Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava

(1)S tem pravilnikom se določajo vrste prihodkov in odhodkov, njihovo pripoznavanje ter merjenje pri pravnih osebah javnega prava, ki vodijo poslovne knjige in izdelujejo letna poročila na podlagi Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C in 114/06 – ZUE; v nadaljnjem besedilu: ZR).

(2)S tem pravilnikom se določa tudi pripoznavanje, merjenje in vrednotenje sredstev in obveznosti do virov sredstev.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo: 1. poslovne knjige so poslovne knjige, ki jih vodijo pravne osebe javnega prava v skladu z določbami ZR ter slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljnjem besedilu: SRS); 2. računovodski izkazi so izkazi, ki jih določata ZR in pravilnik, ki določa sestavljanje letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava; 3. drugi uporabniki enotnega kontnega načrta so državni in občinski proračuni, državni in občinski organi in organizacije, ožji deli lokalnih skupnosti, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in javni skladi; 4. določeni uporabniki enotnega kontnega načrta so javni zavodi, javne agencije in drugi posredni proračunski uporabniki ter druge osebe javnega prava, ki niso posredni proračunski uporabniki in upoštevajo določbe ZR.

(1)Prihodki in odhodki se pripoznavajo po načelu denarnega toka. V skladu s tem načelom se prihodek oziroma odhodek prizna, ko sta izpolnjena naslednja pogoja: - poslovni dogodek, ki ima za posledico izkazovanje prihodkov oziroma odhodkov, je nastal, in - prišlo je do prejema ali izplačila denarja oziroma njegovega ekvivalenta.

(2)Šteje se, da je pogoj za pripoznavanje prihodkov in odhodkov, določen v drugi alineji prejšnjega odstavka, izpolnjen tudi, če so bile terjatve oziroma obveznosti, ki se nanašajo na prihodke oziroma odhodke, poravnane na drug način (pobot oziroma kompenzacija), pri čemer ni nastal denarni tok.

(3)Ne glede na določbo prve alineje prvega odstavka se za znesek prejetih oziroma danih predujmov, ki se nanašajo na prihodke oziroma odhodke, pripoznajo prihodki oziroma odhodki že ob prejemu oziroma izplačilu teh zneskov.

(4)Zneski prihodkov in odhodkov se v času od nastanka poslovnega dogodka, ki je podlaga za njihovo izkazovanje, do izpolnitve pogojev iz prvega odstavka za njihovo pripoznanje izkazujejo kot posebna postavka časovnih razmejitev.

Sredstva in obveznosti do virov sredstev pravnih oseb javnega prava se pripoznavajo, merijo in prevrednotujejo v skladu z določbami ZR in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Za vse, kar ni posebej določeno z zakonom in podzakonskimi predpisi, pa se uporabljajo SRS. Enako velja za pripoznavanje prihodkov ter prejemkov in odhodkov ter izdatkov.

(1)Prihodki se razčlenjujejo na davčne prihodke, nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije, transferne prihodke ter prejeta sredstva iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU).

(2)Z davčnimi prihodki so mišljena vsa vplačila dajatev, določena z zakonom ali drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona.

(3)Z nedavčnimi prihodki so mišljeni prihodki iz opravljanja dejavnosti, prihodki od financiranja, prihodki od taks in pristojbin in vsi drugi prihodki, ki v tem členu niso posebej opredeljeni.

(4)Kapitalski prihodki so prihodki iz prodaje opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih dolgoročnih sredstev, zalog blagovnih rezerv in finančnega premoženja.

(5)Prejete donacije so prihodki iz naslova podarjenih denarnih sredstev.

(6)Transferni prihodki so prihodki, doseženi s prenosom denarnih sredstev od drugih javnofinančnih institucij.

(7)Prejeta sredstva iz EU in iz drugih držav so prihodki, ki jih zagotavljajo proračun EU in druge institucije EU ter druge države, ki niso članice EU, za posamezne namene.

