2. člen ZNUZNNZ
(zagotavljanje preskrbe z zdravili)
(1)Za zagotavljanje zalog zdravil na zdravniški recept (v nadaljnjem besedilu: zdravilo), ki jih morajo zagotavljati javni lekarniški zavodi v skladu z določbami zakona, ki ureja lekarniško dejavnost, najpozneje v 24 urah od naročila oziroma naslednji delovni dan, se ne uporabljajo določbe zakona, ki urejajo javno naročanje.
(2)Javni lekarniški zavod nabavi zdravilo od imetnika dovoljenja za opravljanje dejavnosti z zdravili na debelo, ki ga določa zakon, ki ureja zdravila (v nadaljnjem besedilu: veletrgovec), ki v času naročanja razpolaga z zadostno zalogo ustreznih zdravil, tako da na pregleden način in da neupravičeno ne omejuje konkurence med veletrgovci, veletrgovcu izda naročilo, ob prevzemu zdravila podpiše dobavni list veletrgovca, zdravilo izroči pacientu in izstavi fakturo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Naročilo iz prejšnjega stavka lahko izda največ za obdobje do 31. decembra 2024.
(3)Javni lekarniški zavod vodi posebno evidenco o nabavah zdravil iz prvega odstavka tega člena za namen zagotavljanja transparentnosti in preglednosti postopka, gospodarne in učinkovite rabe javnih sredstev, ki vsebuje naslednje podatke:
- ime in pravno organizacijsko obliko veletrgovca,
- sedež veletrgovca,
- vrsto zdravila po ATC klasifikaciji in
- vrednost nabave zdravila brez DDV.
(4)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2024.
- VSL Sodba PRp 343/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da obdolžena pravna oseba izpolnjuje vse značilnosti osebe javnega prava, ki so določene v tretjem odstavku 9. člena ZJN-3 in v 4. točki prvega odstavka 2. člena Direktive 2014/24/EU, zaradi česar se obdolžena pravna oseba šteje za naročnika, ki je pri svojem poslovanju dolžan upoštevati določbe ZJN-3. Pri tem je tudi pravilno ugotovilo, da določbi 4. točke prvega odstavka 2. člena Direktive 2014/24/EU in točke a) tretjega odstavka 9. člena ZJN-3 ne določata, da je za osebo javnega prava bistveno, ali kot svojo službo opravlja zgolj javno službo, ali pa poleg tega opravlja še druge dejavnosti, temveč je pri uvrščanju subjektov med osebe javnega prava potrebno izhajati iz značilnosti posameznega subjekta oziroma iz razloga njegove ustanovitve in iz tega, da zakon ne omogoča ločevanja po dejavnosti, ki je (zgolj) javna služba (namenjena zadovoljenju potreb splošnega interesa), in tržni dejavnosti, kot to uveljavljata obdolženki. Za javne lekarniške zavode in zasebne lekarne (koncesionarje) ne more veljati enak pravni režim. O tem se je namreč že opredelilo Ustavno sodišče RS in zavrnilo očitke obojih o zavzemanju za priznanje enak
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 8. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba PRp 343/2022Višje sodišče v Ljubljani · 24. 8. 2023
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da obdolžena pravna oseba izpolnjuje vse značilnosti osebe javnega prava, ki so določene v tretjem odstavku 9. člena ZJN-3 in v 4. točki prvega odstavka 2. člena Direktive 2014/24/EU, zaradi česar se obdolžena pravna oseba šteje za naročnika, ki je pri svojem poslovanju dolžan upoštevati določbe ZJN-3. Pri tem je tudi pravilno ugotovilo, da določbi 4. točke prvega odstavka 2. člena Direktive 2014/24/EU in točke a) tretjega odstavka 9. člena ZJN-3 ne določata, da je za osebo javnega prava bistveno, ali kot svojo službo opravlja zgolj javno službo, ali pa poleg tega opravlja še druge dejavnosti, temveč je pri uvrščanju subjektov med osebe javnega prava potrebno izhajati iz značilnosti posameznega subjekta oziroma iz razloga njegove ustanovitve in iz tega, da zakon ne omogoča ločevanja po dejavnosti, ki je (zgolj) javna služba (namenjena zadovoljenju potreb splošnega interesa), in tržni dejavnosti, kot to uveljavljata obdolženki. Za javne lekarniške zavode in zasebne lekarne (koncesionarje) ne more veljati enak pravni režim. O tem se je namreč že opredelilo Ustavno sodišče RS in zavrnilo očitke obojih o zavzemanju za priznanje enak