Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva

V Pravilniku o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 62/10, 99/10, 47/17, 30/18, 16/21 in 178/21) se v 7. členu 4. točka spremeni tako, da se glasi: »4. Učitelju, ki v skladu z letnim delovnim načrtom opravlja v šoli naloge organizacije oziroma koordinacije Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja ter v gimnazijske programe (na umetniški gimnaziji brez dijakov, ki se vzporedno izobražujejo): – za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 100, – za 1 uro pouka, če je dijakov od 101 do 200, – za 1,5 ur pouka, če je dijakov od 201 do 300, – za 2 uri pouka, če je dijakov od 301 do 400, – za 2,5 ur pouka, če je dijakov od 401 do 500, – za 3 ure pouka, če je dijakov od 501 do 600, – za 3,5 ur pouka, če je dijakov od 601 do 700, – za 4 ure pouka, če je dijakov od 701 do 800, – za 4,5 ur pouka, če je dijakov od 801 do 900, – za 5 ur pouka, če je dijakov od 901 do 1000, – za 5,5 ur pouka, če je dijakov od 1001 do 1100, – za 6 ur pouka, če je dijakov od 1101 do 1200, – za 6,5 ur pouka, če je dijakov od 1201 do 1300, – za 7 ur pouka, če je dijakov od 1301 do 1400, – za 7,5 ur pouka, če je dijakov od 1401 do 1500, – za 8 ur pouka, če je dijakov od 1501 do 1600, – za 8,5 ur pouka, če je dijakov od 1601 do 1700, – za 9 ur pouka, če je dijakov od 1701 do 1800, – za 9,5 ur pouka, če je dijakov od 1801 do 1900, – za 10 ur pouka, če je dijakov od 1901 do 2000, – za 10,5 ur pouka, če je dijakov od 2001 do 2100, – za 11 ur pouka, če je dijakov od 2101 do 2200, – za 11,5 ur pouka, če je dijakov od 2201 do 2300, – za 12 ur pouka, če je dijakov od 2301 do 2400, – za 12,5 ur pouka, če je dijakov od 2401 do 2500, – za 13 ur pouka, če je dijakov od 2501 do 2600, – za 13,5 ur pouka, če je dijakov od 2601 do 2700, – za 14 ur pouka, če je dijakov od 2701 do 2800, – za 14,5 ur pouka, če je dijakov od 2801 do 2900, – za 15 ur pouka, če je dijakov od 2901 do 3000, – za 15,5 ur pouka, če je dijakov od 3001 do 3100, – za 16 ur pouka, če je dijakov od 3101 do 3200, – za 16,5 ur pouka, če je dijakov od 3201 do 3300, – za 17 ur pouka, če je dijakov od 3301 do 3400, – za 17,5 ur pouka, če je dijakov od 3401 do 3500, – za 18 ur pouka, če je dijakov več kot 3500. Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za učitelja, ki opravlja naloge organizacije oziroma koordinacije Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med več učiteljev iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole, vendar znižana učna obveznost posameznega učitelja ne sme biti večja od 6 ur pouka tedensko. Če naloge, povezane z organizacijo oziroma koordinacijo Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, opravlja pomočnik ravnatelja šole ali organizacijske enote, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih. Naloge, povezane z organizacijo oziroma koordinacijo Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, so zlasti: – priprava letnega načrta z izvedbenim programom obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti, – koordinacija z izvajalci in vodstvom šole ter organizacija aktivnosti v okviru Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, – podpora učiteljem – izvajalcem obveznih vsebinskih sklopov pri organizaciji in koordinaciji aktivnosti, – dogovarjanje z zunanjimi izvajalci in ponudniki storitev o izvedbi posameznih aktivnosti in vsebin v okviru Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, – zbiranje prijav in vodenje evidence prisotnosti dijakov v okviru obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti, – evalvacija izvedbe obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti, – obveščanje dijakov, strokovnih in drugih delavcev ter staršev o načrtovanih in izvedenih aktivnostih v okviru Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, – priprava letnega poročila o izvedenih aktivnostih v okviru Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela.«. 5. točka se črta. V 10. točki se za besedilom točke, ki postane prvi odstavek, doda nov, drugi odstavek, ki se glasi: »Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka iz prejšnjega odstavka se lahko porazdeli med dva ali več učiteljev v skladu z letnim delovnim načrtom šole, če je na šoli vsaj 29 dijakov iz prejšnjega odstavka in pod pogojem, da se posameznemu učitelju učna obveznost zniža za celo šolsko uro oziroma ure pouka.«