(8)Podrobnejša opredelitev prihodkov, ki se uvrščajo v posamezno vrsto prihodkov, je podana z nazivi kontov, določenimi s pravilnikom, ki določa enotni kontni načrt.

(1)Odhodki se razčlenjujejo na tekoče odhodke, odhodke tekočih transferjev, investicijske odhodke, odhodke investicijskih transferjev in plačila sredstev v proračun EU.

(2)Tekoči odhodki so odhodki, ki zajemajo plačila, nastala zaradi stroškov dela, stroškov materiala in drugih izdatkov za blago in storitve, ter sredstva, izločena v proračunske sklade.

(3)Odhodki tekočih transferjev so plačila, za katera plačniki v povračilo ne dobijo materiala oziroma blaga ali storitve. Uporaba teh sredstev mora biti pri prejemniku tekoče ali splošne narave in ne investicijske.

(4)Investicijski odhodki so plačila, namenjena pridobitvi opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, investicijskemu vzdrževanju in obnovi zgradb ter pomembnejših opredmetenih osnovnih sredstev.

(5)Odhodki investicijskih transferjev so prenesena denarna nepovratna sredstva, namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev.

(6)Za investicijski transfer se štejejo tudi prenesena denarna sredstva za namene iz prejšnjega odstavka, ki so bila dana v upravljanje in za katera se pri prejemniku teh sredstev vzpostavi obveznost iz naslova sredstev, prejetih v upravljanje.

(7)Plačila sredstev v proračun EU so plačila, ki se razčlenjujejo po virih teh sredstev.

(8)Podrobnejša opredelitev odhodkov, ki se uvrščajo v posamezno vrsto odhodkov, je podana z nazivi kontov, določenimi s pravilnikom, ki določa enotni kontni načrt.

(1)Za znesek ugotovljene nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se oblikuje vir sredstev, ki se zmanjšuje za obračunano vrednost popravkov nabavne vrednosti in neodpisano nabavno vrednost prodanih, odtujenih ali v upravljanje prenesenih opredmetenih osnovnih sredstev oziroma neopredmetenih sredstev. Stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva ali neopredmetenega sredstva se ne vštevajo v nabavno vrednost. V nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se tudi ne vključuje začetna ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve nahajališča ob pridobitvi. Ne vključujejo se tudi stroški preizkušanja delovanja sredstva. Če se na novo pridobljena in pripoznana zgradba, ki je del opredmetenih osnovnih sredstev, zaradi graditve nove zgradbe, ki bo del opredmetenih osnovnih sredstev, odstrani, je knjigovodska vrednost obstoječe zgradbe strošek priprave gradbišča, ki se všteje v nabavno vrednost nove zgradbe.

(2)Pozneje nastali stroški, povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi.

(3)Ne glede na vrednost in pomembnost opredmetenih osnovnih sredstev se nabavna vrednost ne razporedi na sestavne dele. Predvideni zneski stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih osnovnih sredstev se ne obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.

(4)Nabavna vrednost brezplačno pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev oziroma opredmetenih osnovnih sredstev ter neopredmetenih sredstev, za katere ne obstaja dokumentacija o stroških pridobitve ali je takšna dokumentacija nepopolna, se določi z ocenitvijo, pri čemer se upoštevajo razpoložljivi podatki o tržnih cenah, lahko pa tudi knjigovodski podatki primerljivih enakih ali podobnih sredstev, ki so v lasti ustanovitelja uporabnika enotnega kontnega načrta. Do pridobitve ocenjene vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev se sredstva evidentirajo po nabavni vrednosti 1 euro, vendar najdlje za dobo enega leta. Za določitev nabavne vrednosti nepremičnin se lahko uporabi cenitev iz množičnega vrednotenja nepremičnin.

(5)Stroški, ki sestavljajo nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva oziroma neopredmetenega sredstva, ter stroški investicijskega vzdrževanja in obnov se priznajo kot investicijski odhodki v obračunskem obdobju, v katerem so bili plačani. Popravki nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se oblikujejo v skladu s pravilnikom, ki ureja način in stopnje odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Zneski popravkov nabavne vrednosti se ne obravnavajo kot strošek amortizacije oziroma kot prevrednotovalni odhodek, temveč zmanjšujejo obveznost do virov sredstev, oblikovano ob pridobitvi teh sredstev.

