov, poslana ponudniku storitev servisiranja kreditov.

(2)Serviser kreditov in ponudnik storitev servisiranja kreditov predložita pogodbo o zunanjem izvajanju in navodila v zvezi opravljanjem dejavnosti servisiranja kreditov iz prejšnjega odstavka Banki Slovenije na njeno zahtevo.

Ponudniki storitev servisiranja kreditov v skladu s tem zakonom ne smejo sprejemati in hraniti sredstev kreditojemalcev.

Serviser kreditov, ki je v Republiki Sloveniji pridobil dovoljenje v skladu s tem zakonom, lahko v državi članici gostiteljici opravlja storitve, ki so navedene v dovoljenju.

(1)Kadar namerava serviser kreditov, ki je pridobil dovoljenje v skladu s tem zakonom, opravljati storitve v državi članici gostiteljici, Banki Slovenije predloži naslednje informacije:

1.državo članico gostiteljico, v kateri namerava opravljati storitve, in, kadar serviser kreditov to informacijo že pozna, državo članico, v kateri je bil kredit odobren, če se ta razlikuje od države članice gostiteljice in to ni Republika Slovenija;

2.kadar opravlja čezmejno dejavnost servisiranja kreditov preko podružnice, naslov podružnice serviserja kreditov, ustanovljene v državi članici gostiteljici;

3.kadar serviser kreditov oddaja dejavnost servisiranja kreditov v zunanje izvajanje, ime in naslov ponudnika storitev servisiranja kreditov v državi članici gostiteljici;

4.podatke o osebah, odgovornih za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov v državi članici gostiteljici;

5.podrobnosti o ukrepih, sprejetih za prilagoditev notranjih postopkov, ureditev upravljanja in mehanizmov notranjih kontrol serviserja kreditov v skladu z 12. členom tega zakona za zagotovitev skladnosti z zakonodajo države članice gostiteljice, če so bili taki ukrepi potrebni;

6.opis postopkov, vzpostavljenih za zagotovitev skladnosti s pravili v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, kadar zakon države članice gostiteljice, ki ureja področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, določa, da so serviserji kreditov zavezanci za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;

7.da ima serviser kreditov vzpostavljene pogoje za komuniciranje v jeziku države članice gostiteljice ali jeziku kreditne pogodbe;

8.da serviser kreditov v Republiki Sloveniji v skladu s tem zakonom nima dovoljenja za sprejemanje in hrambo sredstev kreditojemalcev.

(2)Serviser kreditov Banko Slovenije v 30 dneh obvesti o vsakršni poznejši spremembi informacij iz prejšnjega odstavka.

(1)Banka Slovenije v 45 dneh po prejemu informacij iz prvega odstavka prejšnjega člena te informacije pisno sporoči pristojnemu organu države članice gostiteljice in zahteva potrditev prejema brez odlašanja.

(2)Banka Slovenije nemudoma, ko je informacije iz prvega odstavka prejšnjega člena sporočila pristojnemu organu države članice gostiteljice, o tem pisno obvesti serviserja kreditov.

(3)Banka Slovenije nemudoma na tisti dan iz 1. ali 2. točke tega odstavka, ki nastopi prej, pisno obvesti serviserja kreditov o:

1.dnevu, ko pristojni organ države članice gostiteljice potrdi prejem informacij, ali

2.poteku dveh mesecev od dneva predložitve informacij iz prejšnjega člena pristojnemu organu države članice gostiteljice, če pristojni organ države gostiteljice ne potrdi prejema.

(4)Banka Slovenije pisno sporoči vse informacije iz prvega odstavka prejšnjega člena tudi pristojnemu organu države članice, v kateri je bil kredit odobren, če to ni država članica gostiteljica ali Republika Slovenija.

(5)Kadar Banka Slovenije od pristojnega organa druge države članice prejme informacije, da bo serviser kreditov, ki je dovoljenje za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov pridobil v svoji matični državi, opravljal dejavnosti servisiranja kreditov v Republiki Sloveniji, Banka Slovenije prejem informacij brez odlašanja potrdi pristojnemu organu matične države članice serviserja kreditov.

Kadar Banka Slovenije ne sporoči informacij v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena, ima serviser kreditov, ki je v Republiki Sloveniji pridobil dovoljenje v skladu s tem zakonom, pravico do sodnega varstva v skladu s postopkom sodnega varstva, kot je opredeljen v 41. členu tega zakona.

Serviser kreditov, ki je v Republiki Sloveniji pridobil dovoljenje v skladu s tem zakonom, lahko začne opravljati dejavnosti servisiranja kreditov v skladu s tem zakonom v državi članici gostiteljici na tisti dan, ki nastopi prej:

1.dan, ko pristojni organ države članice gostiteljice Banki Slovenije potrdi prejem informacij iz 25. člena tega zakona;

2.dan po poteku dveh mesecev od dneva predložitve informacij iz 25. člena tega zakona pristojnemu organu države članice gostiteljice.

(1)Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za izvajanje nadzora, pregledov in ocen, ali serviser kreditov z dovoljenjem, pridobljenim v Republiki Sloveniji, ki opravlja dejavnosti servisiranja kreditov v državi članici gostiteljici, izpolnjuje zahteve iz tega zakona. V zvezi z oceno izvajanja zahtev se uporabljajo določbe 45. člena tega zakona.

(2)Nadzor iz prejšnjega odstavka vključuje pristojnost Banke Slovenije za izrekanje ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti v zvezi z zahtevami iz tega zakona ter za vodenje in odločanje v postopkih o prekrških, storjenih po temu zakonu.

(3)Banka Slovenije sporoči ukrepe iz prejšnjega odstavka pristojnemu organu države članice gostiteljice in pristojnemu organu države članice, v kateri je bil kredit odobren, če to ni država članica gostiteljica ali Republika Slovenija.

(4)Če serviser kreditov z dovoljenjem, pridobljenim v Republiki Sloveniji, opravlja dejavnosti servisiranja kreditov v državi članici gostiteljici, Banka Slovenije in pristojni organ države članice gostiteljice ter države članice, v kateri je bil kredit odobren, če to ni država članica gostiteljica ali Republika Slovenija, tesno sodelujejo pri izvajanju svojih nalog in obveznosti, zlasti pri preverjanjih, preiskavah in pregledih v poslovnih prostorih serviserja kreditov.

