Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva

S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva, ki so podlaga za:

-       financiranje sistemiziranih delovnih mest strokovnih delavcev ter računovodsko‑administrativnih in tehničnih delavcev v javnih vzgojno‑izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe s področja srednjega šolstva oziroma javno veljavni vzgojni program dijaških domov,

-       financiranje drugih nalog, povezanih z vzgojno‑izobraževalno dejavnostjo,

-       določanje oddelkov in skupin v izobraževalnih programih za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe, v izobraževalnih programih gimnazij in maturitetnega tečaja ter določanje vzgojnih skupin v dijaških domovih.

Posamezni pojmi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:

-       šola je vzgojno‑izobraževalni zavod kot pravna oseba; pojem »šola« označuje samostojno šolo ali šolski center;

-       dijaški dom je vzgojno‑izobraževalni zavod kot pravna oseba;

-       organizacijska enota je šola ali dijaški dom kot organizacijska enota v okviru šole oziroma vzgojno‑izobraževalnega zavoda kot pravne osebe;

-       šola z dijaškim domom je vzgojno‑izobraževalni zavod kot pravna oseba, na kateri se izvaja tudi vzgojna dejavnost oziroma vzgojni program dijaških domov, neodvisno od oblike organiziranosti (ali kot organizacijska enota ali ne);

-       ravnatelj šole kot pravne osebe je poslovodni organ (direktor, direktor – ravnatelj, ravnatelj);

-       ravnatelj dijaškega doma je ravnatelj dijaškega doma kot pravne osebe;

-       ravnatelj organizacijske enote je ravnatelj šole ali dijaškega doma kot organizacijske enote v okviru šole, ki opravlja naloge pedagoškega vodje;

-       gimnazijski programi so izobraževalni programi splošnih in strokovnih gimnazij;

-       izobraževalni programi za pridobitev poklicne izobrazbe so izobraževalni programi nižjega poklicnega izobraževanja in srednjega poklicnega izobraževanja;

-       izobraževalni programi za pridobitev srednje strokovne izobrazbe so izobraževalni programi srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno‑tehniškega izobraževanja in poklicnega tečaja;

-       izraz »prejšnja« iz prvega odstavka 38. in 39. člena tega pravilnika je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).

V tem pravilniku izobrazba pomeni raven ali podraven po KLASIUS-SRV v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), in sicer: – osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS- SRV; – nižja poklicna izobrazba je tretja raven po KLASIUS-SRV; – srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS- SRV; – srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV; – višja strokovna izobrazba ali višješolska izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV; – visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2, po KLASIUS-SRV; – visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.

Podlaga za sistemizacijo delovnih mest učiteljev, korepetitorjev in laborantov so ure pouka po izvedbenih predmetnikih:

-       gimnazijskih programov in maturitetnega tečaja v skladu z normativi za določanje oddelkov oziroma skupin iz VII. in IX. poglavja tega pravilnika in

-       izobraževalnih programov za pridobitev poklicne izobrazbe in srednje strokovne izobrazbe v skladu z normativi za določanje oddelkov oziroma skupin iz VII. in IX. poglavja tega pravilnika.

Podlaga za sistemizacijo delovnih mest vzgojiteljev so vzgojne in prilagojene vzgojne skupine iz VIII. poglavja tega pravilnika.

S strokovnimi delavci iz 3. člena se sklene delovno razmerje za polni delovni čas, če je njihova povprečna tedenska učna obveznost v okviru 35 tednov pouka:

-       19 ur pouka za učitelje slovenščine,

-       20 ur pouka za učitelje (drugih) splošnoizobraževalnih in strokovno‑teoretičnih predmetov,

-       25 ur pouka za učitelje praktičnega pouka in veščin,

-       20 ur sodelovanja pri pouku za korepetitorje,

-       30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.

V okviru polnega delovnega časa je vzgojna obveznost vzgojitelja 30 ur na teden.

Strokovnim delavcem iz 1. do 11. točke tega člena se število ur pouka v okviru 35 tednov pouka iz 5. oziroma 23. ali 25. člena lahko zmanjša zaradi opravljanja nalog tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, nalog tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, nalog tajnika šolske komisije za zaključni izpit, ali nalog organizatorja drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, ali se zmanjša zaradi opravljanja nalog pedagoškega ali športnega koordinatorja ter nalog organizatorja šolske prehrane ali nalog, povezanih z organizacijo informacijskih dejavnosti, ali za vodenje šolskega orkestra oziroma šolskega pevskega zbora.

1.Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov – maturantov:

-  za 1 uro pouka, če je dijakov – maturantov do 32,

-  za 2 uri pouka, če je dijakov – maturantov od 33 do 50,

-  za 3 ure pouka, če je dijakov – maturantov od 51 do 100,

-  za 4 ure pouka, če je dijakov – maturantov od 101 do 150,

-  za 5 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 151 do 200,

-  za 6 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 201 do 250,

-  za 7 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 251 do 300,

-  za 8 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 301 do 350,

-  za 9 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 351 do 400,

-  za 10 ur pouka, če je dijakov – maturantov več kot 400. Pomočniku ravnatelja šole ali organizacijske enote, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih. Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med dva strokovna delavca iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole.

2.Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe:

-  za 1 uro pouka, če je dijakov do 32,

-  za 2 uri pouka, če je dijakov od 33 do 50,

-  za 3 ure pouka, če je dijakov od 51 do 100,

-  za 4 ure pouka, če je dijakov od 101 do 150,

-  za 5 ur pouka, če je dijakov od 151 do 200,

-  za 6 ur pouka, če je dijakov od 201 do 250,

-  za 7 ur pouka, če je dijakov od 251 do 300,

-  za 8 ur pouka, če je dijakov od 301 do 350,

-  za 9 ur pouka če je dijakov od 351 do 400,

-  za 10 ur pouka, če je dijakov več kot 400. Pomočniku ravnatelja šole ali organizacijske enote, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih. Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med strokovne delavce iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole.

3.Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske komisije za zaključni izpit, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev poklicne izobrazbe, in sicer:

-  za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 32,

-  za 1 uro pouka, če je dijakov od 33 do 65,

-  za 1,5 ure pouka, če je dijakov od 66 do 98,

-  za 2 uri pouka, če je dijakov od 99 do 131,

-  za 2,5 uri pouka, če je dijakov od 132 do 164,

-  za 3 ure pouka, če je dijakov od 165 do 197,

-  za 3,5 ure pouka, če je dijakov od 198 do 230,

-  za 4 ure pouka, če je dijakov od 231 do 263,

-  za 4,5 ure pouka, če je dijakov od 264 do 296,

-  za 5 ur pouka, če je dijakov od 297 do 329,

-  za 5,5 ur pouka, če je dijakov od 330 do 362,

-  za 6 ur pouka, če je dijakov od 363 do 395,

-  za 6,5 ur pouka, če je dijakov od 396 do 428,

-  za 7 ur pouka, če je dijakov od 429 do 461,

-  za 7,5 ur pouka, če je dijakov od 462 do 494,

-  za 8 ur pouka, če je dijakov od 495 do 527,

-  za 8,5 ur pouka,če je dijakov od 528 do 560,

-  za 9 ur pouka, če je dijakov več kot 560. Pomočniku ravnatelja šole ali organizacijske enote, ki opravlja naloge tajnika šolske komisije za zaključni izpit, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih. Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za tajnika šolske komisije za zaključni izpit se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med strokovne delavce iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole.

4.Učitelju, ki v skladu z letnim delovnim načrtom opravlja v šoli naloge organizacije oziroma koordinacije Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja ter v gimnazijske programe (na umetniški gimnaziji brez dijakov, ki se vzporedno izobražujejo):

-  za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 100,

-  za 1 uro pouka, če je dijakov od 101 do 200,

-  za 1,5 ur pouka, če je dijakov od 201 do 300,

-  za 2 uri pouka, če je dijakov od 301 do 400,

-  za 2,5 ur pouka, če je dijakov od 401 do 500,

-  za 3 ure pouka, če je dijakov od 501 do 600,

-  za 3,5 ur pouka, če je dijakov od 601 do 700,

-  za 4 ure pouka, če je dijakov od 701 do 800,

-  za 4,5 ur pouka, če je dijakov od 801 do 900,

-  za 5 ur pouka, če je dijakov od 901 do 1000,

-  za 5,5 ur pouka, če je dijakov od 1001 do 1100,

-  za 6 ur pouka, če je dijakov od 1101 do 1200,

-  za 6,5 ur pouka, če je dijakov od 1201 do 1300,

-  za 7 ur pouka, če je dijakov od 1301 do 1400,

-  za 7,5 ur pouka, če je dijakov od 1401 do 1500,

-  za 8 ur pouka, če je dijakov od 1501 do 1600,

-  za 8,5 ur pouka, če je dijakov od 1601 do 1700,

-  za 9 ur pouka, če je dijakov od 1701 do 1800,

-  za 9,5 ur pouka, če je dijakov od 1801 do 1900,

-  za 10 ur pouka, če je dijakov od 1901 do 2000,

-  za 10,5 ur pouka, če je dijakov od 2001 do 2100,

-  za 11 ur pouka, če je dijakov od 2101 do 2200,

-  za 11,5 ur pouka, če je dijakov od 2201 do 2300,

-  za 12 ur pouka, če je dijakov od 2301 do 2400,

-  za 12,5 ur pouka, če je dijakov od 2401 do 2500,

-  za 13 ur pouka, če je dijakov od 2501 do 2600,

-  za 13,5 ur pouka, če je dijakov od 2601 do 2700,

-  za 14 ur pouka, če je dijakov od 2701 do 2800,

-  za 14,5 ur pouka, če je dijakov od 2801 do 2900,

-  za 15 ur pouka, če je dijakov od 2901 do 3000,

-  za 15,5 ur pouka, če je dijakov od 3001 do 3100,

-  za 16 ur pouka, če je dijakov od 3101 do 3200,

-  za 16,5 ur pouka, če je dijakov od 3201 do 3300,

-  za 17 ur pouka, če je dijakov od 3301 do 3400,

-  za 17,5 ur pouka, če je dijakov od 3401 do 3500,

-  za 18 ur pouka, če je dijakov več kot 3500. Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za učitelja, ki opravlja naloge organizacije oziroma koordinacije Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med več učiteljev iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole, vendar znižana učna obveznost posameznega učitelja ne sme biti večja od 6 ur pouka tedensko. Če naloge, povezane z organizacijo oziroma koordinacijo Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, opravlja pomočnik ravnatelja šole ali organizacijske enote, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih. Naloge, povezane z organizacijo oziroma koordinacijo Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, so zlasti:

-       priprava letnega načrta z izvedbenim programom obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti,

-       koordinacija z izvajalci in vodstvom šole ter organizacija aktivnosti v okviru Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela,

-       podpora učiteljem – izvajalcem obveznih vsebinskih sklopov pri organizaciji in koordinaciji aktivnosti,

-       dogovarjanje z zunanjimi izvajalci in ponudniki storitev o izvedbi posameznih aktivnosti in vsebin v okviru Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela,

-       zbiranje prijav in vodenje evidence prisotnosti dijakov v okviru obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti,

-       evalvacija izvedbe obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti,

-       obveščanje dijakov, strokovnih in drugih delavcev ter staršev o načrtovanih in izvedenih aktivnostih v okviru Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela,

-       priprava letnega poročila o izvedenih aktivnostih v okviru Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela.

5.(črtana).

6.Učitelju, ki opravlja na šoli s športnimi oddelki gimnazijskega programa v skladu z letnim delovnim načrtom šole naloge pedagoškega koordinatorja (v nadaljevanju: pedagoški koordinator), se tedensko število ur pouka lahko zmanjša v odvisnosti od števila športnih oddelkov, in sicer:

-  za 5 ur pouka pri 1 športnem oddelku,

-  za 6 ur pouka pri 2 športnih oddelkih,

-  za 7 ur pouka pri 3 športnih oddelkih,

-  za 8 ur pouka pri 4 športnih oddelkih. Na šolah s 5 do 8 športnimi oddelki oziroma z 9 do 12 in več športnimi oddelki se drugemu oziroma tretjemu pedagoškemu koordinatorju zniža učna obveznost po lestvici iz prejšnjega odstavka te točke.