(6)Zneski kupnine za odtujena ali uničena opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se priznajo kot kapitalski prihodki v obračunskem obdobju, v katerem so bili prejeti.

(7)Stvari drobnega inventarja, katerih posamična vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega vrednosti 500 eurov, se lahko razporedijo med material. S stvarmi drobnega inventarja so mišljeni pisarniški pripomočki, okrasni predmeti, drobno orodje, ločljiva embalaža in podobno.

(8)Neopredmetena sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 500 eurov, se lahko štejejo kot strošek v obdobju, v katerem se pojavijo.

(9)Nepremičnine, dane v poslovni najem, se obravnavajo kot opredmetena osnovna sredstva.

(10)Opredmetena osnovna sredstva, dana v poslovni najem, se izkazujejo v poslovnih knjigah najemodajalca, pri najemniku pa se najemnine iz najema pripoznajo kot odhodki.

(1)Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti. Začetni pripoznavni vrednosti se pripišejo še stroški posla.

(2)Finančne naložbe v družbe, ki kotirajo na borzi, se vrednotijo po pošteni vrednosti v skladu z računovodskimi standardi.

(3)Nabavna vrednost finančnih naložb iz brezplačno pridobljenih drugih lastniških vrednostnih papirjev se izkaže po knjigovodski vrednosti kapitala izdajatelja.

(4)Nabavna vrednost brezplačno pridobljenih drugih dolžniških vrednostnih papirjev se izkaže po nominalni vrednosti vrednostnega papirja, popravljenega za zneske obresti oziroma donose, ki so vsebovani v vrednostnem papirju in se nanašajo na prihodnje obdobje.

(5)Za znesek nabavne vrednosti finančne naložbe se izkaže obveznost do lastnih virov sredstev.

(6)Izdatki za dana posojila se priznajo ob nakazilu posojila oziroma ob plačilu kupnine za kapitalski delež.

(7)Depoziti, ki se nanašajo na vezavo začasno prostih denarnih sredstev, se ne izkazujejo kot izdatek za dano posojilo.

(8)Obračunane obresti in drugi donosi dolgoročnih finančnih naložb se obravnavajo kot samostojna terjatev. Donosi dolgoročnih finančnih naložb se priznajo kot prihodki ob unovčenju.

(9)Sprememba vrednosti dolgoročnih finančnih naložb zaradi spremembe tečaja tuje valute poveča ali zmanjša vrednost finančne naložbe in stanje obveznosti do njihovih virov sredstev.

(10)Obračunane obresti in drugi donosi kratkoročnih finančnih naložb se lahko izkazujejo kot samostojna terjatev ali pa povečujejo znesek kratkoročne finančne naložbe.

(11)Obračunane obresti in drugi donosi kratkoročnih finančnih naložb se priznajo kot prihodki ob njihovem unovčenju.

(12)Sprememba vrednosti kratkoročnih finančnih naložb zaradi spremembe tečaja tuje valute se obravnava kot obrestovanje. Prihodki oziroma odhodki se priznajo ob unovčenju.

(13)Oslabitev finančnih naložb (s popravkom vrednosti) se ne opravlja, odpis finančnih naložb pa zmanjšuje ustrezno obveznost do virov teh sredstev.

(14)Plemenite kovine, dragi kamni, umetniška dela in podobno se vrednotijo po nabavnih cenah. Usklajevanje vrednosti plemenitih kovin se opravi na bilančni dan na podlagi cen, ki jih objavlja Banka Slovenije. Za razliko, nastalo zaradi usklajevanja cen, se povečajo oziroma zmanjšajo viri sredstev.

(15)Med finančne naložbe v širšem pomenu spadajo tudi naložbe v kapital gospodarskih družb, naložbe v namensko premoženje javnih skladov in nalože v premoženje, ki je v lasti drugih pravnih oseb.