V 15. členu se za drugim odstavkom doda nov, tretji odstavek, ki se glasi: »Učitelja za dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj lahko šolam zagotavljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in osnovne šole s prilagojenim programom v okviru mobilne službe. Te ure so element za sistemizacijo delovnega mesta učitelja za dodatno strokovno pomoč na zavodu oziroma osnovni šoli iz tega odstavka.«.

Za 15. členom se doda nov, 15.a člen, ki se glasi: Gluhim in naglušnim dijakom, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku ter imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača slovenskega znakovnega jezika, izvaja tolmačenje v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu, učitelj ali vzgojitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku ali tolmač slovenskega znakovnega jezika. Gluhoslepim dijakom, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača, izvaja pomoč v jeziku gluhoslepih ali v drugih, dijaku prilagojenih načinih sporazumevanja, učitelj ali vzgojitelj za delo z gluhoslepimi ali tolmač za gluhoslepe v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu. Učitelja ali vzgojitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma učitelja ali vzgojitelja za delo z gluhoslepimi lahko šolam, v katere so usmerjeni dijaki iz prvega in drugega odstavka tega člena, zagotavljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki so ustanovljeni za delo z gluhimi in naglušnimi ali za delo s slepimi, ali šola sklene pogodbo o opravljanju storitev. Stroške na podlagi mesečnega zahtevka povrne ministrstvo.«.

V 23. členu se v prvem odstavku v prvem in drugem stavku številka »18« nadomesti s številko »12«. V drugem odstavku v prvem stavku se številka »18« nadomesti s številko »12«, v drugem stavku pa številka »32« s številko »26«. V tretjem odstavku se besedilo »s 34« nadomesti z besedilom »z 28«, številka »50« se nadomesti s številko »44« in pred piko doda besedilo »ter četrtega na šoli s 60 in več oddelki«. V četrtem odstavku se v oklepaju za besedo »tretjega« doda besedilo »ter četrtega«. V petem odstavku se za besedo »treh« doda besedilo »ali štirih«, za besedo »tri« pa besedilo »ali štiri«. V osmem odstavku se beseda »pravilnika« nadomesti z besedo »člena«.

V 24. členu se v prvem odstavku v prvem in drugem stavku številka »18« nadomesti s številko »12«. V drugem odstavku v prvem stavku se številka »18« nadomesti s številko »12«, v drugem stavku pa številka »32« s številko »26«. Za drugim odstavkom se dodata novi tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Ravnatelj lahko drugega pomočnika imenuje v dijaškem domu z 28 in več vzgojnimi skupinami, tretjega pa v dijaškem domu s 44 in več vzgojnimi skupinami. Za drugega (in tretjega) pomočnika ravnatelja v dijaškem domu se tedenski obseg ur vzgojnega dela z dijaki ali tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena.«. Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

V 25. členu se v prvem odstavku v prvem in drugem stavku besedilo »z 20« nadomesti z besedilom »s 14«. V drugem odstavku v prvem stavku se številka »20« nadomesti s številko »14«, v drugem stavku pa številka »34« s številko »28«. V tretjem odstavku se številka »36« nadomesti z besedilom »30 in več«, za besedo »tretjega« se črta beseda »pa«, besedilo »z 52« pa se nadomesti z besedilom »s 46 in več oddelki ter četrtega na organizacijski enoti z 62 in več oddelki«. V četrtem odstavku se za besedo »tretjega« doda besedilo »ter četrtega«. V petem odstavku se za besedo »treh« doda besedilo »ali štirih«, za besedo »tri« pa besedilo »ali štiri«.