7.Učitelju, ki opravlja na šoli s športnimi oddelki gimnazijskega programa v skladu z letnim delovnim načrtom šole naloge športnega koordinatorja (v nadaljevanju: športni koordinator), se tedensko število ur pouka lahko zmanjša v odvisnosti od števila športnih oddelkov, in sicer:

-  za 5 ur pouka pri 1 športnem oddelku,

-  za 6 ur pouka pri 2 športnih oddelkih,

-  za 7 ur pouka pri 3 športnih oddelkih,

-  za 8 ur pouka pri 4 športnih oddelkih. Na šolah s 5 do 8 športnimi oddelki oziroma z 9 do 12 in več športnimi oddelki se drugemu oziroma tretjemu športnemu koordinatorju zniža učna obveznost po lestvici iz prejšnjega odstavka te točke.

8.Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja šolske prehrane, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, za katere šola organizira šolsko prehrano:

-  za 0,5 ure pouka, če je teh dijakov do 100,

-  za 1 uro pouka, če je teh dijakov od 101 do 200,

-  za 1,5 ur pouka, če je teh dijakov od 201 do 300,

-  za 2 uri pouka, če je teh dijakov od 301 do 400,

-  za 2,5 ur pouka, če je teh dijakov od 401 do 500,

-  za 3 ure pouka, če je teh dijakov od 501 do 600,

-  za 3,5 ur pouka, če je teh dijakov od 601 do 700,

-  za 4 ure pouka, če je teh dijakov od 701 do 800,

-  za 4,5 ur pouka, če je teh dijakov od 801 do 900,

-  za 5 ur pouka, če je teh dijakov od 901 do 1000,

-  za 5,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1001 do 1100,

-  za 6 ur pouka, če je teh dijakov od 1101 do 1200,

-  za 6,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1201 do 1300,

-  za 7 ur pouka, če je teh dijakov od 1301 do 1400,

-  za 7,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1401 do 1500,

-  za 8 ur pouka, če je teh dijakov od 1501 do 1600,

-  za 8,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1601 do 1700,

-  za 9 ur pouka, če je teh dijakov od 1701 do 1800,

-  za 9,5 ur pouka, če je teh dijakov od 1801 do 1900,

-  za 10 ur pouka, če je teh dijakov od 1901 do 2000,

-  za 10,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2001 do 2100,

-  za 11 ur pouka, če je teh dijakov od 2101 do 2200,

-  za 11,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2201 do 2300,

-  za 12 ur pouka, če je teh dijakov od 2301 do 2400,

-  za 12,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2401 do 2500,

-  za 13 ur pouka, če je teh dijakov od 2501 do 2600,

-  za 13,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2601 do 2700,

-  za 14 ur pouka, če je teh dijakov od 2701 do 2800,

-  za 14,5 ur pouka, če je teh dijakov od 2801 do 2900,

-  za 15 ur pouka, če je teh dijakov od 2901 do 3000,

-  za 15,5 ur pouka, če je teh dijakov od 3001 do 3100,

-  za 16 ur pouka, če je teh dijakov več kot 3100. Ravnatelj lahko praviloma za naloge organizatorja šolske prehrane zadolži enega učitelja na šoli.

9.Učitelju, ki ima znanja s področja informacijsko komunikacijske oziroma digitalne tehnologije ter kompetence za strokovno podporo učiteljem pri uporabi te tehnologije pri pouku in opravlja v šoli naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov:

-  za 2 uri pouka, če je dijakov do 150,

-  za 3 ure pouka, če je dijakov od 151 do 300,

-  za 4 ure pouka, če je dijakov od 301 do 450,

-  za 5 ur pouka, če je dijakov od 451 do 600,

-  za 6 ur pouka, če je dijakov od 601 do 750,

-  za 7 ur pouka, če je dijakov od 751 do 900,

-  za 8 ur pouka, če je dijakov od 901 do 1050,

-  za 9 ur pouka, če je dijakov od 1051 do 1200,

-  za 10 ur pouka, če je dijakov od 1201 do 1350,

-  za 11 ur pouka, če je dijakov od 1351 do 1500.

10.Učitelju, ki opravlja v šoli naloge športnega koordinatorja v skladu z letnim delovnim načrtom, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, ki niso vpisani v športne oddelke programa gimnazija oziroma ekonomska gimnazija, in so kategorizirani športniki, kar je razvidno iz uradne Evidence registriranih in kategoriziranih športnikov, in sicer:

-  za 1 uro pouka, če je teh dijakov do 28,

-  za 2 uri pouka, če je teh dijakov od 29 do 46,

-  za 3 ure pouka, če je teh dijakov od 47 do 97,

-  za 4 ure pouka, če je teh dijakov od 98 do 148,

-  za 5 ur pouka, če je teh dijakov od 149 do 199,

-  za 6 ur pouka, če je teh dijakov od 200 do 250,

-  za 7 ur pouka, če je teh dijakov od 251 do 300,

-  za 8 ur pouka, če je teh dijakov od 301 do 350,

-  za 9 ur pouka, če je teh dijakov od 351 do 400,

-  za 10 ur pouka, če je teh dijakov več kot 400. Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka iz prejšnjega odstavka se lahko porazdeli med dva ali več učiteljev v skladu z letnim delovnim načrtom šole, če je na šoli vsaj 29 dijakov iz prejšnjega odstavka in pod pogojem, da se posameznemu učitelju učna obveznost zniža za celo šolsko uro oziroma ure pouka.

11.Učitelju, ki je na šoli vodja šolskega orkestra ali zborovodja šolskemu pevskemu zboru, če zbor oziroma orkester ni obvezna sestavina izobraževalnega programa, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša za 2 uri pouka na teden za zbor oziroma orkester, vendar skupaj ne več kot za 6 ur pouka na teden, če ima šola več šolskih orkestrov oziroma pevskih zborov oziroma več vodij šolskih orkestrov ali zborov. Šola z več kot 1500 dijaki in več organizacijskimi enotami določi skupen obseg znižanja učne obveze za učitelje, ki opravljajo naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, po posameznih organizacijskih enotah, in sicer po kriterijih iz prejšnjega odstavka. Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za učitelja, ki opravlja naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka te točke porazdeli med več učiteljev iz te točke v skladu z letnim delovnim načrtom šole. Na šoli iz drugega odstavka te točke je za naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, lahko zadolženih manj učiteljev kot je organizacijskih enot, znižana učna obveznost posameznega učitelja pa ne sme biti večja od obsega ur iz desete alineje prvega odstavka te točke. Če naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, opravlja pomočnik ravnatelja šole ali organizacijske enote, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih. Naloge, vezane na organizacijo informacijskih dejavnosti, so zlasti: strokovna podpora učiteljem pri razvijanju digitalnih kompetenc, sodelovanje z ravnateljem in učitelji ter vzdrževalcem učne tehnologije oziroma računalniške opreme pri načrtovanju in uvajanju informacijsko komunikacijske tehnologije v pouk ter druge vsebine programov, ki jih šola izvaja, priprava digitalne strategije rabe informacijsko komunikacijske tehnologije za izvedbo programov šole ter druge naloge, opredeljene v letnem delovnem načrtu šole.

Ura pouka, ki se izvaja v splošnih in specializiranih učilnicah ter v laboratorijih, in ura praktičnega pouka v šolskih delavnicah ter na šolskem posestvu traja 45 minut.

Ura vzgojnega dela traja 60 minut.

Učitelju, ki opravlja v šoli naloge razrednika, se tedensko število ur pouka iz 5. člena zmanjša, in sicer:

-       v oddelkih in skupinah prvega letnika programov nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega izobraževanja in gimnazijskih programov, začetnega letnika programov poklicno‑tehniškega izobraževanja ter v poklicnem tečaju in maturitetnem tečaju za 1 uro pouka na teden,

-       v oddelkih in skupinah zaključnih letnikov, razen v 3. letniku programov nižjega poklicnega izobraževanja in programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja, za 1 uro pouka na teden,

-       v oddelkih in skupinah ostalih letnikov, 3. letnika programov nižjega poklicnega izobraževanja in programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja za 0,5 ure pouka na teden. Kot skupina se šteje skupina, določena v VII. poglavju po posameznih vrstah izobraževalnih programov. Učitelj je lahko razrednik dijakom enega oddelka ali skupine iz prejšnjega odstavka.

Obseg ur za timsko oziroma medpredmetno poučevanje in povezovanje se določi za učitelje z letnim delovnim načrtom šole po naslednjem kriteriju:

-       0,65 ure pouka letno na dijaka posameznega gimnazijskega programa, razen programa umetniške gimnazije, glasbene in plesne smeri in športnega oddelka programa gimnazija,

-       0,4 ure pouka letno na dijaka programa maturitetnega tečaja,

-       0,3 ure pouka letno na dijaka programa umetniške gimnazije, glasbene in plesne smeri (brez dijakov, ki se vzporedno izobražujejo),

-       0,5 ure pouka letno na dijaka programa poklicno‑tehniškega izobraževanja, programa srednjega strokovnega izobraževanja in programa srednjega poklicnega izobraževanja, razen 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja,

-       0,4 ure pouka letno na dijaka 1. in 2. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja in poklicnega tečaja,

-       0,25 ure pouka letno na dijaka 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja,

-       0,2 ure pouka letno na dijaka 3. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja.

Obseg ur za medskupinsko vzgojno delo se določi za vzgojitelje z letnim delovnim načrtom dijaškega doma oziroma šole, ki izvaja vzgojni program, in sicer v višini 0,5 ure vzgojnega dela letno na dijaka vzgojne skupine oziroma vzgojnega programa.

Za posebne naloge učiteljev, ki poučujejo v športnih oddelkih gimnazijskega programa (svetovanje in učna pomoč, preverjanje in ocenjevanje znanja ter druge oblike individualnega dela), ne opravljajo pa nalog športnega ali pedagoškega koordinatorja, se prizna skupaj 14,5 ur letno na dijaka. Ure individualnega dela se vrednotijo kot ure pouka v okviru polnega delovnega časa.

Učitelju ali svetovalnemu delavcu se prizna:

-       za koordinacijo dela v zvezi z nadarjenimi dijaki, ki vključuje analizo, načrtovanje, spremljanje izvajanja in evalvacijo izvajanja dela z nadarjenimi dijaki, 1 ura letno na dijaka;

-       za pripravo individualiziranega programa za dijaka, ki si pridobi status »nadarjenega dijaka« in si želi delati po individualiziranem programu vzgojno‑izobraževalnega dela (INDEP), 2 uri letno na dijaka;

-       za mentorsko delo z dijakom iz prejšnje alineje, ki vsebuje izvajanje, svetovanje, spremljanje in sprotno prilagajanje ter letno oceno uspešnosti individualiziranega programa vzgojno‑izobraževalnega dela za nadarjenega dijaka, 6 ur letno na dijaka. Ravnatelj šole opredeli za učitelje oziroma svetovalnega delavca obseg in vsebino posameznih nalog iz prejšnjega odstavka v letnem delovnem načrtu šole. Obseg sredstev za plačilo ur, povezanih z delom z nadarjenimi dijaki, se določijo s sklepom ministra, pristojnega za šolstvo (v nadaljevanju: minister). Šola pošlje ministrstvu, pristojnemu za šolstvo (v nadaljevanju: ministrstvo), v skladu z navodili in v rokih, ki jih le‑to določi, podatke z ustreznimi dokazili o:

-       številu vpisanih dijakov, vključenih v postopek obravnave v skladu s konceptom dela z nadarjenimi dijaki na podlagi poročila o nadarjenosti in

-       številu dijakov, za katere je šola pripravila individualizirani program na podlagi njegove pisne izjave in izjave staršev o delu po tem programu. Določbe tega člena se začnejo uporabljati s šolskim letom 2011/2012.