(5)Banka Slovenije lahko pri izvajanju svojih nalog in obveznosti iz tega zakona za opravljanje pregleda dejavnosti servisiranja kreditov v poslovnih prostorih serviserja kreditov v državi članici gostiteljici ali pri ponudniku storitev servisiranja kreditov, imenovanem v državi članici gostiteljici, zaprosi za pomoč pristojni organ države članice gostiteljice. Pristojni organ opravi pregled v sodelovanju z Banko Slovenije v skladu s pravom, ki velja v državi članici gostiteljici.

(6)Če pristojni organ države članice gostiteljice Banki Slovenije pošlje dokaze, da serviser kreditov, ki opravlja dejavnosti servisiranja kreditov na njenem ozemlju na podlagi dovoljenja, pridobljenega v Republiki Sloveniji, krši njeno zakonodajo, Banka Slovenije na podlagi prejetih dokazov sprejme ustrezne ukrepe, vključno s sankcijami, brez poseganja v pooblastila pristojnih organov države članice gostiteljice v zvezi s serviserjem kreditov v skladu s predpisi države gostiteljice, ki se uporabljajo za kredit ali kreditno pogodbo.

(7)Če Banka Slovenije od pristojnega organa države članice, v kateri je bil kredit odobren, če to ni država članica gostiteljica ali Republika Slovenija, prejme dokaze, da serviser kreditov, ki je dovoljenje pridobil v Republiki Sloveniji, pri opravljanju dejavnosti servisiranja kreditov krši zakonodajo na področju servisiranja kreditov ali kreditnih pogodb, Banka Slovenije na podlagi prejetih dokazov sprejme ustrezne ukrepe, vključno s sankcijami, brez poseganja v pooblastila pristojnega organa države članice, v kateri je bil kredit odobren v skladu s predpisi države, ki se uporabljajo za kredit ali kreditno pogodbo v državi članici, v kateri je bil kredit odobren.

(8)Banka Slovenije najpozneje v dveh mesecih od dneva prejema dokazov iz šestega odstavka tega člena ali prejšnjega odstavka sporoči pristojnemu organu države članice gostiteljice, ki je poslal dokaze, ali pristojnemu organu države članice, v kateri je bil kredit odobren, podrobnosti o vseh upravnih ali drugih postopkih, začetih v zvezi z dokazi, ki jih je predložila država članica gostiteljica, ali o vseh sankcijah in popravnih ukrepih, naloženih serviserju kreditov, ter pristojni organ o poteku redno obvešča ali sporoči utemeljeno odločitev, zakaj niso bili sprejeti nobeni ukrepi.

Serviser kreditov, ki je dovoljenje za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov pridobil v drugi državi članici, lahko začne izvajati dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije v skladu s tem zakonom na tisti dan, ki nastopi prej:

1.dan, ko je Banka Slovenije pristojnemu organu države članice potrdila prejem informacij, zahtevanih za čezmejne dejavnosti servisiranja kreditov ali

2.dan po poteku dveh mesecev od predložitve informacij, zahtevanih za čezmejne dejavnosti servisiranja kreditov, Banki Slovenije.

(1)Če serviser kreditov, ki je dovoljenje za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov pridobil v drugi državi članici, izvaja dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije, Banka Slovenije pristojnemu organu matične države članice na njegovo prošnjo nudi pomoč pri izvajanju pregledov serviserja kreditov ali, kadar je dejavnost servisiranja kreditov oddana v zunanje izvajanje, ponudnika storitev servisiranja kreditov. Banka Slovenije ima pravico, da v vsakem posameznem primeru sprejme najprimernejše ukrepe, da ugodi prošnji za pomoč pristojnega organa matične države članice serviserja kreditov. Za pregled v poslovnih prostorih serviserja kreditov ali ponudnika storitev servisiranja kreditov se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o ukrepih nadzora.

(2)Če Banka Slovenije v imenu pristojnega organa matične države članice serviserja kreditov, ki je dovoljenje za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov pridobil v drugi državi članici, na njegovo prošnjo izvede pregled pravilnosti servisiranja kreditov v Republiki Sloveniji, o svojih ugotovitvah brez odlašanja pisno obvesti pristojni organ matične države članice.

(3)Banka Slovenije lahko kot pristojni organ države članice gostiteljice na lastno pobudo izvaja preverjanja, preglede in preiskave v zvezi z dejavnostmi servisiranja kreditov, ki jih v skladu tem zakonom v Republiki Sloveniji opravlja serviser kreditov, ki je dovoljenje za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov pridobil v drugi državi članici. Banka Slovenije rezultate teh preverjanj, pregledov in preiskav brez odlašanja pisno pošlje pristojnemu organu matične države članice.

(4)Če Banka Slovenije pri nadzoru nad serviserjem kreditov iz druge države članice na podlagi dokazil ugotovi, da serviser kreditov, ki v Republiki Sloveniji opravlja dejavnosti servisiranja kreditov, krši določbe zakonodaje, te dokaze pošlje pristojnemu organu matične države članice in zahteva, da ta sprejme ustrezne ukrepe brez poseganja v pooblastila Banke Slovenije in drugih pristojnih organov v zvezi s serviserjem kreditov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, in zakonom, ki ureja potrošniške kredite.

(5)Če pristojni organ matične države članice v enem mesecu po prejemu obvestila Banke Slovenije iz prejšnjega odstavka ne sprejme nobenih ukrepov, ali če serviser kreditov, ki opravlja dejavnosti servisiranja kreditov v Republiki Sloveniji, kljub sprejetim ukrepom s strani pristojnega organa matične države članice še naprej krši določbe tega zakona ali zakona, ki ureja varstvo potrošnikov, in zakona, ki ureja potrošniške kredite, lahko Banka Slovenije po ponovnem predhodnem obvestilu pristojnega organa matične države članice serviserju kreditov izreče sankcije za prekrške v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti za zagotovitev izpolnjevanja veljavnih zahtev, če nastopi kateri izmed primerov:

1.serviser kreditov ni sprejel ustreznih in učinkovitih ukrepov za odpravo kršitve v razumnem času ali

2.v nujnem primeru, ko je ob zaznavi resne grožnje kolektivnim interesom kreditojemalcev potrebno takojšnje ukrepanje.