(1)Terjatve vseh vrst se pri začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin.

(2)Obračunane dogovorjene obresti in drugi donosi dolgoročnih terjatev se obravnavajo kot samostojna terjatev. Sprememba vrednosti dolgoročnih terjatev povečuje oziroma zmanjšuje vrednost teh terjatev in stanje obveznosti do njihovih virov.

(3)Obračunane obresti in drugi donosi kratkoročnih terjatev se lahko izkazujejo kot samostojna terjatev ali pa povečujejo znesek kratkoročne terjatve. Sprememba vrednosti kratkoročnih terjatev povečuje oziroma zmanjšuje vrednost teh terjatev in stanje obveznosti do njihovih virov.

(4)Obračunane obresti in drugi donosi dolgoročnih in kratkoročnih terjatev se priznajo kot prihodki ob njihovem unovčenju.

(5)Oslabitev terjatev (s popravkom vrednosti) se ne opravlja, odpis terjatev pa zmanjšuje ustrezno obveznost do virov teh sredstev.

(6)Terjatve v tuji valuti se na koncu obračunskega obdobja izkažejo v protivrednosti domače valute, obračunani po referenčnem tečaju Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: ECB).

(1)Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se pri začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.

(2)Stroški nabave materiala in blaga se priznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so bili plačani.

(3)Količinska enota proizvoda ali blaga se pri začetnem pripoznanju ovrednoti v skladu s SRS, lahko pa se ovrednoti le po izbranih neposrednih proizvodnih stroških, vendar najmanj po neposrednih stroških materiala in neposrednih stroških vrednosti storitev.

(4)Za znesek vrednosti zalog proizvodov ali blaga se oblikuje vir sredstev, ki se zmanjšuje za obračunano vrednost prodanih ali odtujenih proizvodov ali blaga, ugotovljeno v skladu z izbrano metodo, v skladu s SRS.

(5)Tečajni in spominski kovanci se izkazujejo po nominalni vrednosti, zbirateljski kovanci pa po prodajni vrednosti.

(6)Neposredni in posredni stroški materiala, storitev in dela ter drugi stroški, ki so povezani z izdelavo proizvodov ali opravljanjem storitev, se priznajo kot odhodki v obračunskem obdobju, v katerem so bili plačani.

(7)Prihodki od prodaje zalog materiala, blaga oziroma izdelkov in storitev se priznajo v obračunskem obdobju, v katerem so plačani.

(8)Ugotovljeni presežki in primanjkljaji zalog povečujejo oziroma zmanjšujejo vire sredstev. Za zneske primanjkljajev, ki bremenijo odgovorno osebo, se priznajo prihodki v obračunskem obdobju, v katerem je znesek plačan.

(1)Denarno sredstvo se pri začetnem pripoznanju izkaže v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema.

(2)Denarna sredstva v tuji valuti se na koncu obračunskega obdobja izkažejo v protivrednosti domače valute, obračunani po referenčnem tečaju ECB. Za razliko, nastalo zaradi uskladitve, se povečajo oziroma zmanjšajo obveznosti do virov sredstev.

(1)Obveznosti se pri začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku.

(2)Obveznosti na podlagi izdanih vrednostnih papirjev se izkazujejo v višini nominalnega zneska, na katerega se glasi vrednostni papir, popravljenega za zneske obresti, ki se nanašajo na prihodnje obdobje, če so ti zneski zajeti v nominalni vrednosti.

(3)Obračunane obresti in druga povečanja dolgoročnih obveznosti, ki povečujejo obveznost pravne osebe, se lahko obravnavajo kot samostojna obveznost. Sprememba vrednosti dolgoročnih obveznosti povečuje oziroma zmanjšuje vrednost teh obveznosti in stanje lastnih virov sredstev.

(4)Obračunane obresti in druga povečanja kratkoročnih obveznosti povečujejo znesek kratkoročne obveznosti pravne osebe.

(5)Obračunane obresti in druga povečanja dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti se priznajo kot odhodki ob njihovem unovčenju.