Ure dodatne strokovne pomoči dijakom s posebnimi potrebami se izvajajo v skladu z določili odločb o usmeritvi. Vrednost ure in obseg sredstev za plačilo ur, povezanih z izvajanjem dodatne strokovne pomoči, se določijo s sklepom ministra. Učitelja za dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj lahko šolam zagotavljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in osnovne šole s prilagojenim programom v okviru mobilne službe. Te ure so element za sistemizacijo delovnega mesta učitelja za dodatno strokovno pomoč na zavodu oziroma osnovni šoli iz tega odstavka.

Gluhim in naglušnim dijakom, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku ter imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača slovenskega znakovnega jezika, izvaja tolmačenje v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu, učitelj ali vzgojitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku ali tolmač slovenskega znakovnega jezika. Gluhoslepim dijakom, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača, izvaja pomoč v jeziku gluhoslepih ali v drugih, dijaku prilagojenih načinih sporazumevanja, učitelj ali vzgojitelj za delo z gluhoslepimi ali tolmač za gluhoslepe v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu. Učitelja ali vzgojitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma učitelja ali vzgojitelja za delo z gluhoslepimi lahko šolam, v katere so usmerjeni dijaki iz prvega in drugega odstavka tega člena, zagotavljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki so ustanovljeni za delo z gluhimi in naglušnimi ali za delo s slepimi, ali šola sklene pogodbo o opravljanju storitev. Stroške na podlagi mesečnega zahtevka povrne ministrstvo.

Učitelju, ki v okviru Drugih oblik vzgojno izobraževalnega dela izvaja Aktivno državljanstvo, se učna obveznost iz 5. člena tega pravilnika lahko zmanjša, in sicer za obseg, ki je v predmetnikih posameznih vrst izobraževalnih programov določen za Aktivno državljanstvo, vendar ne za več kot 175 ur letno.

Sredstva za izvedbo obveznih izbirnih vsebin, ki so sestavni del gimnazijskih programov oziroma za izvedbo interesnih dejavnosti, ki so sestavni del izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe, se določijo v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v posamezne letnike teh programov. Vrednost ure in obseg sredstev za izvedbo obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti se določijo s sklepom ministra.

Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela s pripravnikom ali z drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, določijo štiri mentorske ure na teden. Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela z dijakom ali študentom, ki opravlja obvezno prakso v skladu z izobraževalnim oziroma študijskim programom, določi naslednji obseg mentorskih ur na teden: – dve mentorski uri za dijaka 1. in 2. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja in začetnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja ter za študenta 1. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 1. in 2. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje; – tri mentorske ure za dijaka 3. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, 3. in 4. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja, zaključnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja in izobraževalnih programov poklicnega tečaja ter za študenta 2. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 3. in 4. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje, 1. in 2. letnika magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje in 3., 4. in 5. letnika enovitih magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje.

V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole lahko največ 5 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali največ 10 ur svetovalnega dela na teden, če izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca. Število ur pouka iz prvega odstavka tega člena se določi v pogodbi o zaposlitvi.

V okviru delovne obveznosti je vzgojna obveznost ravnatelja dijaškega doma lahko največ 7,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali največ 10 ur svetovalnega dela na teden, če izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca. Vzgojna obveznost iz prvega odstavka tega člena se določi v pogodbi o zaposlitvi.

V okviru delovne obveznosti ima ravnatelj organizacijske enote z več kot 16 oddelki lahko največ 5 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali največ 10 ur svetovalnega dela na teden, če izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca. V okviru delovne obveznosti ima ravnatelj organizacijske enote

-       s 15 do 16 oddelki 2 uri pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 4 ure svetovalnega dela na teden,

-       s 13 do 14 oddelki 3 ure pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 6 ur svetovalnega dela na teden,

-       z 11 do 12 oddelki 4 ure pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 8 ur svetovalnega dela na teden,

-       z 9 do 10 oddelki 5 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 10 ur svetovalnega dela na teden in

-       z 8 oddelki ali manj 6 ure pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 12 ur svetovalnega dela na teden. Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, lahko ravnatelj organizacijske enote uči še največ 3 ure na teden v okviru 35 tednov pouka. Število ur pouka iz prvega odstavka tega člena in število ur pouka ravnatelja organizacijske enote, ki presega normativ iz drugega odstavka tega člena, se določi v pogodbi o zaposlitvi. Število oddelkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov vseh izobraževalnih programov deli z 20. Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Na šolah, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz petega odstavka tega člena.

V okviru delovne obveznosti je vzgojna obveznost ravnatelja dijaškega doma kot organizacijske enote z več kot 16 vzgojnimi skupinami lahko največ 7,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali največ 10 ur svetovalnega dela na teden, če izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca. V okviru delovne obveznosti ima ravnatelj dijaškega doma kot organizacijske enote

-       s 15 do 16 vzgojnimi skupinami 3 ure vzgojnega dela z dijaki na teden ali 4 ure svetovalnega dela na teden,

-       s 13 do 14 vzgojnimi skupinami 4,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 6 ur svetovalnega dela na teden,

-       z 11 do 12 vzgojnimi skupinami 6 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 8 ur svetovalnega dela na teden,

-       z 9 do 10 vzgojnimi skupinami 7,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 10 ur svetovalnega dela na teden in

-       z 8 vzgojnimi skupinami ali manj 9 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 12 ur svetovalnega dela na teden. Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, ima lahko ravnatelj dijaškega doma kot organizacijske enote še največ 4,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden. Število vzgojnih skupin iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov, ki so vpisani v vzgojni program dijaškega doma, deli s 26. Če je na ta način izračunano skupno število vzgojnih skupin iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Vzgojna obveznost iz prvega oziroma tretjega odstavka tega člena se določi v pogodbi o zaposlitvi.

Ravnatelj šole imenuje pomočnika ravnatelja na šoli z 12 oddelki. V okviru delovne obveznosti ima pomočnik ravnatelja na šoli z 12 oddelki 11 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 22 ur svetovalnega dela na teden, če pomočnik ravnatelja izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca. Za vsaka dva oddelka več od 12 oddelkov se obveznost pomočnika ravnatelja iz prejšnjega odstavka zmanjša za 1 uro pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali za 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 26 oddelkih 4 ure pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 8 ur svetovalnega dela na teden. Ravnatelj lahko drugega pomočnika imenuje na šoli z 28 in več oddelki, tretjega pa na šoli s 44 in več oddelki ter četrtega na šoli s 60 in več oddelki. Za drugega (in tretjega ter četrtega) pomočnika ravnatelja se tedenski obseg ur pouka v okviru 35 tednov pouka ali tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena. V povezavi s prejšnjim odstavkom lahko ravnatelj šole skupno število ur predpisane obveznosti, določeno po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena, porazdeli med dva strokovna delavca oziroma v primeru treh ali štirih pomočnikov ravnateljev, med tri ali štiri strokovne delavce, vendar ne pod minimalno obveznostjo, ki je določena za pomočnika ravnatelja šole. Število oddelkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov vseh izobraževalnih programov deli z 20. Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Na šolah , ki izvajajo vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz šestega odstavka tega člena.

Ravnatelj dijaškega doma imenuje pomočnika ravnatelja v dijaškem domu z 12 vzgojnimi skupinami. V okviru delovne obveznosti je vzgojna obveznost pomočnika ravnatelja na dijaškem domu z 12 vzgojnimi skupinami 16,5 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 22 ur svetovalnega dela na teden, če pomočnik ravnatelja izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca. Za vsaki dve vzgojni skupini več od 12 vzgojnih skupin se tedenska vzgojna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1,5 ure ali za 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 26 vzgojnih skupinah 6 ur vzgojnega dela z dijaki na teden ali 8 ur svetovalnega dela na teden. Ravnatelj lahko drugega pomočnika imenuje v dijaškem domu z 28 in več vzgojnimi skupinami, tretjega pa v dijaškem domu s 44 in več vzgojnimi skupinami. Za drugega (in tretjega) pomočnika ravnatelja v dijaškem domu se tedenski obseg ur vzgojnega dela z dijaki ali tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena. Število vzgojnih skupin iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov, vpisanih v dijaški dom, deli z 20. Če je na ta način izračunano skupno število vzgojnih skupin iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor.

Ravnatelj organizacijske enote imenuje pomočnika ravnatelja na organizacijski enoti s 14 oddelki. V okviru delovne obveznosti ima pomočnik ravnatelja na organizacijski enoti s 14 oddelki 13 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 26 ur svetovalnega dela na teden, če pomočnik ravnatelja organizacijske enote izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca. Za vsaka 2 oddelka več od 14 oddelkov se obveznost pomočnika ravnatelja iz prejšnjega odstavka zmanjša za 1 uro pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali za 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja organizacijske enote ima pri 28 oddelkih 6 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali 12 ur svetovalnega dela na teden. Drugega pomočnika lahko ravnatelj imenuje na organizacijski enoti s 30 in več oddelki, tretjega na organizacijski enoti s 46 in več oddelki ter četrtega na organizacijski enoti z 62 in več oddelki. Za drugega in tretjega ter četrtega pomočnika ravnatelja organizacijske enote se tedenski obseg ur pouka v okviru 35 tednov pouka ali tedenski obseg svetovalnega dela določi po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena. V povezavi s prejšnjim odstavkom lahko ravnatelj organizacijske enote skupno število ur predpisane obveznosti, določene po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena, porazdeli med dva strokovna delavca oziroma v primeru treh ali štirih pomočnikov ravnatelja organizacijske enote med tri ali štiri strokovne delavce, vendar ne pod minimalno obveznostjo, ki je določena za pomočnika ravnatelja organizacijske enote. Število oddelkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se število dijakov vseh izobraževalnih programov deli z 20. Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Na srednji šoli kot organizacijski enoti, ki po ustanovitvenem aktu izvaja tudi vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz šestega odstavka tega člena.

Ravnatelj šole z dvema organizacijskima enotama imenuje pomočnika ravnatelja v skladu s 23. členom tega pravilnika.

Ravnatelj šole sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov, določenih po kriterijih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, delovno mesto svetovalnega delavca. Na šoli z 20 oddelki ravnatelj določi na delovnem mestu svetovalnega delavca 1 strokovnega delavca. Za vsak oddelek manj od 20 oddelkov se število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca zmanjša za 0,05 normativnega delavca, vendar ne na manj kot 0,5 normativnega delavca, in za vsak oddelek nad 20 oddelki, se število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca poveča za 0,05 normativnega delavca. Število oddelkov iz drugega odstavka tega člena, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca v šoli, se določi tako, da se število dijakov vseh izobraževalnih programov deli s 15. Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Na šolah, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin prištejejo dijakom iz tretjega odstavka tega člena.

Za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami ravnatelj šole ali dijaškega doma določi dodatno število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca, in sicer v odvisnosti od števila dijakov z odločbami o usmeritvi. Na podlagi števila dijakov z odločbami o usmeritvi se določi število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami v šoli. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov z odločbami o usmeritvi pomnoži s 4, zmnožek pa deli s 26. Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Za vsak oddelek, določen po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ravnatelj šole določi za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami dodatno 0,05 strokovnega delavca na delovnem mestu svetovalnega delavca.

Dijak priseljenec je dijak, katerega materni jezik ni slovenski ali ni končal osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji in je v šolskem letu prve vključitve v srednješolsko izobraževanje v Republiki Sloveniji vključen v tečaj slovenščine za dijake v srednjih šolah v skladu z zakonodajo. Za dijaka priseljenca šteje tudi dijak, katerega materni jezik ni slovenski ali ni končal osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji in se je prvič vključil v srednješolsko izobraževanje po tem, ko je šola že izvedla tečaj slovenščine za dijake v srednji šoli. Ta dijak šteje za dijaka priseljenca v naslednjem šolskem letu le, če v tem letu opravlja tečaj slovenščine. Za koordinacijo dela z dijaki priseljenci in njihovo uvajanje v izobraževalno okolje ravnatelj šole določi dodatno število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca, in sicer v odvisnosti od števila dijakov priseljencev. Na podlagi števila dijakov priseljencev iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca za koordinacijo dela z dijaki priseljenci v šoli. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov priseljencev pomnoži s 4, zmnožek pa deli s 26. Če je skupno število oddelkov, izračunano na način iz prejšnjega odstavka, decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Za vsak oddelek iz tega člena ravnatelj šole določi za koordinacijo dela z dijaki priseljenci dodatno 0,05 strokovnega delavca na delovnem mestu svetovalnega delavca.