(6)Banka Slovenije lahko v primerih iz prejšnjega odstavka serviserju kreditov iz četrtega odstavka tega člena izreče začasno prepoved nadaljnjega opravljanja dejavnosti servisiranja kreditov v Republiki Sloveniji, dokler pristojni organ matične države članice ne sprejme odločitve ali dokler serviser kreditov ne sprejme in izvede ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

(7)Če je bil kredit odobren v Republiki Sloveniji in ima Banka Slovenije dokaze, da serviser kreditov, ki je dovoljenje za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov pridobil v drugi državi članici, krši določbe tega zakona, zakona, ki ureja potrošniške kredite, in zakona, ki ureja varstvo potrošnikov, te dokaze pošlje pristojnemu organu matične države serviserja kreditov in zahteva, da ta sprejme ustrezne ukrepe brez poseganja v pooblastila Banke Slovenije po tem zakonu.

Kupec kreditov in serviser kreditov v odnosu do kreditojemalca:

1.ravnata v dobri veri, pravično in strokovno;

2.kreditojemalcu zagotavljata informacije, ki niso zavajajoče, nejasne ali lažne;

3.spoštujeta in varujeta zaupne poslovne informacije ter zagotavljata varstvo osebnih podatkov kreditojemalca;

4.komunicirata s kreditojemalcem brez nadlegovanja, prisile ali neprimernega vplivanja.

Po prenosu nedonosnega kredita na kupca kreditov kupec kreditov oziroma subjekt iz prvega odstavka 7. člena tega zakona, kadar je imenovan za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije, pred prvo izterjavo dolga ali na zahtevo kreditojemalca pošlje kreditojemalcu sporočilo pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki vključuje tudi elektronsko obliko, v slovenskem jeziku ali jeziku, ki ga razume kreditojemalec, in sicer vsaj:

1.informacijo o prenosu nedonosnega kredita, ki je bil izveden, vključno z dnevom prenosa;

2.identifikacijske in kontaktne podatke o kupcu kreditov;

3.identifikacijske in kontaktne podatke o serviserju kreditov ali drugem subjektu, kadar je bil imenovan v skladu s 7. členom tega zakona;

4.kopijo dovoljenja za serviserja kreditov, izdanega na podlagi 14. člena tega zakona, kadar je bil imenovan v skladu s 7. členom tega zakona;

5.identifikacijske in kontaktne podatke o ponudniku storitev servisiranja kreditov, kadar je dejavnost servisiranja kreditov oddana v zunanje izvajanje;

6.kontaktne podatke o osebi pri kupcu kreditov ali serviserju kreditov ali drugem subjektu, kadar je bil imenovan v skladu s 7. členom tega zakona, ali kadar je dejavnost servisiranja kreditov oddana v zunanje izvajanje pri ponudniku storitev servisiranja kreditov, pri kateri kreditojemalec lahko pridobi informacije, pri čemer morajo biti kontaktni podatki o tej osebi prikazani na vidnem mestu;

7.informacijo o zapadlih zneskih v času sporočila, ki jih mora kreditojemalec plačati, z navedbo zapadlih zneskov glavnice, obresti, provizij in drugih stroškov;

8.izjavo, da se v zvezi s prenosom nedonosnega kredita še naprej uporabljajo predpisi, ki urejajo izvrševanje pogodb, varstvo potrošnikov, pravice kreditojemalcev, zaupne poslovne informacije in kazensko odgovornost;

9.kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov, kadar ta obstaja;

10.namene, za katere se osebni podatki obdelujejo, in pravno podlago za njihovo obdelavo;

11.vrsto osebnih podatkov;

12.uporabnike ali skupine uporabnikov osebnih podatkov, kadar ti obstajajo;

13.obdobje hrambe osebnih podatkov ali merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;

14.obstoj pravice do dostopa, popravka in izbrisa osebnih podatkov;

15.obstoj pravice do omejitve obdelave, ugovora obdelavi ali pravice do prenosa osebnih podatkov;

16.obstoj pravice, da se privolitev lahko kadar koli prekliče;

17.informacijo o viru osebnih podatkov in, ali izvirajo iz javno dostopnih virov;

18.informacijo, ali obstaja avtomatizirano sprejemanje odločitev, vključno z oblikovanjem profilov, utemeljene razloge zanj ter, pomen in predvidene posledice za posameznika;

19.ime, naslov in kontaktne podatke o pristojnem organu države članice, v kateri ima kreditojemalec prebivališče ali sedež, in pri katerem lahko kreditojemalec vloži pritožbo zaradi kršitev.

(1)Kupec kreditov, serviser kreditov ali drug subjekt iz prvega odstavka 7. člena tega zakona, kadar je imenovan za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije, pri vsakokratnem nadaljnjem komuniciranju s kreditojemalcem navede kontaktne podatke o osebi, kot je navedeno v 6. točki prejšnjega člena. Kadar gre za prvo sporočilo po imenovanju novega serviserja kreditov, se vključijo tudi informacije iz 3. in 4. točke prejšnjega člena.

(2)Določbe prejšnjega člena in prejšnjega odstavka ne vplivajo na morebitne druge dodatne zahteve glede sporočanja v skladu z veljavnimi zakonskimi, pogodbenimi ali drugimi določbami glede sporočanja informacij kreditojemalcu.

(1)Kreditna institucija, ki opravlja dejavnost na območju Republike Slovenije in je izrazila namero za prenos nedonosnega kredita, potencialnemu kupcu kreditov pred sklenitvijo pogodbe o prenosu nedonosnega kredita zagotovi potrebne informacije v zvezi z nedonosnim kreditom in informacije o morebitnem zavarovanju s premoženjem, z uporabo podatkovnih predlog iz izvedbenih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija na podlagi prvega odstavka 15. člena Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(2)Podatkovne predloge iz prejšnjega odstavka kreditna institucija uporabi za kreditne pogodbe, sklenjene 1. julija 2018 ali pozneje, ki so postale nedonosne po 28. decembru 2021. Za kreditne pogodbe, sklenjene med 1. julijem 2018 in dnevom začetka veljavnosti izvedbenih tehničnih standardov iz prejšnjega odstavka, kreditne institucije izpolnijo predlogo za podatke z informacijami, ki so jim že na voljo.

(3)Kreditne institucije, ki opravljajo dejavnost na območju Republike Slovenije, uporabljajo podatkovne predloge iz prvega odstavka tega člena tudi za izmenjavo informacij ob prenosu nedonosnega kredita na drugo kreditno institucijo.

