Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1N)

V Zakonu o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22, 29/22 – ZUOPDCE in 40/23 – ZDavPR-B) se v 1. členu v prvem odstavku v prvi alineji besedilo »zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta (EU) 2021/1159 z dne 13. julija 2021 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede začasnih oprostitev pri uvozu in nekaterih dobavah v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L št. 250 z dne 15. 7. 2021, str. 1)« nadomesti z besedilom »zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta (EU) 2022/890 z dne 3. junija 2022 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede podaljšanja obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobave določenega blaga in opravljanje določenih storitev, dovzetnih za goljufije, ter mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV (UL L št. 155 z dne 8. 6. 2022, str. 1)«.

V 42. členu se v prvem odstavku 5. točka spremeni tako, da se glasi: »5. storitve v okviru izvajanja dejavnosti v javnem interesu, ki jih za svoje člane opravljajo neodvisne skupine oseb, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV ali so neobdavčljive, in so neposredno namenjene za opravljanje njihove dejavnosti, če te skupine od svojih članov zahtevajo le plačilo njihovega deleža skupnih stroškov in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;«.

Za 86. členom se dodajo naslov novega 4.a podpoglavja in novi 86.a do 86.e člen, ki se glasijo:

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, za namene tega podpoglavja pomenijo: 1. »ponudnik plačilnih storitev« pomeni katerega koli od subjektov iz 1. do 5. točke prvega odstavka 20. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20; v nadaljnjem besedilu: ZPlaSSIED); 2. »plačilna storitev« pomeni katero koli poslovno dejavnost iz 3. do 6. točke prvega odstavka in drugega odstavka 5. člena ZPlaSSIED; 3. »plačilo« pomeni plačilno transakcijo iz prvega odstavka 8. člena ZPlaSSIED ali denarno nakazilo iz 10. člena ZPlaSSIED ob upoštevanju izključitev iz prvega odstavka 3. člena ZPlaSSIED; 4. »plačnik« pomeni plačnika iz drugega odstavka 7. člena ZPlaSSIED; 5. »prejemnik plačila« pomeni prejemnika plačila iz tretjega odstavka 7. člena ZPlaSSIED; 6. »plačilni račun« pomeni plačilni račun iz prvega odstavka 12. člena ZPlaSSIED; 7. »IBAN« pomeni mednarodno identifikacijsko številko plačilnega računa iz 15. točke 2. člena Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne obremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L št. 94 z dne 30. 3. 2012, str. 22; v nadaljnjem besedilu: Uredba 260/2012/EU); 8. »BIC« pomeni poslovno identifikacijsko kodo iz 16. točke 2. člena Uredbe 260/2012/EU.

(1)Vsak ponudnik plačilnih storitev, ki opravlja plačilne storitve v Sloveniji, vodi evidence o čezmejnih plačilih in prejemnikih čezmejnih plačil, če v posameznem koledarskem četrtletju opravi plačilne storitve, na podlagi katerih prejme posamezen prejemnik plačil več kot 25 čezmejnih plačil.

(2)Plačilo se šteje za čezmejno, kadar se plačnik nahaja v eni državi članici, prejemnik plačila pa v drugi državi članici, na tretjem ozemlju ali v tretji državi.

(3)Ponudnik plačilnih storitev izračuna število čezmejnih plačil iz prvega odstavka tega člena po posamezni državi članici oziroma identifikacijski oznaki ali kodi prejemnika čezmejnega plačila iz drugega odstavka 86.d člena tega zakona. Če ponudnik plačilnih storitev razpolaga z informacijami, da ima prejemnik čezmejnih plačil več identifikacijskih oznak in kod, upošteva pri izračunu števila čezmejnih plačil vsa plačila, ki jih je prejemnik čezmejnih plačil prejel prek različnih oznak in kod.