Ravnatelj dijaškega doma sistemizira v odvisnosti od števila vzgojnih skupin, določenih po kriterijih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, delovno mesto svetovalnega delavca. Na dijaškem domu z 20 vzgojnimi skupinami ravnatelj določi na delovnem mestu svetovalnega delavca 1 strokovnega delavca. Za vsako vzgojno skupino manj od 20 vzgojnih skupin se število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca zmanjša za 0,05 normativnega delavca, vendar ne na manj kot 0,2 normativnega delavca, če je oblikovana vsaj ena vzgojna skupina, in za vsako vzgojno skupino nad 20 vzgojnimi skupinami, se število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca poveča za 0,05 normativnega delavca. Število vzgojnih skupin iz drugega odstavka tega člena, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca v dijaškem domu, se določi tako, da se število dijakov, vpisanih v dijaški dom, deli s 15. Če je na ta način izračunano skupno število vzgojnih skupin iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.

Ravnatelj šole sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov, določenih po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, na delovnem mestu knjižničarja naslednje število strokovnih delavcev, in sicer:

-       od 20 do 26 oddelkov 1,0 knjižničar,

-       od 27 do 33 oddelkov 1,25 knjižničarja,

-       od 34 do 40 oddelkov 1,5 knjižničarja,

-       od 41 do 47 oddelkov 1,75 knjižničarja,

-       od 48 do 54 oddelkov 2,0 knjižničarja,

-       od 55 do 61 oddelkov 2,25 knjižničarjev,

-       od 62 do 68 oddelkov 2,5 knjižničarjev,

-       od 69 do 75 oddelkov 2,75 knjižničarjev,

-       od 76 do 82 oddelkov 3,0 knjižničarje,

-       od 83 do 89 oddelkov 3,25 knjižničarjev,

-       od 90 do 96 oddelkov 3,5 knjižničarjev,

-       od 97 do 103 oddelkov 3,75 knjižničarjev,

-       od 104 do 110 oddelkov 4,0 knjižničarje,

-       od 111 do 117 oddelkov 4,25 knjižničarjev,

-       od 118 do 124 oddelkov 4,5 knjižničarjev,

-       od 125 do 131 oddelkov 4,75 knjižničarjev,

-       od 132 do 138 oddelkov 5,0 knjižničarjev,

-       od 139 do 145 oddelkov 5,25 knjižničarjev,

-       od 146 do 152 oddelkov 5,5 knjižničarjev,

-       od 153 do 159 oddelkov 5,75 knjižničarjev,

-       od 160 in več oddelkov 6,0 knjižničarjev. Število oddelkov iz prvega odstavka tega člena, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta knjižničarja v šoli, se določi tako, da se število dijakov vseh izobraževalnih programov deli z 20. Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Število strokovnih delavcev na delovnem mestu knjižničarja se na šoli z manj kot 20 oddelki, določenimi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, določi z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, vendar ne na manj kot 0,5 normativnega delavca. Na šolah, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov, se dijaki iz vzgojnih skupin, ki so vpisani v izobraževalne programe, ki jih izvajajo druge šole, prištejejo dijakom iz drugega odstavka tega člena.

Ravnatelj dijaškega doma sistemizira v odvisnosti od števila vzgojnih skupin, določenih po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, na delovnem mestu knjižničarja naslednje število strokovnih delavcev, in sicer:

-       od 20 do 28 vzgojnih skupin: 1 knjižničar,

-       več kot 28 vzgojnih skupin: 1,25 knjižničarja. Število vzgojnih skupin iz prvega odstavka tega člena, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta knjižničarja v dijaškem domu, se določi tako, da se število dijakov, vpisanih v dijaški dom, deli z 20. Če je na ta način izračunano skupno število vzgojnih skupin iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Število strokovnih delavcev na delovnem mestu knjižničarja se na dijaškem domu z manj kot 20 vzgojnimi skupinami, določenimi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, določi z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, vendar ne na manj kot 0,1 normativnega delavca, če je oblikovana vsaj ena vzgojna skupina.

V šoli, ki po izvedbenem predmetniku opravi 22.000 ur praktičnega pouka letno v delavnicah, ravnatelj sistemizira eno delovno mesto organizatorja praktičnega pouka ali vodje delavnic. Normativ iz prejšnjega odstavka se na šolah, ki so organizacijske enote v okviru zavodov, uporablja samostojno. Normativ iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja za izobraževalne programe s področja ekonomije, družboslovja, kemijske dejavnosti, farmacije ter za izobraževalne programe turistični tehnik oziroma gastronomsko‑turistični tehnik, oblikovanje oziroma tehnik oblikovanja, laboratorijski tehnik oziroma tehnik laboratorijske medicine, prometni tehnik oziroma logistični tehnik in plovbni tehnik. Na šoli z več ali z manj kot 22.000 ur praktičnega pouka letno po izvedbenem predmetniku ravnatelj sistemizira delovno mesto iz prvega odstavka tega člena v ustreznem deležu.

Ravnatelj šole, na kateri se izvajajo izobraževalni programi s praktičnim usposabljanjem z delom, sistemizira:

-       1,0 delovno mesto organizatorja praktičnega izobraževanja v delovnem procesu oziroma organizatorja praktičnega pouka v delovnem procesu (v nadaljevanju: organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu) za 280 dijakov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja (brez dijakov iz tretje alineje tega odstavka),

-       1,0 delovno mesto organizatorja praktičnega izobraževanja v delovnem procesu za 840 dijakov srednjega strokovnega in poklicno‑tehniškega izobraževanja in

-       1,0 delovno mesto organizatorja praktičnega izobraževanja v delovnem procesu za 140 dijakov srednjega poklicnega izobraževanja, ki so vajenci po zakonu, ki ureja vajeništvo. Ravnatelj šole z manjšim ali večjim številom dijakov iz prve, druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka sistemizira delovno mesto organizatorja praktičnega izobraževanja v delovnem procesu v sorazmernem deležu.

Ravnatelj šole s šolskim posestvom, na kateri se izvajajo izobraževalni programi s področja agronomije oziroma gozdarstva, sistemizira eno delovno mesto vodje posestva.

Ravnatelj šole, na kateri je sedež centrale učnega podjetja, ki je ena od vsebin praktičnega pouka v izobraževalnih programih s področja ekonomije, sistemizira na 2300 in več dijakov, ki so vpisani na vse javne šole v Republiki Sloveniji v 3. letnik izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja s področja ekonomije, v začetni letnik izobraževalnega programa poklicno‑tehniškega izobraževanja s področja ekonomije in v poklicni tečaj s področja ekonomije, 1,0 normativnega delavca na naslednjih dveh delovnih mestih, in sicer:

-       vodja centrale učnega podjetja,

-       strokovni delavec v centrali učnega podjetja. Če je manj kot 2300 dijakov, vpisanih skupaj v vse zgoraj navedene vrste izobraževalnih programov s področja ekonomije, ravnatelj sistemizira delovni mesti iz prvega odstavka tega člena z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa. Ne glede na 39. člen tega pravilnika, ravnatelj za delovanje centrale učnega podjetja sistemizira v odvisnosti od števila dijakov iz prvega odstavka tega člena na delovnem mestu administratorja V 1,0 delavca oziroma v sorazmernem deležu, če je manj kot 2300 dijakov.

Ravnatelj šole, ki ima na podlagi ustanovitvenega akta Medpodjetniški izobraževalni center (v nadaljevanju MIC), sistemizira delovno mesto Vodje MIC v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v izobraževalne programe za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe, in sicer v naslednjem obsegu: – manj kot 550 dijakov: 0,5 vodje MIC, – od 550 do 849 dijakov: 0,6 vodje MIC, – od 850 do 1149 dijakov: 0,7 vodje MIC, – od 1150 do 1449 dijakov: 0,8 vodje MIC, – od 1500 do 1849 dijakov: 0,9 vodje MIC, – od 1850 in več dijakov: 1 vodja MIC. Vodja MIC mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje.

Ravnatelj šole ali dijaškega doma z 20 do 25 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami, določenimi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, sistemizira 1 delovno mesto računovodje ali delovno mesto glavnega računovodje (v nadaljnjem besedilu: računovodja) z najmanj višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja), z manjšim številom oddelkov oziroma vzgojnih skupin od 20 pa v ustreznem deležu, vendar ne na manj kot 0,5 delovnega mesta. Število oddelkov in vzgojnih skupin, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta računovodje, se določi tako, da se število vpisanih dijakov v posamezne vrste izobraževalnih programov deli z 20. Če je na ta način izračunano število oddelkov oziroma vzgojnih skupin decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Ravnatelj šole ali dijaškega doma s 26 in več oddelki oziroma vzgojnimi skupinami sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov in vzgojnih skupin, določenih po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena naslednje normativno število delavcev na delovnih mestih računovodje in delovnih mestih glavnega knjigovodje VI z višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja) ali knjigovodje z najmanj srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo (v nadaljnjem besedilu: knjigovodja), in sicer:

-       od 26 do 31 oddelkov in vzgojnih skupin: 1,0 računovodja in 0,25 knjigovodje,

-       od 32 do 37 oddelkov in vzgojnih skupin: 1,0 računovodja in 0,5 knjigovodje,

-       od 38 do 43 oddelkov in vzgojnih skupin: 1,0 računovodja in 0,75 knjigovodje,

-       od 44 do 49 oddelkov in vzgojnih skupin: 1,0 računovodja in 1,0 knjigovodja,

-       od 50 do 55 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 računovodji in 0,25 knjigovodje,

-       od 56 do 61 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 računovodji in 0,5 knjigovodje,

-       od 62 do 67 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 računovodji in 0,75 knjigovodje,

-       od 68 do 73 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 računovodji in 1,0 knjigovodja,

-       od 74 do 79 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 računovodji in 1,25 knjigovodje,

-       od 80 do 85 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 računovodje in 0,5 knjigovodje,

-       od 86 do 91 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 računovodje in 0,75 knjigovodje,

-       od 92 do 97 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 računovodje in 1,0 knjigovodja,

-       od 98 do 103 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 računovodje in 1,25 knjigovodje,

-       od 104 do 109 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 računovodje in 1,5 knjigovodje,

-       od 110 do 115 oddelkov in vzgojnih skupin: 4,0 računovodje in 0,75 knjigovodje,

-       od 116 do 121 oddelkov in vzgojnih skupin: 4,0 računovodje in 1,0 knjigovodja.,

-       od 122 do 127 oddelkov in vzgojnih skupin: 4,0 računovodje in 1,25 knjigovodje,

-       od 128 do 133 oddelkov in vzgojnih skupin: 4,0 računovodje in 1,5 knjigovodje,

-       od 134 do 139 oddelkov in vzgojnih skupin: 4,0 računovodje in 1,75 knjigovodje,

-       od 140 do 145 oddelkov in vzgojnih skupin: 5,0 računovodij in 1,0 knjigovodja,

-       od 146 do 151 oddelkov in vzgojnih skupin: 5,0 računovodij in 1,25 knjigovodje,

-       od 152 do 157 oddelkov in vzgojnih skupin: 5,0 računovodij in 1,5 knjigovodje,

-       od 158 do 163 oddelkov in vzgojnih skupin: 5,0 računovodij in 1,75 knjigovodje,

-       od 164 in več oddelkov in vzgojnih skupin: 5,0 računovodij in 2,0 knjigovodje. Računovodja VII/1 in glavni računovodja VII/1 morata imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje. Računovodja VII/2 in glavni računovodja VII/2 morata imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje. Dela in naloge na delovnem mestu računovodje VII/2 se opravljajo na delovnem mestu računovodje VII/2 (III) ali na delovnem mestu računovodje VII/2 (II) ali na delovnem mestu računovodje VII/2 (I). V skladu s kolektivno pogodbo, ki velja za dejavnost vzgoje in izobraževanja, so prehodi delavca z dosedanjega delovnega mesta na novo naslednji:

-    računovodje VII/2 (III) na delovno mesto računovodje VII/2 (II),

-    računovodje VII/2 (II) na delovno mesto računovodje VII/2 (I),

-    računovodje VI na delovno mesto glavnega računovodje VI in

-    računovodje VII/1 na delovno mesto glavnega računovodje VII/1.