(1)Kreditna institucija, ki opravlja dejavnost na območju Republike Slovenije, in v posameznem poročevalskem obdobju na kupca kreditov prenese nedonosni kredit, Banki Slovenije in pristojnemu organu države članice gostiteljice za potrebe nadzora pristojnega organa dvakrat na leto za prejšnje šestmesečno poročevalsko obdobje poroča:

1.kodo LEI kupca kreditov ali njegovega zastopnika, kadar je imenovan v skladu z 9. členom tega zakona, ali če ta ne obstaja:

-  matično številko v primeru pravne osebe ali davčno številko v primeru fizične osebe, kupca kreditov ali njegovega zastopnika, imenovanega v skladu z 9. členom tega zakona,

-  identiteto (ime ali firmo) kupca kreditov ali njegovega zastopnika ali članov poslovodstva kupca kreditov ali njegovega zastopnika in oseb, ki so imetniki kvalificiranih deležev v kupcu kreditov ali njegovem zastopniku, v primeru neobstoja imetnikov kvalificiranih deležev pa deset največjih družbenikov ali delničarjev, in

-  naslov kupca kreditov ali njegovega zastopnika;

2.neporavnani znesek nedonosnega kredita ali skupni neporavnani znesek nedonosnih kreditov v okviru prenosa portfelja kreditov;

3.število prenesenih nedonosnih kreditov in povprečni neporavnani znesek prenesenih nedonosnih kreditov;

4.informacije o tem, ali gre za nedonosni kredit, sklenjen s potrošniki;

5.informacije o morebitnem zavarovanju nedonosnega kredita in vrstah tega zavarovanja;

6.informacije o tem, ali je bil kredit odobren v drugi državi članici, če to ni Republika Slovenija;

7.druge informacije, potrebne za izvajanje nadzora Banke Slovenije.

(2)Kreditna institucija pri sporočanju osebnih podatkov in drugih zaupnih poslovnih informacij v okviru informacij iz 1. do 7. točke prejšnjega odstavka smiselno uporablja določbe zakonodaje, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in določbe zakona, ki ureja bančništvo.

(3)Banka Slovenije lahko od kreditnih institucij, ki opravljajo dejavnost na območju Republike Slovenije, po potrebi ali v primeru povečanega obsega prenosov nedonosnih kreditov, ki se lahko izvedejo v kriznem obdobju, zahteva četrtletno zagotavljanje informacij iz prvega odstavka tega člena.

(4)Banka Slovenije, ki je v vlogi pristojnega organa države članice gostiteljice, brez odlašanja sporoči informacije iz tega člena in vse druge informacije, ki so po njenem mnenju potrebne za izvajanje njihovih nalog in obveznosti v zvezi z odkupom nedonosnega kredita, pristojnim organom matične države članice kupca kreditov.

(5)Določbe prejšnjega in tega člena se izvajajo v skladu z uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725, določbami zakonodaje, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in določbami zakona, ki ureja bančništvo.

(6)Banka Slovenije s podzakonskim predpisom podrobneje določi tehnične in vsebinske podrobnosti obveznosti poročanja iz prvega odstavka tega člena. Podzakonski predpis določa zlasti način, obrazce in roke poročanja ter poročevalsko obdobje.

(1)Serviser kreditov vzpostavi in ohranja učinkovit in pregleden postopek za obravnavanje pritožb kreditojemalcev, kar vključuje tudi evidentiranje in ukrepe za reševanje pritožb.

(2)Serviser kreditov postopek za obravnavanje pritožb kreditojemalcev objavi na svoji spletni strani.

(3)Za kreditojemalce je obravnava pritožb brezplačna.

(4)Serviser kreditov pritožniku v 30 dneh odgovori na pritožbo pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki vključuje tudi elektronsko obliko, in ga v odgovoru pouči tudi o nadaljnji možnosti pritožbe Banki Slovenije.

(5)Ne glede na določbe iz prejšnjih štirih odstavkov se kreditojemalec vedno lahko pritoži tudi Banki Slovenije.

(6)Banka Slovenije pritožnika obvesti o prejemu pritožbe in navede, ali je v zvezi z njo uvedla postopek ali ocenila, da to ni potrebno.

(1)Upravljavec osebnih podatkov za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov po tem zakonu upravlja naslednje osebne podatke kreditojemalcev, ki so fizične osebe:

1.osebno ime;

2.datum in kraj rojstva;

3.naslov prebivališča;

4.davčna številka oziroma za tujo fizično osebo, ki ni vpisana v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, druga podobna identifikacijska oznaka, ki jo tej fizični osebi dodeli organ druge države, v kateri ima fizična oseba prebivališče;

5.kreditna pogodba z vsemi prilogami ob odobritvi kredita ali s prilogami o spremembah odplačilne dobe (vključno s podatki o poroku in poroštvu);

6.znesek odplačanega in neodplačanega dela obveznosti;

7.znesek obveznosti, s plačilom katerih kreditojemalec zamuja;

8.znesek neodplačanega dela obveznosti, za katero je banka ali kupec kreditov začel postopek izterjave, vključno s podatki o omejitvi uporabe ali onemogočeni uporabi plačilnega računa zaradi izterjave in o ponovni odpravi omejitev;

9.podatki o davčnih, upravnih in sodnih izvršbah pri banki;

10.podatki o osebnem stečaju fizične osebe.

(2)Upravljavec osebnih podatkov zagotavlja sledljivost glede dostopa in izpisovanja podatkov iz sistema, tako da je mogoča identifikacija uporabnika, ki je dostopal oziroma izpisoval podatke, in namena obdelave iz izpisa podatkov.

(3)Upravljavec osebnih podatkov hrani osebne podatke kreditojemalca še štiri leta po izteku kreditne pogodbe.

(4)Po preteku roka iz prejšnjega odstavka upravljavec osebne podatke kreditojemalca trajno uniči.

(5)Banka Slovenije lahko v okviru izvajanja nalog in pooblastil po tem zakonu zbira in obdeluje osebne podatke iz prvega odstavka tega člena. Banka Slovenije osebne podatke obdeluje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(1)Banka Slovenije sodeluje s pristojnimi organi drugih držav članic Evropske unije, kadar je to potrebno za izvajanje njenih pooblastil v skladu s tem zakonom. Banka Slovenije v sodelovanju s pristojnimi organi drugih držav članic Evropske unije usklajuje ukrepe za izogibanje morebitnemu podvajanju in prekrivanju ukrepov pri uporabi nadzornih pooblastil ter izreku kazni in ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti v čezmejnih primerih.

(2)Banka Slovenije na zahtevo in brez nepotrebnega odlašanja pristojnim organom iz prejšnjega odstavka sporoči informacije, vključno z zaupnimi poslovnimi informacijami, potrebne za izvajanje pooblastil v skladu s pravnimi akti, s katerimi v drugih državah članicah prenašajo Direktivo 2021/2167/EU v svoj pravni red.