(6)Obresti, zaračunane na podlagi prejetih blagovnih kreditov, in zamudne obresti, zaračunane zaradi nepravočasnega plačila poslovnih obveznosti, se obravnavajo kot odhodek tiste vrste, na katerega se nanašajo.

(7)Odpis obveznosti se izkazuje kot zmanjšanje neplačanih odhodkov ali prejemkov oziroma kot povečanje ustrezne obveznosti do virov sredstev.

(8)Obveznosti v tuji valuti se na koncu obračunskega obdobja izkažejo v protivrednosti domače valute, obračunani po referenčnem tečaju ECB.

(1)Prevrednotenje sredstev in obveznosti do virov sredstev zaradi njihove oslabitve ali morebitnega povečanja vrednosti se opravlja v obsegu in v skladu s tem členom.

(2)Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev, nepremičnin, se lahko opravi, če knjigovodski podatki o njihovi nabavni vrednosti pomembno odstopajo od nabavne vrednosti primerljivih enakih ali podobnih sredstev. Kadar se opredmeteno osnovno sredstvo prevrednoti na višjo vrednost, se na dan takšnega prevrednotenja amortizacijski popravek vrednosti izloči v breme nabavne vrednosti sredstva in se čisti knjigovodski znesek prevrednoti na novo vrednost, ki postane nova knjigovodska vrednost osnovnega sredstva, od katere se obračunava amortizacija. Če se zaradi prevrednotenja knjigovodska vrednost zniža, se za takšno znižanje poveča popravek vrednosti osnovnega sredstva in zmanjša obveznost do tega vira sredstev. Za vsak znesek spremembe knjigovodske vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva se zmanjša ali poveča obveznost do vira sredstev.

(3)Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev po drugem odstavku tega člena se lahko opravi na podlagi cenitve, ki jo opravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti.

(4)Prevrednotenje finančnih naložb, izmerjenih po nabavni vrednosti, se zaradi okrepitve in oslabitve ne opravlja.

(5)Ne glede na prejšnji odstavek se finančna naložba, vrednotena po nabavni vrednosti, po začetnem pripoznanju vrednoti v odstotku od celotne vrednosti kapitala družbe, v katerem ima uporabnik enotnega kontnega načrta finančno naložbo. Na podlagi ustrezne dokumentacije (IOP obrazec – Stanje kapitalskih naložb, bilance stanja, ki jih je potrdil oziroma sprejel organ upravljanja družbe), pridobljene od družbe o stanju finančne naložbe, se ustrezno popravita vrednost finančne naložbe in vrednost vira sredstev.

(6)Prevrednotenje v skladu s tretjim odstavkom tega člena se lahko opravi tudi za opredmetena osnovna sredstva, dana v upravljanje pravnim osebam, za katere ne velja ZR, če tako odloči pristojni organ države oziroma občine.

(1)Določeni uporabniki enotnega kontnega načrta ugotavljajo in razčlenjujejo prihodke in odhodke ter vrednotijo sredstva in obveznosti do virov sredstev v skladu z ZR in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Pri razčlenjevanju in izkazovanju prihodkov in odhodkov upoštevajo tudi določbe pravilnika, ki ureja enotni kontni načrt. Za ostalo, kar ni urejeno z navedenimi predpisi, pa veljajo SRS.

(2)Pri prevrednotenju opredmetenih osnovnih sredstev in prevrednotenju kapitalskih naložb se upoštevajo določbe 13. člena tega pravilnika. Znesek spremembe knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, znesek oslabitve, se pokriva v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, glede na pokrivanje stroškov amortizacije.

(3)Prevrednotenje zaradi odprave oslabitve se ne opravlja.

(4)Količinska enota zaloge se vrednoti v skladu s tretjim odstavkom 10. člena tega pravilnika. Vrednost porabljenih zalog se ugotavlja v skladu z določbo četrtega odstavka 10. člena tega pravilnika.

(5)Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva se pri začetnem pripoznanju izmerijo v skladu s 7. členom tega pravilnika.

