8. člen

V Prilogi 1 se v II. poglavju za 20. točko doda nova, 21. točka, ki se glasi: »21. Kineziolog v zdravstveni dejavnosti/kineziologinja v zdravstveni dejavnosti Pripravnik se usposablja v časovnem obsegu pet in pol mesecev na področjih strokovnih vsebin kineziološke dejavnosti, od tega: – najmanj 7 tednov v zdravstveni dejavnosti na primarni ravni, ki obsega osnovno zdravstveno dejavnost (javni zavodi in zasebne ambulante), – najmanj 2 tedna v zdravstveni dejavnosti na sekundarni ravni, ki obsega specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost, in – najmanj 1 teden v zdravstveni dejavnosti na terciarni ravni, ki obsega opravljanje dejavnosti klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov ter drugih pooblaščenih zdravstvenih zavodov. Pripravnik se lahko usposablja tudi v socialno varstvenih, specialnih in drugih zavodih, ki izvajajo kineziološko dejavnost, vendar največ v obsegu treh mesecev. Pripravnik opravlja pripravništvo na večini (6 ali več) naslednjih strokovnih področij: – gibalna dejavnost za promocijo aktivnega življenjskega sloga in krepitev zdravja, – ukrepi za zmanjševanje neenakosti v zdravju, – ukrepi ob nezadostni telesni dejavnosti, – gibalna dejavnost za izboljšanje morfološkega statusa, – gibalna dejavnost za vseživljenjski gibalni razvoj, – gibalna dejavnost v preventivi kroničnih nenalezljivih bolezni in poškodb, – ukrepi za preprečevanje zapletov bolezni in invalidnosti, – gibalna dejavnost za krepitev funkcionalnega statusa različnih ciljnih skupin, – načrtovanje, razvoj in spremljanje telesne pripravljenosti, – individualizirana telesna dejavnost. Pripravnik se usposablja za opravljanje kineziološke dejavnosti tako, da poglablja svoje znanje, spretnosti in poklicne veščine na naslednjih področjih: – ustnega in pisnega komuniciranja ter strokovnega izražanja in razumevanje zdravstvenih ter kinezioloških izrazov, – ocenjevanja, vrednotenja in dokumentiranja stanja telesne pripravljenosti uporabnika in izidov programov telesne dejavnosti, – motivacije uporabnika ali ciljne skupine uporabnikov za telesno aktivnejši življenjski slog, – določanja ciljev in načina izvedbe kineziološke obravnave glede na telesno pripravljenost in dosedanjo telesno dejavnost uporabnika, – priprave preventivnih programov telesne dejavnosti za uporabnika ali ciljno skupino uporabnikov, – priprave vadbenih programov za izboljšanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter telesne sestave uporabnikov, – načrtovanja, izvajanja, spremljanja in prilagajanja programov telesne dejavnosti ob upoštevanju prisotnih dejavnikov tveganja in s tem povezanih omejitev uporabnika ali ciljne skupine uporabnikov, – svetovanja o ustrezni telesni dejavnosti ob povečani ogroženosti za kronične nenalezljive bolezni, – vodenja uporabnika v doseganju polne funkcionalne sposobnosti, – vključevanja elementov, tehnik in didaktičnih pristopov različnih gibalnih oziroma športnih aktivnosti za hitrejše in učinkovitejše doseganje ciljev kineziološke obravnave uporabnika, – vključevanja pedagoških in andragoških vidikov vodenja vadbe v programe telesne dejavnosti, – ocenjevanja, vrednotenja in dokumentiranja lastnega dela, – svetovanja, vzgoje in programov promocije zdravja za aktiven in zdrav način življenja, – razumevanja in spremljanja oziroma upoštevanja raziskovalne metodologije ter na dokazih podprtih vadbenih procesov telesne dejavnosti, – poznavanja priporočil in smernic na področju kineziološke dejavnosti, – samostojnega dela in sodelovanja v zdravstvenem timu.«.