(3)Banka Slovenije zaupne poslovne informacije, ki jih prejme od pristojnih organov iz prvega odstavka tega člena, uporabi le za izvajanje svojih pooblastil v skladu s tem zakonom. Glede obveznosti varovanja zaupnih poslovnih informacij, vključno z izmenjavo informacij, velja smiselna uporaba določb zakona, ki ureja bančništvo.

(4)Vse osebe, ki delajo ali so delale za Banko Slovenije, ter revizorje in druge strokovnjake, ki delajo ali so delali v imenu Banke Slovenije, zavezuje obveznost varovanja zaupnih poslovnih informacij. Obveznost varovanja zaupnih poslovnih informacij iz tega odstavka je trajna.

(5)Banka Slovenije se pred sprejetjem odločitve ali ukrepa posvetuje s pristojnim organom države članice najmanj o tistih delih predlagane odločitve ali ukrepa, ki bi verjetno vplivali na opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov serviserja, ki je dovoljenje pridobil v drugi državi članici in opravlja dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije.

Banka Slovenije odloča v posamičnih zadevah, za katere je pristojna po tem zakonu, po postopkih, določenih za odločanje Banke Slovenije v posamičnih zadevah v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, razen če je v tem zakonu izrecno določeno drugače.

(1)Za postopek sodnega varstva proti odločbam, ki jih izda Banka Slovenije na podlagi tega zakona, ali zoper molk Banke Slovenije se uporabijo pravila za uveljavljanje sodnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.

(2)Postopek sodnega varstva je mogoče začeti z vložitvijo tožbe zoper Banko Slovenije.

(3)V postopku sodnega varstva odloča Upravno sodišče Republike Slovenije.

(1)Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja Banka Slovenije.

(2)Banka Slovenije za vodenje postopkov nadzora po tem zakonu zaračuna takso, določeno s tarifo Banke Slovenije, ki jo Banka Slovenije določi s sklepom.

(3)Za izdajo ali podaljšanje dovoljenj, izdanih na podlagi tega zakona, Banka Slovenije zaračuna takso, določeno s tarifo Banke Slovenije, ki jo Banka Slovenije določi s sklepom.

(4)Imetnik dovoljenja, izdanega na podlagi tega zakona, plačuje Banki Slovenije nadomestilo za nadzor, ki ga Banka Slovenije opravlja na podlagi tega zakona. Banka Slovenije določi nadomestilo največ v višini, ki za posamezno leto ne presega dejanskih stroškov nadzora Banke Slovenije v tem letu, zmanjšanih za prihodke iz taks, ki se zaračunajo v zvezi s postopki Banke Slovenije na podlagi tega zakona. Banka Slovenije s sklepom določi podrobnejša pravila za določanje nadomestila, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo.

(5)Za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti s področja varstva osebnih podatkov je pristojen Informacijski pooblaščenec.

Banka Slovenije za izvajanje tega zakona od kupcev kreditov ali njihovih zastopnikov, imenovanih v skladu z 9. členom tega zakona, od serviserjev kreditov, ponudnikov storitev servisiranja kreditov, kreditojemalcev in drugih subjektov lahko zahteva informacije, potrebne za:

1.preverjanje stalnega izpolnjevanja zahtev iz tega zakona;

2.preiskavo možnih kršitev teh zahtev;

3.izrekanje sankcij in ukrepov za odpravo nepravilnosti v skladu z določbami tega zakona;

4.odločanje o uporabi smernic ali priporočil Evropskega bančnega organa.

(1)Banka Slovenije ima za izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom naslednja pooblastila:

1.izdaja in odvzema dovoljenja;

2.prepove opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov v primeru hujših kršitev ali ponavljajočih se kršitev;

3.izvaja preglede pri serviserjih in kupcih kreditov ter ponudnikih storitev servisiranja kreditov;

4.izreka sankcije za prekrške;

5.izreka nadzorniške ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti;

6.izvaja preglede pogodb o zunanjem izvajanju, ki jih serviserji kreditov sklenejo s ponudniki storitev servisiranja kreditov v skladu s tem zakonom, in njihove skladnosti s tem zakonom;

7.zahteva od serviserja kreditov, da odpokliče člana poslovodstva, kadar ta ne izpolnjuje zahtev iz tega zakona;

8.zahteva od serviserja kreditov, da spremeni ali posodobi ureditev notranjega upravljanja in mehanizme notranjih kontrol, da bi učinkovito zagotovil spoštovanje pravic kreditojemalcev;

9.zahteva od serviserja kreditov, da spremeni ali posodobi politike za zagotovitev poštenega in vestnega obravnavanja kreditojemalcev ter evidentiranje in obravnavanje pritožb kreditojemalcev;

10.lahko zahteva dodatne informacije o nedonosnem kreditu.

(2)Banka Slovenije od serviserja kreditov, ponudnika storitev servisiranja kreditov ali kupca kreditov oziroma njegovega zastopnika, imenovanega v skladu z 9. členom tega zakona, ki ne izpolnjuje zahtev iz tega zakona, zahteva, da nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnjevanje zahtev iz tega zakona.

(1)Banka Slovenije s pristopom na podlagi tveganja najmanj na tri leta oceni, kako serviser kreditov izpolnjuje zahteve iz 5. do 8. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona.

(2)Pri določitvi obsega izvedbe ocene iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije upošteva načelo sorazmernosti tako, da upošteva velikost, značilnosti, obseg in zapletenost dejavnosti posameznega serviserja kreditov.

(3)Banka Slovenije obvesti pristojni organ države članice gostiteljice ali države članice, v kateri je bil kredit odobren, če to ni država članica gostiteljica ali Republika Slovenija, o rezultatih ocenjevanja iz prvega odstavka tega člena na zahtevo enega od pristojnih organov ali kadar Banka Slovenije meni, da je to ustrezno.

(4)Banka Slovenije obvesti pristojni organ države članice gostiteljice oziroma pristojne organe države članice, v kateri je bil kredit odobren, če to ni država članica gostiteljica ali Republika Slovenija, o vseh naloženih sankcijah in ukrepih za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

(5)Banka Slovenije z državami članicami gostiteljicami in državami članicami, v katerih je bil kredit odobren, če to ni država članica gostiteljica ali Republika Slovenija, pri pripravi ocene iz prvega odstavka tega člena izmenja vse informacije, potrebne za izvajanje svojih pooblastil na podlagi tega zakona.