Ravnatelj šole ali dijaškega doma z do 25 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami, določenimi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, sistemizira 1 delovno mesto tajnika VIZ z najmanj višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja) oziroma 1 delovno mesto poslovnega sekretarja VII/1 oziroma poslovnega sekretarja VII/2. Tajnik VIZ VII/1 in poslovni sekretar VII/1 morata imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje. Poslovni sekretar VII/2 mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje. Število oddelkov in vzgojnih skupin, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta tajnika VIZ VI ali tajnika VIZ VII/1 ali poslovnega sekretarja VII/1 ali poslovnega sekretarja VII/2, se določi tako, da se število vpisanih dijakov v posamezne vrste izobraževalnih programov deli z 20. Če je na ta način izračunano število oddelkov oziroma vzgojnih skupin decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Ravnatelj šole ali dijaškega doma s 26 do 49 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov in vzgojnih skupin, določenih po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, naslednje normativno število delavcev na delovnih mestih tajnika VIZ VI ali tajnika VIZ VII/1 ali poslovnega sekretarja VII/1 oziroma poslovnega sekretarja VII/2 in delovnega mesta administratorja z najmanj srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo, in sicer:

-       od 26 do 31 oddelkov in vzgojnih skupin: 1,0 tajnik VIZ VI ali tajnik VIZ VII/1 ali poslovni sekretar VII/1 oziroma poslovni sekretar VII/2 in 0,25 administratorja,

-       od 32 do 37 oddelkov in vzgojnih skupin: 1,0 tajnik VIZ VI ali tajnik VIZ VII/1 ali poslovni sekretar VII/1 oziroma poslovni sekretar VII/2 in 0,5 administratorja,

-       od 38 do 43 oddelkov in vzgojnih skupin: 1,0 tajnik VIZ VI ali tajnik VIZ VII/1 ali poslovni sekretar VII/1 oziroma poslovni sekretar VII/2 in 0,75 administratorja,

-       od 44 do 49 oddelkov in vzgojnih skupin: 1,0 tajnik VIZ VI ali tajnik VIZ VII/1 ali poslovni sekretar VII/1 oziroma poslovni sekretar VII/2 in 1,0 administrator,

-       od 50 do 55 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 tajnika VIZ VI ali tajnika VIZ VII/1 ali poslovna sekretarja VII/1 oziroma poslovna sekretarja VII/2 in 0,25 administratorja,

-       od 56 do 61 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 tajnika VIZ VI ali tajnika VIZ VII/1 ali poslovna sekretarja VII/1 oziroma poslovna sekretarja VII/2 in 0,5 administratorja,

-       od 62 do 67 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 tajnika VIZ VI ali tajnika VIZ VII/1 ali poslovna sekretarja VII/1 oziroma poslovna sekretarja VII/2 in 0,75 administratorja,

-       od 68 do 73 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 tajnika VIZ VI ali tajnika VIZ VII/1 ali poslovna sekretarja VII/1 oziroma poslovna sekretarja VII/2 in 1,0 administrator,

-       od 74 do 79 oddelkov in vzgojnih skupin: 2,0 tajnika VIZ VI ali tajnika VIZ VII/1 ali poslovna sekretarja VII/1 oziroma poslovna sekretarja VII/2 in 1,25 administratorja,

-       od 80 do 85 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 tajnike VIZ VI ali tajnike VIZ VII/1 ali poslovne sekretarja VII/1 oziroma poslovne sekretarja VII/2 in 0,5 administratorja,

-       od 86 do 91 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 tajnike VIZ VI ali tajnike VIZ VII/1 ali poslovne sekretarje VII/1 oziroma poslovne sekretarja VII/2 in 0,75 administratorja,

-       od 92 do 97 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 tajnike VIZ VI ali tajnike VIZ VII/1 ali poslovne sekretarje VII/1 oziroma poslovne sekretarje VII/2 in 1,0 administrator,

-       od 98 do 103 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 tajnike VIZ VI ali tajnike VIZ VII/1 ali poslovne sekretarje VII/1 oziroma poslovne sekretarje VII/2 in 1,25 administratorja,

-       od 104 do 109 oddelkov in vzgojnih skupin: 3,0 tajnike VIZ VI ali tajnike VIZ VII/1 ali poslovne sekretarje VII/1 oziroma poslovne sekretarje VII/2 in 1,5 administratorja,

-       od 110 do 115 oddelkov in vzgojnih skupin: 4,0 tajnike VIZ VI ali tajnike VIZ VII/1 ali poslovne sekretarje VII/1 oziroma poslovne sekretarje VII/2 in 0,75 administratorja,

-       od 116 do 121 oddelkov in vzgojnih skupin: 4,0 tajnike VIZ VI ali tajnike VIZ VII/1 ali poslovne sekretarje VII/1 oziroma poslovni sekretar VII/2 in 1,0 administrator,

-       od 122 do 127 oddelkov in vzgojnih skupin: 4,0 tajnike VIZ VI ali tajnike VIZ VII/1 ali poslovne sekretarje VII/1 oziroma poslovne sekretarje VII/2 in 1,25 administratorja,

-       od 128 do 133 oddelkov in vzgojnih skupin: 4,0 tajnike VIZ VI ali tajnike VIZ VII/1 ali poslovne sekretarje VII/1 oziroma poslovne sekretarje VII/2 in 1,5 administratorja,

-       od 134 do 139 oddelkov in vzgojnih skupin: 4,0 tajnike VIZ VI ali tajnike VIZ VII/1 ali poslovne sekretarje VII/1 oziroma poslovne sekretarje VII/2 in 1,75 administratorja,

-       od 140 do 145 oddelkov in vzgojnih skupin: 5,0 tajnikov VIZ VI ali tajnikov VIZ VII/1 ali poslovnih sekretarjev VII/1 oziroma poslovnih sekretarjev VII/2 in 1,0 administrator,

-       od 146 do 151 oddelkov in vzgojnih skupin: 5,0 tajnikov VIZ VI ali tajnikov VIZ VII/1 ali poslovnih sekretarjev VII/1 oziroma poslovnih sekretarjev VII/2 in 1,25 administratorja,

-       od 152 do 157 oddelkov in vzgojnih skupin: 5,0 tajnikov VIZ VI ali tajnikov VIZ VII/1 ali poslovnih sekretarjev VII/1 oziroma poslovnih sekretarjev VII/2 in 1,5 administratorja,

-       od 158 do 163 oddelkov in vzgojnih skupin: 5,0 tajnikov VIZ VI ali tajnikov VIZ VII/1 ali poslovnih sekretarjev VII/1 oziroma poslovnih sekretarjev VII/2 in 1,75 administratorja,

-       od 164 in več oddelkov in vzgojnih skupin: 5,0 tajnikov VIZ VI ali tajnikov VIZ VII/1 ali poslovnih sekretarjev VII/1 oziroma poslovnih sekretarjev VII/2 in 2,0 administratorja. Dela in naloge na delovnem mestu:

-    tajnika VIZ VI se opravljajo na delovnem mestu tajnika VIZ VI (II) in na delovnem mestu tajnika VIZ VI (I),

-    tajnika VIZ VII/1 se opravljajo na delovnem mestu tajnika VIZ VII/1 (II) in na delovnem mestu tajnika VIZ VII/1 (I). V skladu s kolektivno pogodbo, ki velja za dejavnost vzgoje in izobraževanja, so prehodi delavca z dosedanjega delovnega mesta na novo naslednji:

-    tajnika VIZ VI (II) na delovno mesto tajnika VIZ VI (I) in

-    tajnika VIZ VII/1 (II) na delovno mesto tajnika VIZ VII/1 (I).

Za naloge, povezane z upravljanjem in vzdrževanjem učne oziroma digitalne tehnologije, računalniške, laboratorijske in druge strojne opreme (avdio-video, multimedia …), namenjene izvedbi pouka pri posameznih predmetih oziroma vsebinah, opredeljenih z izobraževalnimi programi, ravnatelj sistemizira v odvisnosti od števila oddelkov, določenih po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, naslednje število delavcev na delovnih mestih tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije V oziroma vzdrževalca računalniške opreme VII/1 oziroma vzdrževalca računalniške opreme VII/2 oziroma tehniškega sodelavca VI oziroma tehniškega sodelavca VII/1 (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalec oziroma tehniški sodelavec), in sicer:

-       od 20 do 26 oddelkov 1,0 vzdrževalca oziroma tehniškega sodelavca,

-       od 27 do 33 oddelkov 1,25 vzdrževalca oziroma tehniškega sodelavca,

-       od 34 do 40 oddelkov 1,5 vzdrževalca oziroma tehniškega sodelavca,

-       od 41 do 47 oddelkov 1,75 vzdrževalca oziroma tehniškega sodelavca,

-       od 48 do 54 oddelkov 2,0 vzdrževalca ozirom tehniška sodelavca,

-       od 55 do 61 oddelkov 2,25 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,

-       od 62 do 68 oddelkov 2,5 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,

-       od 69 do 75 oddelkov 2,75 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,

-       od 76 do 82 oddelkov 3,0 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,

-       od 83 do 89 oddelkov 3,25 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,

-       od 90 do 96 oddelkov 3,5 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,

-       od 97 do 103 oddelkov 3,75 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,

-       od 104 do 110 oddelkov 4,00 vzdrževalce oziroma tehniške sodelavce,

-       od 111 do 117 oddelkov 4,25 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,

-       od 118 do 124 oddelkov 4,5 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,

-       od 125 do 131 oddelkov 4,75 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,

-       od 132 do 138 oddelkov 5,0 vzdrževalcev oziroma tehniških sodelavcev,

-       od 139 do 145 oddelkov 5,25 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,

-       od 146 do 152 oddelkov 5,5 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,

-       od 153 do 159 oddelkov 5,75 vzdrževalca oziroma tehniška sodelavca,

-       od 160 in več oddelkov 6,0 vzdrževalcev oziroma tehniških sodelavcev. Število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnih mest vzdrževalcev oziroma tehniških sodelavcev, se določi tako, da se število vpisanih dijakov v posamezne vrste izobraževalnih programov deli z 20. Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Število delavcev na delovnem mestu vzdrževalca oziroma tehniškega sodelavca se na šoli z manj kot 20 oddelki, določenimi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, določi z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, vendar ne manj kot 0,5. Tehnični delavec – vzdrževalec učne tehnologije V mora imeti srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo, tehniški sodelavec VI višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja), vzdrževalec računalniške opreme VII/1 in tehniški sodelavec VII/1 izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje in vzdrževalec računalniške opreme VII/2 izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje.

Ravnatelj dijaškega doma s 40 vzgojnimi skupinami, določenimi po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, sistemizira na delovnem mestu vzdrževalca učne tehnologije s srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo, z manjšim številom vzgojnih skupin od 40 pa v ustreznem deležu. Število vzgojnih skupin, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta vzdrževalca učne tehnologije se določi tako, da se število vpisanih dijakov v dijaški dom deli z 20. Če je na ta način izračunano število vzgojnih skupin decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.