V 27. členu se v tretjem odstavku besedilo »z 20« nadomesti z besedilom »s 15«.

Za 28. členom se doda nov, 28.a člen, ki se glasi: Dijak priseljenec je dijak, katerega materni jezik ni slovenski ali ni končal osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji in je v šolskem letu prve vključitve v srednješolsko izobraževanje v Republiki Sloveniji vključen v tečaj slovenščine za dijake v srednjih šolah v skladu z zakonodajo. Za dijaka priseljenca šteje tudi dijak, katerega materni jezik ni slovenski ali ni končal osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji in se je prvič vključil v srednješolsko izobraževanje po tem, ko je šola že izvedla tečaj slovenščine za dijake v srednji šoli. Ta dijak šteje za dijaka priseljenca v naslednjem šolskem letu le, če v tem letu opravlja tečaj slovenščine. Za koordinacijo dela z dijaki priseljenci in njihovo uvajanje v izobraževalno okolje ravnatelj šole določi dodatno število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca, in sicer v odvisnosti od števila dijakov priseljencev. Na podlagi števila dijakov priseljencev iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca za koordinacijo dela z dijaki priseljenci v šoli. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov priseljencev pomnoži s 4, zmnožek pa deli s 26. Če je skupno število oddelkov, izračunano na način iz prejšnjega odstavka, decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Za vsak oddelek iz tega člena ravnatelj šole določi za koordinacijo dela z dijaki priseljenci dodatno 0,05 strokovnega delavca na delovnem mestu svetovalnega delavca.«.

V 29. členu se v tretjem odstavku besedilo »z 20« nadomesti z besedilom »s 15«.

42. člen se spremeni tako, da se glasi: Za nudenje fizične pomoči dijakom s posebnimi potrebami ravnatelj šole na podlagi ustrezne odločbe o usmeritvi sistemizira delovno mesto spremljevalca gibalno oviranih učencev in dijakov, če se ne more zagotoviti izvajanja odločbe o usmeritvi z že sistemiziranimi delovnimi mesti. Obseg delovne obveznosti spremljevalca se določi glede na število dijakov, ki se jim nudi fizična pomoč in števila ur fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka po predmetniku izobraževalnega programa, v katerega je dijak vpisan. Spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.«.

V 96. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(organizirane oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora)«. Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Spremljevalec dijakov na strokovni ekskurziji in pri drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z učnimi načrti oziroma katalogi znanj posameznih izobraževalnih programov, ki se izvajajo izven šolskega prostora, spremlja skupino 15 dijakov.«.

V 97. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Ravnatelj šole ali dijaškega doma lahko za opravljanje dela sistemiziranih delovnih mest iz 15.a, 38., 39., 40., 41., 42.a, 43., 44., 45., 46. in 47. člena tega pravilnika in za del praktičnega pouka, ki se izvaja na podlagi drugega odstavka 31. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19) v ustrezno opremljenih delavnicah druge pravne osebe, izjemoma sklene pogodbo o opravljanju storitev, če so bile za ta delovna mesta predhodno izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti.«.

Ne glede na spremenjeni 23. člen pravilnika ravnatelj šole v šolskem letu 2023/2024 imenuje pomočnika ravnatelja na šoli s 16 oddelki. V okviru delovne obveznosti ima pomočnik ravnatelja na šoli s 16 oddelki 11 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 22 ur svetovalnega dela na teden, če pomočnik ravnatelja izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca. Za vsaka dva oddelka več od 16 oddelkov se obveznost pomočnika ravnatelja iz prejšnjega odstavka zmanjša za 1 uro pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali za 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 30 oddelkih 4 ure pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 8 ur svetovalnega dela na teden. Ravnatelj lahko drugega pomočnika imenuje na šoli z 32 in več oddelki, tretjega na šoli z 48 in več oddelki ter četrtega na šoli s 64 in več oddelki. Za drugega (in tretjega ter četrtega) pomočnika ravnatelja se tedenski obseg ur pouka v okviru 35 tednov pouka ali tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena. V povezavi s prejšnjim odstavkom lahko ravnatelj šole skupno število ur predpisane obveznosti, določene po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena, porazdeli med dva strokovna delavca oziroma v primeru treh ali štirih pomočnikov ravnateljev med tri ali štiri strokovne delavce, vendar ne pod minimalno obveznostjo, ki je določena za pomočnika ravnatelja šole. Število oddelkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov vseh izobraževalnih programov deli z 20. Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Na šolah, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz šestega odstavka tega člena.