Za izvajanje pooblastil po tem zakonu in ob upoštevanju načel učinkovitosti, sorazmernosti in odvračanja, lahko Banka Slovenije:

1.izda priporočilo in opozorilo;

2.izda odredbo, s katero od serviserja kreditov ali kupca kreditov oziroma njegovega zastopnika, imenovanega v skladu z 9. členom tega zakona, zahteva, da odpravi ugotovljeno kršitev;

3.izda odredbo, s katero serviserju kreditov ali kupcu kreditov oziroma njegovemu zastopniku, imenovanem v skladu z 9. členom tega zakona, odredi dodatne ukrepe, s katerimi se bo zagotovilo učinkovitejše odpravljanje ugotovljenih kršitev, vzpostavilo poslovanje serviserja kreditov ali kupca kreditov oziroma njegovega zastopnika v skladu s tem zakonom ali preprečil nastanek kršitve tega zakona;

4.izreče sankcijo za prekršek;

5.odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov.

(1)Z globo od 5.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje kupec kreditov, ki je pravna oseba, če:

1.za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov v zvezi z nedonosnim kreditom ne imenuje serviserja kreditov ali drugega subjekta v skladu s prvim, drugim ali tretjim odstavkom 7. člena tega zakona;

2.do začetka izvajanja dejavnosti servisiranja kreditov ali spremembe ne obvesti Banke Slovenije o imenu in naslovu imenovanega serviserja kreditov ali drugega subjekta v skladu s prvim in drugim odstavkom 8. člena;

3.Banki Slovenije ne poroča informacij v skladu s prvim do četrtim odstavkom 10. člena tega zakona ter predpisom, izdanim na podlagi sedmega odstavka 10. člena tega zakona;

4.krši dolžnost varovanja zaupnih poslovnih informacij (4. točka drugega odstavka 18. člena in 3. točka 32. člena tega zakona);

5.v primeru, da sam opravlja dejavnosti servisiranja kreditov, kreditojemalcu ne sporoči informacij v skladu s 33. ali 34. členom tega zakona.

(2)Z globo od 5.000 do 150.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje kupec kreditov, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo od 500 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba kupca kreditov pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(4)Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje kupec kreditov, ki je posameznik.

(1)Z globo od 5.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje serviser kreditov, če:

1.opravlja dejavnosti servisiranja kreditov brez dovoljenja Banke Slovenije (prvi odstavek 11. člena tega zakona);

2.kateri od članov njegovega poslovodstva ne izpolnjuje zahtev iz 2. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona;

3.nima v skladu s 5. točko prvega odstavka 12. člena tega zakona vzpostavljene stabilne ureditve notranjega upravljanja ali mehanizma notranjih kontrol, da bi zagotovil spoštovanje pravic kreditojemalca in izpolnjevanje pravil o varstvu osebnih podatkov;

4.nima v skladu s 6. točko prvega odstavka 12. člena tega zakona vzpostavljene politike za zagotavljanje poštenega in vestnega obravnavanja kreditojemalcev, vključno z upoštevanjem njihovega finančnega položaja;

5.ne vzpostavi ali ne objavi ali ne ohranja učinkovitih, preglednih in brezplačnih postopkov za obravnavanje pritožb kreditojemalcev (7. točka prvega odstavka 12. člena tega zakona);

6.v nasprotju s 16. členom tega zakona pri opravljanju dejavnosti servisiranja kreditov sprejema ali hrani sredstva kreditojemalcev;

7.pogodba o servisiranju kreditov ne vsebuje obveznih sestavin iz drugega ali tretjega odstavka 18. člena tega zakona;

8.krši dolžnost varovanja zaupnih poslovnih informacij (4. točka drugega odstavka 18. člena in 3. točka 32. člena tega zakona);

9.po prenehanju pogodbe o servisiranju kreditov ne vodi in ne vzdržuje dokumentacije v skladu s prvim odstavkom 19. člena tega zakona ali jih v skladu z drugim odstavkom 19. člena tega zakona ne predloži Banki Slovenije;

10.za oddajanje dejavnosti servisiranja kreditov v zunanje izvajanje ne sklene pogodbe o zunanjem izvajanju, s katero se od ponudnika storitev zahteva, da opravlja dejavnost servisiranja kreditov v skladu z 11., 12., 23., 33. ali 34. členom tega zakona;

11.odda hkrati vse dejavnosti servisiranja kreditov v zunanje izvajanje ponudniku storitev servisiranja kreditov (tretji odstavek 20. člena tega zakona);

12.pred oddajo dejavnosti servisiranja kreditov v zunanje izvajanje ne obvesti Banke Slovenije in, kadar opravlja čezmejno dejavnost servisiranja kreditov, pristojnega organa države članice gostiteljice (peti odstavek 21. člena tega zakona);

13.po prenehanju pogodbe o servisiranju kreditov ne hrani pogodbe o zunanjem izvajanju in ne hrani navodil v zvezi z opravljanjem dejavnosti servisiranja kreditov, poslanih ponudniku storitev servisiranja kreditov, v skladu s prvim odstavkom 22. člena tega zakona ali jih v skladu z drugim odstavkom 22. člena tega zakona ne predloži Banki Slovenije;

14.kreditojemalcu ne sporoči informacij v skladu s 33. ali 34. členom tega zakona.

(2)Z globo od 500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba serviserja kreditov, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 5.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje subjekt iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona, če kreditojemalcu ne sporoči informacij v skladu s 33. ali 34. členom tega zakona.

(2)Z globo od 500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba subjekta, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 5.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik storitev servisiranja kreditov če:

1.nadzornim organom ne omogoča izvajanja nadzora v skladu s tretjim odstavkom 21. člena tega zakona;

2.po prenehanju pogodbe o servisiranju kreditov Banki Slovenije na njeno zahtevo ne predloži pogodbe o zunanjem izvajanju ali navodil v zvezi opravljanjem dejavnosti servisiranja kreditov v skladu z drugim odstavkom 22. člena tega zakona;

3.v nasprotju s 23. členom tega zakona pri opravljanju dejavnosti servisiranja kreditov sprejema ali hrani sredstva kreditojemalcev.