Za nudenje fizične pomoči dijakom s posebnimi potrebami ravnatelj šole na podlagi ustrezne odločbe o usmeritvi sistemizira delovno mesto spremljevalca, če se ne more zagotoviti izvajanja odločbe o usmeritvi z že sistemiziranimi delovnimi mesti. Obseg delovne obveznosti spremljevalca se določi glede na število dijakov, ki se jim nudi fizična pomoč in števila ur fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka po predmetniku izobraževalnega programa, v katerega je dijak vpisan. Spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

V dijaškem domu oziroma šoli, na kateri se izvaja vzgojni program dijaških domov, se za 300 dijakov vzgojnega programa sistemizira 1 delovno mesto kuharja ali dietnega kuharja, z večjim oziroma manjšim številom pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta. Normativ za pripravo obrokov vključuje tudi pripravo medicinsko indiciranih diet, ki jih predpiše zdravnik. Kuhar IV mora imeti srednjo poklicno izobrazbo. Kuhar V mora imeti srednjo strokovno izobrazbo. Dietni kuhar IV mora imeti srednjo poklicno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi. Dietni kuhar V mora imeti:

-       srednjo strokovno izobrazbo z opravljenim strokovnim modulom s področja priprave dietnih jedi,

-       srednjo strokovno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi ali

-       pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo Dietni kuhar/dietna kuharica.

Ravnatelj šole ali dijaškega doma sistemizira eno delovno mesto hišnika. Imeti mora najmanj srednjo poklicno izobrazbo. Če ima šola ali dijaški dom več kot 10000 m 2 neto stavbne površine ali več kot 42 oddelkov oziroma vzgojnih skupin, določenih po kriterijih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, ravnatelj sistemizira dodatno število hišnikov, in sicer:

-       več kot 42 oddelkov oziroma vzgojnih skupin ali od 10000 – 13000 m 2 neto stavbne površine – dodatno 0,5 hišnika;

-       več kot 52 oddelkov oziroma vzgojnih skupin ali od 13001 – 15500 m 2 neto stavbne površine – dodatno 1,0 hišnika;

-       več kot 62 oddelkov oziroma vzgojnih skupin ali od 15501 – 18000 m 2 neto stavbne površine – dodatno 1,5 hišnika;

-       več kot 72 oddelkov oziroma vzgojnih skupin ali od 18001 – 19500 m 2 neto stavbne površine – dodatno 2,0 hišnika;

-       več kot 82 oddelkov oziroma vzgojnih skupin ali od 19501 – 21000 m 2 neto stavbne površine – dodatno 2,5 hišnika;

-       več kot 92 oddelkov oziroma vzgojnih skupin ali od 21001 – 22000 m 2 neto stavbne površine – dodatno 3,0 hišnike;

-       več kot 102 oddelkov oziroma vzgojnih skupin ali več kot 22001 m 2 neto stavbne površine – dodatno 3,5 hišnike;

-       več kot 112 oddelkov oziroma vzgojnih skupin – dodatno 4,0 hišnike;

-       več kot 122 oddelkov oziroma vzgojnih skupin – dodatno 4,5 hišnike;

-       več kot 132 oddelkov oziroma vzgojnih skupin – dodatno 5,0 hišnikov. Število oddelkov in vzgojnih skupin iz prejšnjega odstavka se določi tako, da se število vpisanih dijakov v posamezne vrste vzgojno‑izobraževalnih programov deli z 20. Če je na ta način izračunano število oddelkov oziroma vzgojnih skupin decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.

Ravnatelj dijaškega doma oziroma šole, na kateri se izvaja vzgojni program dijaških domov, sistemizira za nočno varstvo dijakov na vsako bivalno zgradbo z do 199 dijaki 1 delovno mesto varnostnika s srednjo izobrazbo ali s srednjo strokovno izobrazbo.

Ravnatelj dijaškega doma oziroma šole, na kateri se izvaja vzgojni program dijaških domov, z 20 in več vzgojnimi skupinami sistemizira tri delovna mesta vratarja III z nižjo poklicno izobrazbo, z manjšim številom vzgojnih skupin od 20 pa v ustreznem deležu. Število vzgojnih skupin, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta vratarja, se določi tako, da se število vpisanih dijakov v dijaški dom deli z 20. Če je na ta način izračunano število vzgojnih skupin decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.

Ravnatelj dijaškega doma oziroma šole, na kateri se izvaja vzgojni program dijaških domov, z 20 in več vzgojnimi skupinami sistemizira dve delovni mesti perice z osnovnošolsko izobrazbo, z manjšim številom vzgojnih skupin od 20 pa v ustreznem deležu. Število vzgojnih skupin, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta perica, se določi tako, da se število vpisanih dijakov v dijaški dom deli z 20. Če je na ta način izračunano število vzgojnih skupin decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.

Ravnatelj šole ali dijaškega doma sistemizira eno delovno mesto čistilca na 900 m 2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, ki se vsakodnevno čisti. Čistilec mora imeti najmanj osnovnošolsko izobrazbo. V uporabno neto čistilno talno stavbno površino iz prejšnjega odstavka se ne všteva kvadratura zunanjih prostorov ter kvadratura prostorov, ki ni namenjena izvajanju srednješolskih izobraževalnih programov in vzgojnega programa dijaških domov (kvadratura sob v dijaških domovih, ki so namenjene bivanju dijakov in sobe, ki se oddajajo študentom in drugim zunanjim uporabnikom, predavalnice in drugi prostori višje strokovne šole kot organizacijske enote, za katere šola prejema sredstva po študentu, prostori, ki so namenjeni opravljanju druge dejavnosti, in prostori, ki nimajo funkcionalne uporabe).

Če se na podlagi normativov za administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta sistemizirajo najmanj tri enakovrstna delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi zaposlijo delavci, lahko ravnatelj delavcu, ki je razporejen na delovno mesto, ki je uvrščeno v najvišjo tarifno skupino oziroma, ki ima najvišji izhodiščni plačni razred delovnega mesta, v pogodbi o zaposlitvi določi dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev na teh delovnih mestih ter pravico do položajnega dodatka v skladu z določbami predpisov, ki urejajo položajni dodatek v javnem sektorju. V takšnem primeru se mora v aktu o organizaciji in sistemizaciji oblikovati notranja organizacijska enota. Za enakovrstno delovno mesto se za potrebe tega pravilnika štejejo administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta v isti plačni podskupini, naloge na teh delovnih mestih pa so enake ali podobne (npr. naloge na delovnih mestih hišnik, vzdrževalec učne tehnologije, kurjač ali delovna mesta kuhar, kuharski pomočnik, gospodinjec). Če se na podlagi normativov sistemizira manjše število enakovrstnih delovnih mest oziroma zaposli manjše število delavcev, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, šola oziroma dijaški dom pa v aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira dodatna enakovrstna delovna mesta oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za njih zagotovljena finančna sredstva, mora šola oziroma dijaški dom iz istega vira zagotoviti tudi sredstva za položajni dodatek za delavca, kateremu je s pogodbo o zaposlitvi določena dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev.

Podatke o številu dijakov, vpisanih v posamezne izobraževalne programe po letnikih, za tekoče šolsko leto, šola najmanj enkrat letno pošlje ministrstvu v skladu z navodili in roki, ki jih le to določi.

Šola oblikuje oddelke tako, da število dijakov v oddelku praviloma ne presega zgornje meje oddelka, ki je za posamezno vrsto izobraževalnih programov določena s tem pravilnikom.

Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika v programu nižjega poklicnega izobraževanja je praviloma najmanj 16 vpisanih novincev in največ 20 dijakov. Normativ za oblikovanje oddelkov višjih letnikov v programu nižjega poklicnega izobraževanja je praviloma 20 dijakov. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega izobraževalnega programa nižjega poklicnega izobraževanja deli z 20. Če bi bilo za oblikovanje oddelka v programu nižjega poklicnega izobraževanja 10 ali manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.

Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika v programu srednjega poklicnega izobraževanja je praviloma najmanj 26 vpisanih novincev in največ 28 dijakov. Normativ za oblikovanje oddelkov višjih letnikov v programu srednjega poklicnega izobraževanja je praviloma 28 dijakov. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega izobraževalnega programa srednjega poklicnega izobraževanja deli z 28. Če bi bilo za oblikovanje oddelka v programu srednjega poklicnega izobraževanja 15 ali manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.

Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika v programu srednjega strokovnega izobraževanja je praviloma najmanj 28 vpisanih novincev in največ 30 dijakov. Normativ za oblikovanje oddelkov višjih letnikov v programu srednjega strokovnega izobraževanja je praviloma 30 dijakov. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja deli s 30. Če bi bilo za oblikovanje oddelka v posameznem programu srednjega strokovnega izobraževanja 16 ali manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.

Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika v gimnazijskem programu je praviloma najmanj 28 vpisanih novincev in največ 30 dijakov. Normativ za oblikovanje oddelkov višjih letnikov v gimnazijskem programu je praviloma 30 dijakov. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega gimnazijskega programa deli s 30. Če bi bilo za oblikovanje oddelka v posameznem gimnazijskem programu 16 ali manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.

Normativ za oblikovanje športnega oddelka 1. letnika gimnazijskega programa je praviloma najmanj 18 vpisanih novincev in največ 22 dijakov. Normativ za oblikovanje športnih oddelkov gimnazijskega programa višjih letnikov je praviloma 22 dijakov. Če se v višjih letnikih zmanjša število dijakov v športnem oddelku na 12 in manj dijakov oziroma če je ob več kot enem športnem oddelku v določenem letniku z razporeditvijo po 22 v zadnji skupini športnega oddelka 12 in manj dijakov, se športni oddelek ukine, dijake pa preusmeri v druge oddelke ali skupino ustreznega gimnazijskega programa iz 55. oziroma 56. člena tega pravilnika. Število športnih oddelkov gimnazijskega programa se določi tako, da se število dijakov istega letnika deli z 22.

Normativ za oblikovanje oddelka začetnega letnika v programu poklicno‑tehniškega izobraževanja je praviloma od 28 do 32 dijakov. Normativ za oblikovanje oddelka v zaključnem letniku v programu poklicno‑tehniškega izobraževanja je praviloma 32 dijakov. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov istega letnika posameznega programa poklicno‑tehniškega izobraževanja deli z 32. Če bi bilo za oblikovanje oddelka v posameznem programu poklicno‑tehniškega izobraževanja 16 ali manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.

Normativ za oblikovanje oddelka poklicnega tečaja je od 28 do 34 dijakov. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov v posameznem programu poklicnega tečaja deli s 34. Če bi bilo za oblikovanje oddelka v posameznem programu poklicnega tečaja 17 ali manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.

Normativ za oblikovanje oddelka maturitetnega tečaja je od 30 do 36 dijakov. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov maturitetnega tečaja deli s 36. Če bi bilo za oblikovanje oddelka maturitetnega tečaja 18 ali manj dijakov, se to šteje kot skupina in ne kot oddelek.

Če je v posamezni izobraževalni program vpisan dijak s posebnimi potrebami, ki ima ustrezno odločbo o usmeritvi, v kateri je določeno, da je treba upoštevati znižanje normativov (v nadaljevanju: dijak z odločbo o usmeritvi), se število dijakov v oddelku ustrezno zmanjša, in sicer:

a.   v programu nižjega poklicnega izobraževanja: - na praviloma največ 16 dijakov, če je vključen 1 dijak z odločbo o usmeritvi, - na praviloma največ 14 dijakov, če sta vključena 2 dijaka z odločbo o usmeritvi, - na praviloma največ 12 dijakov, če so vključeni 3 ali več dijakov z odločbo o usmeritvi,

b.   v programu srednjega poklicnega izobraževanja: - na praviloma največ 24 dijakov, če je vključen 1 dijak z odločbo o usmeritvi, - na praviloma največ 22 dijakov, če sta vključena 2 dijaka z odločbo o usmeritvi, - na praviloma največ 20 dijakov, če so vključeni 3 ali več dijakov z odločbo o usmeritvi,

c.   v programu srednjega strokovnega izobraževanja in v gimnazijskem programu: - na praviloma največ 26 dijakov, če je vključen 1 dijak z odločbo o usmeritvi, - na praviloma največ 23 dijakov, če sta vključena 2 dijaka z odločbo o usmeritvi, - na praviloma največ 20 dijakov, če so vključeni 3 ali več dijakov z odločbo o usmeritvi. Šola je dolžna oblikovati oddelke v skladu s prejšnjim odstavkom tako, da zaradi vključevanja dijakov z odločbo o usmeritvi ne poveča števila oddelkov v posameznem programu. Če bi vključitev dijakov z odločbo o usmeritvi pomenilo oblikovanje dodatnega oddelka ali skupine, si mora šola k temu predhodno pridobiti soglasje ministrstva. Vlogo za pridobitev soglasja ministrstva mora šola ustrezno obrazložiti.