(4)Obveznost vodenja evidenc iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja za plačilne storitve, ki jih opravljajo ponudniki plačilnih storitev plačnika v Sloveniji v zvezi s tistimi plačili, pri katerih se vsaj eden od ponudnikov plačilnih storitev prejemnika čezmejnih plačil nahaja v drugi državi članici. Šteje se, da se ponudnik plačilnih storitev prejemnika čezmejnega plačila nahaja v državi članici, ki je razvidna iz kode BIC ali druge poslovne identifikacijske kode tega ponudnika plačilnih storitev. Ne glede na navedeno ponudnik plačilnih storitev plačnika navedene plačilne storitve vključi v izračun števila čezmejnih plačil iz prvega odstavka tega člena.

(5)Ponudnik plačilnih storitev vodi evidence iz prvega odstavka tega člena v elektronski obliki tri leta po zaključku koledarskega leta, v katerem je bilo izvršeno plačilo.

(6)Podatki iz evidence o čezmejnih plačilih in prejemnikih čezmejnih plačil se lahko obdelujejo samo za namene nadzora obračuna davka od dobav blaga in storitev s ciljem preprečevanja goljufij na področju DDV.

(1)V primeru, ko se prejemnik čezmejnega plačila nahaja v Sloveniji, pošlje ponudnik plačilnih storitev prejemnika čezmejnega plačila podatke, ki jih vodi v evidenci iz prvega odstavka prejšnjega člena, davčnemu organu v roku iz tretjega odstavka tega člena.

(2)V primeru, ko se prejemnik čezmejnega plačila nahaja na tretjem ozemlju ali v tretji državi, pošlje ponudnik plačilnih storitev plačnika, ki se nahaja v Sloveniji, podatke, ki jih vodi v evidenci iz prvega odstavka prejšnjega člena, davčnemu organu v roku iz tretjega odstavka tega člena.

(3)Ponudnik plačilnih storitev pošlje podatke davčnemu organu najpozneje do konca meseca, ki sledi koledarskemu četrtletju, na katero se podatki nanašajo.

(4)Ponudnik plačilnih storitev pošlje podatke davčnemu organu v elektronski obliki po elektronski poti.

(5)Če davčni organ ponudniku plačilnih storitev sporoči, da je bil sprejem poslanih podatkov zavrnjen zaradi napake pri poročanju ali pošiljanju podatkov, mora ponudnik plačilnih storitev odpraviti napako in ponovno poslati podatke davčnemu organu v 30 dneh od prejema sporočila davčnega organa.

(6)Če ponudnik plačilnih storitev naknadno ugotovi, da so podatki iz prvega odstavka prejšnjega člena nepravilni ali nepopolni, davčnemu organu pošlje popravke ali dopolnitve podatkov v 10 delovnih dneh od ugotovljene nepravilnosti ali pomanjkljivosti.

(1)Ne glede na določbe o kraju obdavčljivih transakcij iz 19. do 31. člena tega zakona se za namene prvega in drugega odstavka 86.b člena tega zakona šteje, da se plačnik nahaja v državi članici, ki je razvidna iz: 1. IBAN plačilnega računa plačnika ali katere koli druge identifikacijske oznake, ki nedvoumno določa plačnika in njegovo lokacijo, 2. BIC ali katere koli druge poslovne identifikacijske kode, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev, ki deluje v imenu plačnika, in njegovo lokacijo, kadar identifikacijska oznaka iz prejšnje točke ne obstaja.

(2)Za namene prvega in drugega odstavka 86.b člena tega zakona se šteje, da se prejemnik čezmejnega plačila nahaja v državi članici, na tretjem ozemlju ali v tretji državi, ki je razvidna iz: 1. IBAN plačilnega računa prejemnika čezmejnega plačila ali katere koli druge identifikacijske oznake, ki nedvoumno določa prejemnika čezmejnega plačila in njegovo lokacijo, ali 2. BIC ali katere koli druge poslovne identifikacijske kode, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev, ki deluje v imenu prejemnika čezmejnega plačila, in njegovo lokacijo, kadar identifikacijska oznaka iz prejšnje točke ne obstaja.