(2)Z globo od 500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ponudnika storitev servisiranja kreditov, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 5.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje kreditna institucija, če:

1.potencialnemu kupcu kreditov ne zagotovi potrebnih informacij v zvezi z nedonosnim kreditom v skladu s prvim odstavkom 35. člena tega zakona;

2.Banki Slovenije ali pristojnemu organu države članice gostiteljice ne poroča zahtevanih informacij v skladu s prvim in tretjim odstavkom 36. člena tega zakona.

(2)Z globo od 500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba kreditne institucije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Banka Slovenije pri odločanju o višini izrečene globe za prekrške po tem zakonu poleg splošnih pravil za odmero sankcije iz zakona, ki ureja prekrške, upošteva ta merila:

1.resnost in trajanje kršitve;

2.stopnjo odgovornosti serviserja kreditov ali kupca kreditov oziroma njegovega zastopnika, imenovanega v skladu z 9. členom tega zakona, ki je odgovoren za kršitev;

3.finančno trdnost serviserja kreditov ali kupca kreditov, ki je odgovoren za kršitev, vključno z upoštevanjem skupnega prometa pravne osebe ali letnega dohodka fizične osebe;

4.obseg pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub zaradi kršitve serviserja kreditov ali kupca kreditov, če je te dobičke in izgube mogoče opredeliti;

5.izgube, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če jih je mogoče opredeliti;

6.raven sodelovanja serviserja kreditov ali kupca kreditov, ki je odgovoren za kršitev, z Banko Slovenije, v postopku ugotavljanja kršitve;

7.prejšnje kršitve serviserja kreditov ali kupca kreditov oziroma njegovega zastopnika, imenovanega v skladu z 9. členom tega zakona, ki je odgovoren za kršitev;

8.morebitne dejanske ali možne sistemske posledice kršitve.

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v višjem znesku od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

(1)Osebe, ki v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve tega zakona že opravljajo dejavnosti servisiranja kreditov, kot je opredeljena v tem zakonu, lahko svojo dejavnost opravljajo do pridobitve dovoljenja za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov po tem zakonu oziroma najpozneje do 29. junija 2024.

(2)Ta zakon se ne uporablja za nedonosne kredite, prenesene pred uveljavitvijo tega zakona.

Kreditna institucija v skladu s prvim odstavkom 36. člena tega zakona Banki Slovenije in pristojnemu organu države članice gostiteljice zahtevane podatke o prenosu nedonosnih kreditov v skladu s tem zakonom prvič poroča po stanju na dan 30. junij 2024 za nedonosne kredite, prenesene od uveljavitve tega zakona do presečnega dneva poročanja.

Banka Slovenije v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona vzpostavi in na svoji spletni strani objavi postopek za sprotno obravnavanje pritožb kreditojemalcev v zvezi s kupci in serviserji kreditov ter ponudniki storitev servisiranja kreditov.

(1)V Zakonu o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 77/16 in 92/21 – ZBan-3) se za 14. členom doda nov 14.a člen, ki se glasi: Dajalec kredita pred začetkom veljavnosti spremenjenih pogojev kreditne pogodbe potrošniku pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov brezplačno sporoči naslednje informacije:

1.jasen opis predlaganih sprememb in, kadar je to ustrezno, da je za spremembe potrebno soglasje potrošnika ali da so spremembe predpisane z zakonom;

2.časovni okvir sprememb iz prejšnje točke;

3.postopke za obravnavo pritožbe potrošnika v zvezi s spremembami iz prve točke tega člena;

4.rok, v katerem je treba vložiti pritožbo;

5.ime in naslov pristojnega organa, pri katerem lahko potrošnik vloži pritožbo.«.

(2)Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi:

(1)Dajalec kredita mora imeti vzpostavljene ustrezne politike in postopke, da si pred začetkom postopka izvršbe, kadar je to primerno, prizadeva za razumno restrukturiranje. Pri restrukturiranju med drugim upošteva potrošnikove okoliščine, restrukturiranje pa lahko med drugim vključuje:

1.celotno ali delno refinanciranje kreditne pogodbe;

2.spremembo obstoječih pogojev kreditne pogodbe, ki lahko med drugim vključuje: a)    podaljšanje ročnosti kreditne pogodbe; b)    spremembo vrste kreditne pogodbe; c)    odlog plačila celotnega ali delnega obroka za posamezno obdobje; č)   spremembo obrestne mere; d)    možnost moratorija na odplačevanje; e)    delno odplačevanje; f)     pretvorbo valute; g)    delni odpis in konsolidacijo dolga.

(2)Seznam možnih ukrepov restrukturiranja iz 2. točke prejšnjega odstavka ne posega v druge predpise, ki urejajo ukrepe restrukturiranja.«.

(3)23. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pri odstopu terjatev iz kreditne pogodbe ali pri prenosu kreditne pogodbe po tem zakonu prevzemniku je potrošnik zoper njega upravičen uveljavljati vse pravice in ugovore, ki jih ima zoper prvotnega dajalca kredita, vključno s pobotom.

(2)Pogodbe o odstopu terjatev iz kreditne pogodbe ali o prenosu kreditne pogodbe iz prejšnjega odstavka, ki bi zmanjševale pravice potrošnika iz prejšnjega odstavka, so nične.

(3)Dajalec kredita lahko odstopi terjatve ali prenese kreditno pogodbo le prevzemniku, ki je dajalec kredita in izpolnjuje vse pogoje po tem zakonu. Prevzemnik lahko prevzame terjatve ali samo kreditno pogodbo, če je dajalec kredita in izpolnjuje vse pogoje po tem zakonu.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek lahko dajalec kredita, ki pridobi dovoljenje za opravljanje bančnih storitev in finančnih storitev na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, odstopi terjatve ali prenese kreditno pogodbo prevzemniku, ki je:

1.zavarovalnica z namenom poplačila dajalca kredita za zapadle neplačane kreditne obveznosti z zavarovalnino;

2.subjekt s posebnim namenom pri listinjenju;

3.kupec kreditov, ki v skladu z zakonom, ki ureja kupce in serviserje nedonosnih kreditov bank odplačno prevzame terjatve iz nedonosne kreditne pogodbe, ali samo nedonosno kreditno pogodbo.

(5)Prevzemnik iz prejšnjega odstavka lahko odplačno prevzame terjatve dajalca kredita, ki izhajajo iz nedonosne kreditne pogodbe, ali samo nedonosno kreditno pogodbo v skladu z zakonom, ki ureja kupce in serviserje nedonosnih kreditov bank, če ima imenovano osebo za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov.