Število oddelkov oziroma skupin višjih letnikov je lahko praviloma enako največ številu oddelkov oziroma skupin nižjega letnika iste vpisne generacije. Ne glede na prejšnji odstavek lahko šola po predhodni pridobitvi soglasja ministrstva v višjih letnikih oblikuje oddelek oziroma skupino več, kot jih je imela v prejšnjem letniku, vendar le, če se zaradi prešolanja ali zaradi preusmeritve v skladu z drugim odstavkom 57. člena vpiše toliko dijakov, da to presega ustrezni normativ za oblikovanje oddelka. Vlogo za pridobitev soglasja ministrstva mora šola obrazložiti.

Če v posameznem izobraževalnem programu ni možno oblikovati oddelka 1. ali začetnega letnika z minimalnim številom vpisanih novincev, v skladu s prvim odstavkom 50., 52., 54., 56., 57., 58., 59. oziroma 60. člena tega pravilnika, se o spremembi obsega vpisa odloči v skladu s pravilnikom, ki ureja vpis v srednje šole.

Če ni možno oblikovati samostojnega oddelka posameznega programa nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega, poklicno‑tehniškega izobraževanja oziroma posameznega gimnazijskega programa v skladu z ustreznim normativom, šola oblikuje kombinirani oddelek. Če je šola oblikovala skupine v skladu z določbami tega pravilnika, ki urejajo določanje skupin, te skupine, ali oddelek in skupino, ali več skupin v istem letniku in znotraj programov nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega, poklicno‑tehniškega izobraževanja oziroma gimnazijskega izobraževanja poveže v oddelek v skladu z določbami tega pravilnika, ki urejajo določanje oddelkov.

Za dijake, ki se vzporedno izobražujejo na srednji glasbeni šoli po delu ene smeri programa umetniške gimnazije ali po delu enega modula v okviru iste smeri v programu umetniške gimnazije, šola določi skupine do 16 dijakov. Število skupin se določi tako, da se število dijakov, ki se vzporedno izobražuje, deli s 16. Število skupin, kot tudi vpisano število dijakov iz prvega odstavka tega člena je v višjih letnikih praviloma enako največ številu skupin oziroma številu vpisanih dijakov nižjega letnika iste vpisne generacije.

Šola lahko na podlagi vloge v soglasju z ministrstvom oblikuje oddelek, ki zgornjo mejo oddelka iz 54., 56., 57. oziroma 58. člena tega pravilnika presega za največ 2 dijaka oziroma zgornjo mejo oddelka iz 52. člena tega pravilnika presega za največ 3 dijake. Vlogo za pridobitev soglasja ministrstva mora šola obrazložiti. V oddelkih z dijaki z odločbo o usmeritvi iz 61. člena lahko šola na podlagi vloge in v soglasju z ministrstvom oblikuje oddelek, ki presega zgornjo mejo oddelka, določeno s tem pravilnikom, za največ 2 dijaka. Vlogo za pridobitev soglasja ministrstva mora šola obrazložiti. Ne glede na prejšnji odstavek tega člena v programih nižjega poklicnega izobraževanja ni mogoče oblikovati nadnormativnega oddelka.

Vzgojna skupina šteje 28 dijakov. Število vzgojnih skupin se določi tako, da se število dijakov deli z 28. Na ta način izračunano število vzgojnih skupin se v primeru decimalnega števila praviloma zaokroži navzgor. Dijaški dom oziroma šola, ki izvaja vzgojni program dijaškega doma, pošlje ministrstvu v skladu z navodili in roki, ki jih le to določi, najmanj enkrat letno za tekoče šolsko leto podatke o številu dijakov, ki so hkrati vpisani v posamezne šole oziroma v posamezne izobraževalne programe po letnikih ter v vzgojni program dijaškega doma.

Prilagojena vzgojna skupina je vzgojna skupina, v katero so vključeni tudi dijaki s posebnimi potrebami, ki ob vpisu v dijaški dom predložijo ustrezno odločbo o usmeritvi, v kateri je določeno, da je treba upoštevati znižanje normativa za vzgojno skupino iz prvega odstavka 67. člena tega pravilnika, in sicer:

-       na praviloma največ 24 dijakov, če sta vključena 2 dijaka z odločbo o usmeritvi,

-       na praviloma največ 22 dijakov, če so vključeni 4 ali več dijakov z odločbo o usmeritvi. Če bi vključevanje dijakov z odločbo o usmeritvi pomenilo oblikovanje dodatnih vzgojnih ali prilagojenih vzgojnih skupin, mora dijaški dom k temu predhodno pridobiti soglasje ministrstva. Vlogo za pridobitev soglasja ministrstva mora dijaški dom ustrezno obrazložiti.

Na podlagi vloge lahko ravnatelj v soglasju z ministrstvom oblikuje nadnormativne vzgojne ali prilagojene vzgojne skupine, ki zgornjo mejo vzgojne skupine, določeno s tem pravilnikom, presegajo za največ 3 dijake. Vlogo za pridobitev soglasja ministrstva mora dijaški dom obrazložiti.

V gimnazijskih programih je pri splošnoizobraževalnih predmetih informatika, biologija, kemija, fizika in geografija v skupini pri vajah največ 17 dijakov. Število skupin se praviloma določi tako, da se število dijakov posameznega gimnazijskega programa istega letnika deli s 17. Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine, določa za posamezni predmet gimnazijski program. Za laborante, ki sodelujejo pri vajah, pri katerih se dijaki delijo v skupine, ter pri demonstracijah in drugih vajah naravoslovnih predmetov se prizna 40 odstotkov ur biologije, kemije in fizike po izvedbenih predmetnikih gimnazijskih programov. Od šolskega leta 2011/2012 se za dijake 1. letnika število skupin iz drugega odstavka tega člena določi tako, da se število dijakov 1. letnika posameznega gimnazijskega programa deli s 16. Določba se v naslednjih šolskih letih postopoma uvaja v višje letnike, skladno z dinamiko, kot je določena za posamezne letnike v 56. členu tega pravilnika.

Pri strokovno‑teoretičnih predmetih in laboratorijskih vajah v strokovni gimnaziji je v skupini pri vajah največ 17 dijakov. Število skupin se praviloma določi tako, da se število dijakov posameznega gimnazijskega programa istega letnika deli s 17. Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine, ter obseg ur, pri katerem sodeluje laborant, določa za posamezni predmet izobraževalni program strokovne gimnazije. Od šolskega leta 2011/2012 se za dijake 1. letnika število skupin iz drugega odstavka tega člena določi tako, da se število dijakov 1. letnika posameznega gimnazijskega programa deli s 16. Določba se v naslednjih šolskih letih postopoma uvaja v višje letnike, skladno z dinamiko, kot je določena za posamezne letnike v 56. členu tega pravilnika.

Odstopanje od normativa iz 71. člena tega pravilnika je dovoljeno v programu umetniške gimnazije – smer gledališče in film, glasbena smer in plesna smer, in sicer pri strokovnih predmetih, pri katerih so v skupini najmanj 3 in največ 17 dijakov, ter pri predmetih klavir in petje‑instrument, pri katerih je individualni pouk. Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine, ter obseg ur, pri katerem sodeluje korepetitor, določa za posamezni predmet izobraževalni program strokovne gimnazije.

Pri splošnoizobraževalnih predmetih informatika, biologija, kemija, fizika in naravoslovje ter pri strokovno‑teoretičnih predmetih v programih poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja je v skupini pri vajah največ 17 dijakov, razen pri predmetu instrument. Število skupin se praviloma določi tako, da se število dijakov posameznega programa istega letnika deli s 17. Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine in pri katerih sodeluje laborant, določa za posamezni predmet program. Pri ostalih urah, pri katerih se dijaki oddelka ne delijo v skupine, se za laborante naravoslovnih predmetov prizna 20 odstotkov ur naravoslovja oziroma biologije, kemije in fizike po predmetnikih programov poklicnega oziroma srednjega strokovnega izobraževanja. Od šolskega leta 2011/2012 se za dijake 1. letnika število skupin iz drugega odstavka tega člena določi tako, da se število dijakov 1. letnika posameznega izobraževalnega programa poklicnega oziroma srednjega strokovnega izobraževanja deli s 16. Določba se v naslednjih šolskih letih postopoma uvaja v višje letnike, skladno z dinamiko, kot je določena za posamezne letnike v 52. oziroma 54. členu tega pravilnika.

Pri prvem tujem jeziku se zaradi nadaljevanja učenja obveznega tujega jezika iz osnovne šole lahko oblikuje dodatna skupina, pri čemer se skupine oblikujejo tako, da se dijaki z angleščino oziroma dijaki z nemščino, vpisani v posamezne letnike izobraževalnih programov iste vrste oziroma iste ravni zahtevnosti združujejo v skupine do polnoštevilnega oddelka, v skladu z ustreznim normativom, ki je za posamezne vrste izobraževalnih programov določen v VII. poglavju tega pravilnika.

Isto določilo kot za prvi tuji jezik se posledično uporablja tudi za drugi tuji jezik, pri čemer lahko šola, ki ima do pet oddelkov 1. letnika gimnazijskega programa, oblikuje eno skupino več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, če gre za dva različna tuja jezika oziroma za en tuji jezik več, kot je prvih tujih jezikov in če hkrati skupina za dodatni tuji jezik II šteje najmanj 12 dijakov. Šola, ki ima več kot pet oddelkov 1. letnika gimnazijskega programa, lahko pri drugem tujem jeziku oblikuje dve skupini več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, če gre za tri različne tuje jezike in če vsaka skupina pri dveh dodatnih tujih jezikih II šteje najmanj 12 dijakov.

Isto določilo kot za prvi tuji jezik se posledično uporablja tudi za drugi tuji jezik, pri čemer lahko šola, ki izvaja programe poklicnega in strokovnega izobraževanja in ki ima najmanj tri oddelke 1. oziroma začetnega letnika istega izobraževalnega programa, oblikuje eno skupino več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, če gre za dva tuja jezika, oziroma za en tuji jezik več, kot je prvih tujih jezikov in če hkrati skupina šteje najmanj 14 dijakov v primeru srednjega poklicnega izobraževanja in najmanj 16 dijakov v primeru srednjega strokovnega oziroma poklicno‑tehniškega izobraževanja.

Pri tretjem tujem jeziku kot izbirnem predmetu v 2. oziroma 3. letniku gimnazijskega programa se lahko oblikuje dodatna skupina, če gre za dva različna tuja jezika in če vsaka skupina šteje najmanj 12 dijakov.

V šolah s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju se glede na predhodno izobraževanje dijakov iz osnovne šole oblikujejo skupine z nadaljevalnim oziroma začetnim učenjem italijanščine tako, da se dijaki istega letnika združujejo do polnoštevilnega oddelka v skladu z ustreznim normativom, ki je za posamezne vrste izobraževalnih programov določen v VII. poglavju tega pravilnika.

Šola z vsaj dvema oddelkoma programa klasična gimnazija lahko pri latinščini deli dijake glede na njihovo predhodno znanje v skupino z nadaljevalnim in skupino z začetnim učenjem latinščine, in sicer tako, da se dijaki istega letnika z začetnim oziroma nadaljevalnim učenjem latinščine združujejo do polnoštevilnega oddelka v skladu s 55. oziroma 56. členom tega pravilnika. Šola lahko oblikuje skupino z nadaljevalnim učenjem latinščine, če je v skupini vsaj 10 dijakov.

Normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji je praviloma 20 dijakov v skupini, pri čemer se dijaki delijo po spolu in združujejo iz oddelkov istega letnika; za enega oziroma dva dodatna dijaka se ne oblikuje nova skupina. Če je v posameznih letnikih manjše število dijakov istega spola in se ne more oblikovati tako velika skupina, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se v skupino združujejo dijaki iz oddelkov dveh ali več zaporednih letnikov.