Ne glede na spremenjeni 24. člen pravilnika ravnatelj dijaškega doma v šolskem letu 2023/2024 imenuje pomočnika ravnatelja v dijaškem domu s 16 vzgojnimi skupinami. V okviru delovne obveznosti je vzgojna obveznost pomočnika ravnatelja na dijaškem domu s 16 vzgojnimi skupinami 16,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 22 ur svetovalnega dela na teden, če pomočnik ravnatelja izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca. Za vsaki dve vzgojni skupini več od 16 vzgojnih skupin se tedenska vzgojna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1,5 ure ali za 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 30 vzgojnih skupinah 6 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 8 ur svetovalnega dela na teden. Ravnatelj lahko drugega pomočnika imenuje v dijaškem domu z 32 in več vzgojnimi skupinami, tretjega pa v dijaškem domu z 48 in več vzgojnimi skupinami. Za drugega (in tretjega) pomočnika ravnatelja v dijaškem domu se tedenski obseg ur vzgojnega dela z dijaki ali tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena. Število vzgojnih skupin iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov, vpisanih v dijaški dom, deli z 20. Če je na ta način izračunano skupno število vzgojnih skupin iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor.

Ne glede na spremenjeni 25. člen pravilnika ravnatelj organizacijske enote v šolskem letu 2023/2024 imenuje pomočnika ravnatelja na organizacijski enoti z 18 oddelki. V okviru delovne obveznosti ima pomočnik ravnatelja na organizacijski enoti z 18 oddelki 13 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 26 ur svetovalnega dela na teden, če pomočnik ravnatelja organizacijske enote izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca. Za vsaka 2 oddelka več od 18 oddelkov se obveznost pomočnika ravnatelja iz prejšnjega odstavka zmanjša za 1 uro pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali za 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja organizacijske enote ima pri 32 oddelkih 6 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 12 ur svetovalnega dela na teden. Drugega pomočnika lahko ravnatelj imenuje na organizacijski enoti s 34 in več oddelki, tretjega na organizacijski enoti s 50 in več oddelki in četrtega na organizacijski enoti s 66 in več oddelki. Za drugega in tretjega ter četrtega pomočnika ravnatelja organizacijske enote se tedenski obseg ur pouka v okviru 35 tednov pouka ali tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena. V povezavi s prejšnjim odstavkom lahko ravnatelj organizacijske enote skupno število ur predpisane obveznosti, določene po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena, porazdeli med dva strokovna delavca oziroma v primeru treh ali štirih pomočnikov ravnatelja organizacijske enote med tri ali štiri strokovne delavce, vendar ne pod minimalno obveznostjo, ki je določena za pomočnika ravnatelja organizacijske enote. Število oddelkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov vseh izobraževalnih programov deli z 20. Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Na srednji šoli kot organizacijski enoti, ki po ustanovitvenem aktu izvaja tudi vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz šestega odstavka tega člena.