(6)Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju izmerijo v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 8. člena tega pravilnika. Oslabitev in odpis finančnih naložb se opravlja v skladu s SRS.

(7)Terjatve in obveznosti za odložene davke se ne izračunavajo in ne izkazujejo.

(8)Rezervacije za jubilejne nagrade, odpravnine pri upokojitvi in pokojnine se ne oblikujejo. Rezervacije za pokrivanje prihodnjih stroškov zaradi razgradnje in ponovne vzpostavitve prvotnega stanja se tudi ne oblikujejo.

(9)Vračunani stroški neizkoriščenih dopustov in neizplačanih nadur se ne izračunavajo.

(10)Namenska sredstva za pridobitev neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, prejeta iz javnofinančnih virov, se ne izkazujejo kot prihodki, temveč povečujejo obveznost do vira sredstev. Obveznost do vira sredstev povečujejo tudi zneski kupnine za prodana opredmetena osnovna sredstva, če je s predpisom določeno, da se sredstva kupnine smejo porabiti le za določen namen.

(11)Prejeta sredstva, namenjena pokrivanju izbranih odhodkov, določenih s predpisom ali odločitvijo pristojnega organa občine ali države, se prenašajo med prihodke prek časovnih razmejitev.

(12)Zaradi spremljanja gibanja javnofinančnih prihodkov in odhodkov ter določenih prejemkov in izdatkov, ki se nanašajo na finančne naložbe in zadolževanje, ugotavljajo in razčlenjujejo pravne osebe iz prvega odstavka svoje prihodke in odhodke oziroma določene prejemke in izdatke tudi na način, ki je s tem pravilnikom določen za druge uporabnike enotnega kontnega načrta. Podatke o tako ugotovljenih prihodkih in odhodkih ter prejemkih in izdatkih izkazujejo v svojih poslovnih knjigah v skladu z določbami pravilnika, ki določa enotni kontni načrt. Na podlagi teh evidenc sestavijo računovodske izkaze oziroma poročila v skladu s pravilnikom, ki določa sestavljanje letnih poročil.

(13)Določeni uporabniki enotnega kontnega načrta, ki niso uvrščeni med posredne uporabnike proračuna, ne zagotavljajo podatkov iz prejšnjega odstavka.

(1)Ugotovljeni presežek prihodkov pravne osebe iz prvega odstavka 14. člena tega pravilnika se najprej porabi za pokritje presežka odhodkov iz prejšnjih let, preostanek pa se razporedi za druge namene v skladu s predpisi.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se ugotovljeni presežek prihodkov nad odhodki, če ustanovitelj pred sprejetjem letnega poročila zagotovi pokritje presežka odhodkov iz preteklih let iz drugih virov, lahko razporedi za druge namene v skladu s predpisi.

(1)Režijski obrati iz 17. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) evidenčno ugotavljajo in razčlenjujejo prihodke in odhodke na način, ki je določen za določene uporabnike enotnega kontnega načrta.

(2)Znesek prihodkov, ki se zagotavlja za opravljanje javne službe iz sredstev javnih financ, je razlika med odhodki in prihodki, doseženimi z opravljanjem javne službe. Na podlagi teh evidenc se sestavijo računovodski izkazi oziroma poročila v skladu s pravilnikom, ki določa sestavljanje letnih poročil.

(1)Javni skladi, ki upravljajo namensko premoženje iz 10. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 – ZSKZ-B, 61/20 – ZDLGPE in 206/21 – ZDUPŠOP; v nadaljnjem besedilu: ZJS-1), morajo poleg podatkov o stanju in gibanju sredstev namenskega premoženja, ki jih določa ZJS-1, zagotavljati v svojih poslovnih knjigah tudi podatke o prihodkih in odhodkih, doseženih z upravljanjem namenskega premoženja ugotovljenih v skladu z določbami tega pravilnika.

(2)Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka sestavijo javni skladi računovodske izkaze oziroma poročila v skladu s pravilnikom, ki določa sestavljanje letnih poročil.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 114/06 – ZUE, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10, 97/12, 100/15, 75/17 in 82/18).

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2024.