Pri izbirnih predmetih lahko šola oblikuje eno skupino več, kot je oddelkov posameznega letnika, če gre za različne izbirne strokovno‑teoretične predmete in za 2 ali več samostojnih oddelkov istega izobraževalnega programa. Pri enem samostojnem oddelku posameznega izobraževalnega programa lahko šola ponudi drugi izbirni strokovno‑teoretični predmet, če oddelek šteje najmanj 25 dijakov in se je za drugi izbirni predmet odločilo vsaj 8 dijakov. Normativ iz prvega in drugega odstavka tega člena velja tudi za primere, ko je s predmetniki posameznih izobraževalnih programov določena alternativna izbira med različnimi strokovno‑teoretičnimi predmeti.

Skupina, oblikovana pri urah za izbirne predmete, šteje največ toliko, kot je normativ za oblikovanje polnoštevilnega oddelka v skladu z ustreznim normativom, ki je za posamezne vrste izobraževalnih programov določen v VII. poglavju tega pravilnika. Število skupin pri posameznem predmetu se praviloma določi tako, da se število dijakov deli z velikostjo normativnega oddelka, kot je za posamezne vrste izobraževalnih programov in letnike v posameznih šolskih letih določeno v VII. poglavju tega pravilnika.

Šola, ki izvaja program gimnazija, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni v 4. letniku največ 840 dodatnih ur letno, če izhaja iz 32‑urne tedenske učne obremenitve na oddelek, ali največ 630 dodatnih ur letno, če izhaja iz 33‑urne tedenske učne obremenitve na oddelek po programu. V primeru enega oddelka 4. letnika programa gimnazija lahko šola nameni za ure pouka pri izbirnih predmetih polovico navedenih obsegov iz prejšnjega odstavka. Če šola v 2. oziroma 3. letniku izvaja v okviru ur, ki so po predmetniku programa gimnazija določeni za izbirne predmete, interdisciplinarni tematski sklop, kot je definiran s programom, lahko oblikuje v vsakem od teh dveh letnikov dodatne skupine v obsegu 105 ur pouka letno na posamezno skupino. Število skupin interdisciplinarnega tematskega sklopa se določi tako, da se število dijakov 2. oziroma 3. letnika deli z 18. Velikost posamezne skupine pri interdisciplinarnem tematskem sklopu je najmanj 10 in največ 18 dijakov.

Šola, ki izvaja v vsaj dveh samostojnih oddelkih 3. in 4. letnika program klasična gimnazija ali program ekonomska gimnazija, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni skupaj za oba letnika največ 840 dodatnih ur letno, v primeru enega samostojnega oddelka pa polovico navedenega obsega za oba letnika.

Pri izbirnih strokovnih maturitetnih predmetih in izbirnih strokovnih predmetih v programu tehniška gimnazija lahko šola, ki ima od 2. letnika dalje vsaj dva oddelka tega programa, oblikuje eno skupino več, kot je oddelkov posameznega letnika, če gre za različne izbirne strokovne maturitetne predmete oziroma različne izbirne strokovne predmete. Število skupin pri posameznem predmetu se določi tako, da se število dijakov deli z ustreznim normativom iz 55. oziroma 56. člena tega pravilnika. Pri enem oddelku programa tehniška gimnazija lahko šola ponudi drugi izbirni strokovni maturitetni predmet in drugi izbirni strokovni predmet, če oddelek šteje najmanj 25 dijakov in se je za drugi izbirni strokovni (maturitetni) predmet odločilo vsaj 8 dijakov.

Šola, ki izvaja v vsaj dveh samostojnih oddelkih 4. letnika program tehniška gimnazija, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni največ 210 dodatnih ur letno, v primeru enega samostojnega oddelka pa polovico navedenega obsega.

Šola z vsaj dvema samostojnima oddelkoma programa umetniška gimnazija, likovna smer lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni največ 350 dodatnih ur letno, v primeru enega samostojnega oddelka pa polovico navedenega obsega.

Šola, ki izvaja v vsaj dveh samostojnih oddelkih 4. letnika program umetniška gimnazija, smer gledališče in film, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni največ 420 dodatnih ur letno, v primeru enega samostojnega oddelka pa polovico navedenega obsega. Šola, ki izvaja v vsaj dveh samostojnih oddelkih 4. letnika program umetniška gimnazija plesne smeri, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni največ 140 dodatnih ur letno, v primeru enega samostojnega oddelka pa polovico navedenega obsega. Šola, ki izvaja v vsaj dveh samostojnih oddelkih 4. letnika program umetniška gimnazija glasbene smeri, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni največ 210 dodatnih ur letno, v primeru enega samostojnega oddelka pa polovico navedenega obsega.

Skupina, oblikovana pri urah za izbirne predmete, šteje največ toliko, kot je normativ za oblikovanje polnoštevilnega oddelka za maturitetni tečaj v skladu s 60. členom tega pravilnika. Šola, ki izvaja program maturitetnega tečaja, lahko za izvedbo pouka pri različnih izbirnih predmetih nameni dodatno 232 ur letno, če je vpisala vsaj 60 dijakov. Šola, ki je vpisala manj kot 60 dijakov v maturitetni tečaj, lahko za izvedbo pouka pri različnih izbirnih predmetih nameni dodatno 174 ur letno.

Če šola organizira v povezavi s tretjim odstavkom 23. člena Zakona o maturi (Uradni list. RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo) v zaključnem letniku gimnazijskih programov pri matematiki pripravo na maturo za osnovno in višjo raven zahtevnosti, lahko oblikuje praviloma eno skupino več, kot je oddelkov 4. letnika, in sicer v dodatnem obsegu 140 ur letno, kot so določene po predmetniku programa. Če je z delitvijo števila dijakov 4. letnika s številom 26 število skupin večje, kot je določeno v prejšnjem odstavku, lahko šola oblikuje pri pouku matematike dve skupini več, kot je oddelkov 4. letnika, in sicer v dodatnem obsegu 280 ur letno.

Če šola organizira v povezavi s tretjim odstavkom 23. člena Zakona o maturi v zaključnem letniku gimnazijskih programov pri tujih jezikih in pri latinščini v programu klasične gimnazije pripravo na maturo za osnovno in višjo raven zahtevnosti, lahko ne glede na določbe od 83. do 88. člena tega pravilnika doda v ta namen iz fonda ur, ki je po predmetnikih gimnazijskih programov določen v 4. letniku za izbirne predmete ter v okviru tedenske učne obremenitve, kot je za dijake določena s posameznim programom, dodatno še največ naslednje število ur pouka za tuji jezik, v odvisnosti od števila dijakov 4. letnika, in sicer:

-       35 ur letno, če ima do 50 dijakov,

-       70 ur letno, če ima od 51 do 115 dijakov,

-       105 ur letno, če ima več kot 115 dijakov. Za latinščino v programu klasične gimnazije pa še največ naslednje število ur pouka, v odvisnosti od števila dijakov 4. letnika tega programa, in sicer:

-       35 ur letno, če ima do 50 dijakov,

-       70 ur letno, če ima od 51 do 79 dijakov,

-       105 ur letno, če ima več kot 79 dijakov.

V skupini pri praktičnem pouku v neprenovljenih oziroma iztekajočih se programih je praviloma:

-       v izobraževalnih programih nižjega poklicnega izobraževanja največ 10 dijakov,

-       v izobraževalnih programih srednjega poklicnega izobraževanja v 1. letniku največ 17, v 2. letniku največ 14 in v 3. letniku največ 13 dijakov,

-       v izobraževalnih programih srednjega strokovnega in poklicno‑tehniškega izobraževanja največ 17 dijakov. Če organizacija dela in oprema v delavnicah omogoča v skladu s katalogom znanj za praktični pouk oblikovanje večjih skupin, kot je določeno v prejšnjem odstavku, so le‑te lahko tudi večje, vendar ne večje kot 17 dijakov v skupini. Odstopanje od normativa iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno pri praktičnem pouku steklopihaštva (4 v skupini), praktičnem pouku v rudarski jami (4 v skupini), praktičnem pouku zobozdravstva (11 v skupini), praktičnem pouku zdravstvene nege (11 v skupini), praktičnem pouku pomoči in oskrbe v 3. letniku (12 v skupini) praktičnem pouku v hlevu (5 v skupini), praktičnem pouku sečnje gozdov (2 v skupini oziroma 3 v zadnji skupini, če je neparno število dijakov) ter praktični vožnji z motornim vozilom, pri čemer mora biti s programom po letnikih določen obseg ur praktičnega pouka v hlevu, praktičnega pouka sečnje gozdov oziroma praktične vožnje z motornim vozilom. Pri posameznih vsebinah strojne obdelave praktičnega pouka v izobraževalnih programih s področja strojništva in lesarstva in v izobraževalnem programu kmetijski mehanik je lahko v skupini največ 10 dijakov, pri čemer mora biti s programom po letnikih določen obseg ur teh vsebin. Število skupin se praviloma določi tako, da se število dijakov posameznega programa istega letnika deli z ustreznim številom iz prvih treh alinej prvega (10, 17, 14, 13), tretjega (4, 11, 12, 5, 2) ali četrtega odstavka

(10)tega člena. Pri posameznih vsebinah praktičnega pouka, ki se v programih iz tretje alineje prvega odstavka tega člena izvajajo v specializiranih laboratorijskih učilnicah, lahko sodeluje laborant, pri čemer mora biti s programom po letnikih določen obseg ur, pri katerih sodeluje, ter način njegovega sodelovanja. Pri vsebinah praktičnega pouka, ki so vezane na strojno obdelavo s stroji, je v izobraževalnih programih mehatronik operater in tehnik mehatronike v skupini lahko največ 10 dijakov.

Za nove oziroma prenovljene izobraževalne programe poklicnega in strokovnega izobraževanja, pripravljene in sprejete po Izhodiščih za pripravo izobraževalnih programov (1997, 2001), velja pri splošno‑izobraževalnih in strokovno‑teoretičnih predmetih ter praktičnem pouku praviloma ista velikost skupin, kot velja za neprenovljene oziroma iztekajoče se programe. Način določanja števila skupin je tak kot velja za iztekajoče se izobraževalne programe.

Spremljevalec dijakov na strokovni ekskurziji in pri drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z učnimi načrti oziroma katalogi znanj posameznih izobraževalnih programov, ki se izvajajo izven šolskega prostora, spremlja skupino 15 dijakov. Za oblikovanje skupin in vodenje planinskih izletov pri izvajanju pohodniških in gorniških vsebin se smiselno uporabljajo normativi, ki veljajo za vodnike Planinske zveze Slovenije. Skupine pri plavanju oziroma smučanju v primeru, da so te vsebine določene v učnih načrtih posameznih izobraževalnih programov, štejejo 12 dijakov.

Ravnatelj šole ali dijaškega doma lahko za opravljanje dela sistemiziranih delovnih mest iz 15.a, 38., 39., 40., 41., 42.a, 43., 44., 45., 46. in 47. člena tega pravilnika in za del praktičnega pouka, ki se izvaja na podlagi drugega odstavka 31. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19) v ustrezno opremljenih delavnicah druge pravne osebe, izjemoma sklene pogodbo o opravljanju storitev, če so bile za ta delovna mesta predhodno izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi določi minister.

Odstopanje od normativov, določenih s tem pravilnikom, odobri na podlagi obrazložene vloge šole oziroma dijaškega doma ministrstvo s posebnim sklepom za posamezno šolsko leto.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati:

-       Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje gimnazijskih programov (Uradni list RS, št. 76/03, 78/04, 100/07 in 67/08),

-       Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe (Uradni list RS, št. 76/03, 78/04, 85/06, 100/07 in 67/08) in

-       Pravilnik o normativih in standardih v dijaških domovih (Uradni list RS, št. 76/03, 89/03, 61/05, 100/07 in 67/08).

Ta pravilnik prične veljati 1. septembra 2010.