Ne glede na spremenjeni 23. člen pravilnika ravnatelj šole v šolskem letu 2024/2025 imenuje pomočnika ravnatelja na šoli s 14 oddelki. V okviru delovne obveznosti ima pomočnik ravnatelja na šoli s 14 oddelki 11 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 22 ur svetovalnega dela na teden, če pomočnik ravnatelja izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca. Za vsaka dva oddelka več od 14 oddelkov se obveznost pomočnika ravnatelja iz prejšnjega odstavka zmanjša za 1 uro pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali za 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 28 oddelkih 4 ure pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 8 ur svetovalnega dela na teden. Ravnatelj lahko drugega pomočnika imenuje na šoli s 30 in več oddelki, tretjega na šoli s 46 in več oddelki ter četrtega na šoli z 62 in več oddelki. Za drugega (in tretjega ter četrtega) pomočnika ravnatelja se tedenski obseg ur pouka v okviru 35 tednov pouka ali tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena. V povezavi s prejšnjim odstavkom lahko ravnatelj šole skupno število ur predpisane obveznosti, določene po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena, porazdeli med dva strokovna delavca oziroma v primeru treh ali štirih pomočnikov ravnateljev med tri ali štiri strokovne delavce, vendar ne pod minimalno obveznostjo, ki je določena za pomočnika ravnatelja šole. Število oddelkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov vseh izobraževalnih programov deli z 20. Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Na šolah, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz šestega odstavka tega člena.

Ne glede na spremenjeni 24. člen pravilnika ravnatelj dijaškega doma v šolskem letu 2024/2025 imenuje pomočnika ravnatelja v dijaškem domu s 14 vzgojnimi skupinami. V okviru delovne obveznosti je vzgojna obveznost pomočnika ravnatelja na dijaškem domu s 14 vzgojnimi skupinami 16,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 22 ur svetovalnega dela na teden, če pomočnik ravnatelja izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca. Za vsaki dve vzgojni skupini več od 14 vzgojnih skupin se tedenska vzgojna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1,5 ure ali za 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 28 vzgojnih skupinah 6 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 8 ur svetovalnega dela na teden. Ravnatelj lahko drugega pomočnika imenuje v dijaškem domu s 30 in več vzgojnimi skupinami, tretjega pa v dijaškem domu s 46 in več vzgojnimi skupinami. Za drugega (in tretjega) pomočnika ravnatelja v dijaškem domu se tedenski obseg ur vzgojnega dela z dijaki ali tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena. Število vzgojnih skupin iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov, vpisanih v dijaški dom, deli z 20. Če je na ta način izračunano skupno število vzgojnih skupin iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor.

Ne glede na spremenjeni 25. člen pravilnika ravnatelj organizacijske enote v šolskem letu 2024/2025 imenuje pomočnika ravnatelja na organizacijski enoti s 16 oddelki. V okviru delovne obveznosti ima pomočnik ravnatelja na organizacijski enoti s 16 oddelki 13 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 26 ur svetovalnega dela na teden, če pomočnik ravnatelja organizacijske enote izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca. Za vsaka 2 oddelka več od 16 oddelkov se obveznost pomočnika ravnatelja iz prejšnjega odstavka zmanjša za 1 uro pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali za 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja organizacijske enote ima pri 30 oddelkih 6 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 12 ur svetovalnega dela na teden. Drugega pomočnika lahko ravnatelj imenuje na organizacijski enoti z 32 in več oddelki, tretjega na organizacijski enoti z 48 in več oddelki ter četrtega na organizacijski enoti s 64 in več oddelki. Za drugega in tretjega ter četrtega pomočnika ravnatelja organizacijske enote se tedenski obseg ur pouka v okviru 35 tednov pouka ali tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena. V povezavi s prejšnjim odstavkom lahko ravnatelj organizacijske enote skupno število ur predpisane obveznosti, določene po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena, porazdeli med dva strokovna delavca oziroma v primeru treh ali štirih pomočnikov ravnatelja organizacijske enote med tri ali štiri strokovne delavce, vendar ne pod minimalno obveznostjo, ki je določena za pomočnika ravnatelja organizacijske enote. Število oddelkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov vseh izobraževalnih programov deli z 20. Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Na srednji šoli kot organizacijski enoti, ki po ustanovitvenem aktu izvaja tudi vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz šestega odstavka tega člena.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2023, razen spremenjenega 23., 24. in 25. člena pravilnika, ki se začnejo uporabljati 1. septembra 2025. Št. 0070-55/2023 Ljubljana, dne 5. julija 2023 EVA 2023-3350-0024 Dr. Darjo Felda minister za vzgojo in izobraževanje