(1)Evidenca o čezmejnih plačilih in prejemnikih čezmejnih plačil, ki jo vodi ponudnik plačilnih storitev v skladu s 86.b členom tega zakona, vsebuje naslednje podatke: 1. BIC ali katero koli drugo poslovno identifikacijsko kodo, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev; 2. ime ali poslovni naziv prejemnika čezmejnega plačila, kakor izhaja iz evidenc ponudnika plačilnih storitev; 3. katero koli identifikacijsko številko za DDV ali drugo nacionalno davčno številko prejemnika čezmejnega plačila, če ponudnik plačilnih storitev z njo razpolaga; 4. IBAN ali, če ta ni na voljo, katero koli drugo identifikacijsko oznako, ki nedvoumno določa prejemnika čezmejnega plačila in njegovo lokacijo; 5. BIC ali katero koli drugo poslovno identifikacijsko kodo, ki nedvoumno določa ponudnika plačilnih storitev, ki deluje v imenu prejemnika čezmejnega plačila, in njegovo lokacijo, kadar prejemnik čezmejnega plačila prejme sredstva, ne da bi imel plačilni račun; 6. naslov prejemnika čezmejnega plačila, če je na voljo, kot izhaja iz evidenc ponudnika plačilnih storitev; 7. podrobnosti o vsakem čezmejnem plačilu v skladu s prvim in drugim odstavkom 86.b člena tega zakona; 8. podrobnosti o vsakem vračilu plačila iz prejšnje točke, ki je opredeljeno kot tako.

(2)Podrobnosti iz 7. in 8. točke prejšnjega odstavka obsegajo naslednje podatke in informacije: 1. datum in čas izvedbe plačila ali vračila plačila; 2. znesek in valuto plačila ali vračila plačila; 3. državo članico izvora plačila, ki ga prejme prejemnik čezmejnega plačila ali ga prejme ponudnik plačilnih storitev v imenu prejemnika čezmejnega plačila, ali namembno državo članico vračila plačila in informacije, ki se uporabijo za določitev izvora ali namembnega kraja plačila ali vračila plačila v skladu s prejšnjim členom; 4. vse sklice, ki nedvoumno določajo plačilo; 5. kadar je primerno, informacije o tem, da je plačilo odrejeno v fizičnih prostorih trgovca.

(3)Informacije, ki se uporabijo za določitev izvora plačila ali namembnega kraja vračila plačila iz 3. točke prejšnjega odstavka, ne vsebujejo elementov, ki omogočajo identifikacijo plačnika ali prejemnika vračila plačila.«.

V 141. členu se v prvem odstavku na koncu 14. točke pika nadomesti z vejico in dodajo nove 15., 16. in 17. točka, ki se glasijo: »15. evidence o čezmejnih plačilih in prejemnikih čezmejnih plačil ne vodi tri leta po zaključku koledarskega leta, v katerem je bilo izvršeno plačilo (peti odstavek 86.b člena); 16. davčnemu organu ne pošlje podatkov v skladu s tretjim, četrtim, petim ali šestim odstavkom 86.c člena tega zakona ali pošlje nepopolne, nepravilne ali neresnične podatke; 17. ne vodi evidence o čezmejnih plačilih in prejemnikih čezmejnih plačil ali evidenca ne vsebuje vseh podatkov (prvi ali drugi odstavek 86.e člena).«.

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list Republike Slovenije, št. 85/10, 86/14, 77/18 in 29/22 – ZUOPDCE) se v 37. členu v drugem odstavku besedilo »31. decembra 2025« nadomesti z besedilom »31. decembra 2026«.

(1)Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Določbe novih 86.a, 86.b, 86.c, 86.d in 86.e člena ter novih 15., 16. in 17. točke prvega odstavka 141. člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2024. Št. 434-02/23-5/15 Ljubljana, dne 24. novembra 2023 EPA 1121-IX Državni zbor