(6)Prevzemnik iz tretjega in četrtega odstavka tega člena mora po prevzemu terjatve ali same kreditne pogodbe izpolnjevati vse obveznosti do potrošnika, kot jih mora izpolnjevati dajalec kredita v skladu s tem zakonom, terjatve pa lahko odstopi ali prenese kreditno pogodbo le v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

(7)Odstopnik terjatev ali prenositelj kreditne pogodbe potrošnika pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov obvesti o odstopu terjatve ali prenosu kreditne pogodbe, razen če dajalec kredita v dogovoru s prevzemnikom še naprej opravlja storitev iz tega kredita v imenu prevzemnika in za njegov račun.

(8)Dajalec kredita pri odstopu terjatev ali prenosu kreditne pogodbe ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po njenem izteku hrani kopijo sklenjene kreditne pogodbe.«.

(4)V 54. členu se v četrtem odstavku za besedo »ukrepe« doda beseda »restrukturiranja«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Dajalec kredita pri določitvi politike ravnanja iz drugega odstavka tega člena in pri sprejemanju ukrepov iz četrtega odstavka tega člena upošteva 20.a člen tega zakona.«.

(5)V 84. členu se v osmem odstavku 7. točka spremeni tako, da se glasi: »7. dajalec kredita potrošnika ni obvestil o spremembi kreditne obrestne mere ali drugih pogojev kreditne pogodbe v skladu s 14. in 14.a členom ali tretjim odstavkom 15. člena tega zakona;«. 13. do 15. točka se spremenijo tako, da se glasijo: »13. kot prevzemnik ne izpolni vseh obveznosti do potrošnika v skladu s šestim odstavkom 23. člena tega zakona; 14. odstopnik terjatve ali prenositelj kreditne pogodbe ne obvesti potrošnika o odstopu terjatve ali prenosu kreditne pogodbe v skladu s sedmim odstavkom 23. člena tega zakona; 15. dajalec kredita pri odstopu terjatve ali prenosu kreditne pogodbe ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po njenem izteku ne hrani kopije sklenjene kreditne pogodbe v skladu z osmim odstavkom 23. člena tega zakona;«. V devetem odstavku se za 3. točko doda nova 4. točka, ki se glasi: »4. dajalec kredita pred začetkom postopka izvršbe ne izvede ukrepov restrukturiranja z refinanciranjem kreditne pogodbe ali spremembo obstoječih pogojev kreditne pogodbe v skladu z 20.a ali 54. členom tega zakona;«. Dosedanji 4. in 5. točka, ki postaneta 5. in 6. točka, se spremenita tako, da se glasita: »5. dajalec kredita odstopi terjatev ali prenese kreditno pogodbo prevzemniku, ki ni dajalec kredita in ne izpolnjuje vseh pogojev po tem zakonu za dajalca kredita v skladu s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona; 6. prevzame terjatev ali kreditno pogodbo od dajalca kredita in ne izpolnjuje pogojev za dajalca kredita po tem zakonu v skladu s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona;«. Dosedanje 6. do 17. točka postanejo 7. do 18. točka.

(6)V 89. členu se v petem odstavku 6. točka spremeni tako, da se glasi: »6. dajalec kredita potrošnika ni obvestil o spremembi kreditne obrestne mere ali drugih pogojev kreditne pogodbe v skladu s 14., 14.a členom ali tretjim odstavkom 15. člena tega zakona;«. Za 8. točko se doda nova 9. točka, ki se glasi: »9. dajalec kredita pred začetkom postopka izvršbe ne izvede ukrepov restrukturiranja z refinanciranjem kreditne pogodbe ali s spremembo obstoječih pogojev kreditne pogodbe v skladu z 20.a ali 54. členom tega zakona;«. Dosedanja 9. do 12. točka postanejo 10. do 13. točka. V šestem odstavku se 5. do 7. točka spremenijo tako, da se glasijo: »5. dajalec kredita odstopi terjatev ali prenese kreditno pogodbo prevzemniku, ki ni dajalec kredita in ne izpolnjuje vseh pogojev po tem zakonu za dajalca kredita, ali prevzemnik prevzame terjatev ali kreditno pogodbo od dajalca kredita in ne izpolnjuje pogojev za dajalca kredita po tem zakonu v skladu s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona; 6. dajalec kredita o odstopu terjatve ali prenosu kreditne pogodbe ne obvesti potrošnika v skladu s sedmim odstavkom 23. člena tega zakona; 7. dajalec kredita pri odstopu terjatev ali prenosu kreditne pogodbe ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po njenem izteku ne hrani kopije sklenjene kreditne pogodbe (osmi odstavek 23. člena tega zakona);«.

(7)V 95. členu se v prvem odstavku 8. do 11. točka spremenijo tako, da se glasijo: »8. odstopi terjatev ali prenese kreditno pogodbo prevzemniku, ki ni dajalec kredita in ne izpolnjuje vseh pogojev po tem zakonu za dajalca kredita v skladu s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona; 9. prevzame terjatev ali kreditno pogodbo od dajalca kredita in ne izpolnjuje pogojev za dajalca kredita po tem zakonu v skladu s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona; 10. kot prevzemnik ne izpolni vseh obveznosti do potrošnika v skladu s šestim odstavkom 23. člena tega zakona; 11. o odstopu terjatve ali prenosu kreditne pogodbe ne obvesti potrošnika v skladu s sedmim odstavkom 23. člena tega zakona;«. Na koncu 20. točke se pika nadomesti s podpičjem in doda nova 21. točka, ki se glasi: »21. pred začetkom postopka izvršbe ne izvede ukrepov restrukturiranja z refinanciranjem kreditne pogodbe ali spremembo obstoječih pogojev kreditne pogodbe v skladu z 20.a ali 54. členom tega zakona.«.

(8)V 96. členu se v prvem odstavku 8. točka spremeni tako, da se glasi: »8. ne obvesti potrošnika o spremembi kreditne obrestne mere ali spremembi drugih pogojev kreditne pogodbe v skladu s 14., 14.a členom ali tretjim odstavkom 15. člena tega zakona;«. 10. točka se spremeni tako, da se glasi: »10. pri odstopu terjatev ali prenosu kreditne pogodbe ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po njenem izteku ne hrani kopije sklenjene kreditne pogodbe v skladu z osmim odstavkom 23. člena tega zakona;«.

Banka Slovenije izda predpise iz sedmega odstavka 10. člena, šestega odstavka 36. člena, ter drugega do četrtega odstavka 42. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-05/23-7/13 Ljubljana, dne 30. januarja 2024 EPA 1128-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica