Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti

V Pravilniku o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 76/22) se v 4. členu v drugem odstavku za besedo »let« doda besedilo »od prejema na ministrstvo«.

Besedilo 10. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Kandidat z izobrazbo 4. ali 5. ravni v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, opravlja strokovni izpit pri javnem zdravstvenem zavodu (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni zavod), ki ga za izvajanje strokovnih izpitov pooblasti ministrstvo.

(2)Pogoja za pooblaščeni zavod sta: − ima zadostno število usposobljenih izpraševalcev, − ima ustrezne prostore in opremo, ki omogočajo izvedbo strokovnega izpita.

(3)Kandidat z izobrazbo 6. ali višje ravni v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, opravlja strokovni izpit pri ministrstvu.«.

V 11. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Pooblaščeni zavod oziroma ministrstvo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec strokovnih izpitov) do 30. junija za naslednje koledarsko leto na svoji spletni strani objavi izpitne roke, pri čemer v posameznem koledarskem letu zagotovi vsaj deset izpitnih rokov.«. V tretjem odstavku se v napovednem stavku beseda »Pripravnik« nadomesti z besedo »Kandidat«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Magistru farmacije, ki ima zaključen ustrezen študijski program druge stopnje, ki traja najmanj pet let, in je lahko dodatno izražen z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS, ter obsega najmanj štiri leta teoretičnega in praktičnega izobraževanja oziroma usposabljanja ter najmanj šestmesečno praktično usposabljanje v lekarni ali v bolnišnici pod vodstvom farmacevtskega oddelka bolnišnice, ob prijavi ni treba priložiti Lista pripravnika.«. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »tretjega odstavka tega člena«. Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

V 17. členu se v prvem odstavku v prvi alineji za besedilom »kandidata,« doda besedilo »kadar kandidat pri njem opravlja pripravništvo,«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Višino stroškov strokovnega izpita določi minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).«.

V 24. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Posameznik, ki je v Republiki Sloveniji opravil strokovni izpit na področju zdravstvene dejavnosti, pozneje pa želi opravljati drug poklic na področju zdravstvene dejavnosti, opravlja pripravništvo in strokovni izpit za ta poklic.«. V drugem odstavku se za besedo »posameznika« doda besedilo »iz prejšnjega odstavka«, beseda »pozneje« pa črta.

V 27. členu se v drugem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Posameznik iz prejšnjega odstavka vloži vlogo, ki mora vsebovati:«.

V 28. členu se v drugem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Posameznik iz prejšnjega odstavka vloži vlogo, ki mora vsebovati:«.

V Prilogi 1 se v II. poglavju za 20. točko doda nova, 21. točka, ki se glasi: »21. Kineziolog v zdravstveni dejavnosti/kineziologinja v zdravstveni dejavnosti Pripravnik se usposablja v časovnem obsegu pet in pol mesecev na področjih strokovnih vsebin kineziološke dejavnosti, od tega: – najmanj 7 tednov v zdravstveni dejavnosti na primarni ravni, ki obsega osnovno zdravstveno dejavnost (javni zavodi in zasebne ambulante), – najmanj 2 tedna v zdravstveni dejavnosti na sekundarni ravni, ki obsega specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost, in – najmanj 1 teden v zdravstveni dejavnosti na terciarni ravni, ki obsega opravljanje dejavnosti klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov ter drugih pooblaščenih zdravstvenih zavodov. Pripravnik se lahko usposablja tudi v socialno varstvenih, specialnih in drugih zavodih, ki izvajajo kineziološko dejavnost, vendar največ v obsegu treh mesecev. Pripravnik opravlja pripravništvo na večini (6 ali več) naslednjih strokovnih področij: – gibalna dejavnost za promocijo aktivnega življenjskega sloga in krepitev zdravja, – ukrepi za zmanjševanje neenakosti v zdravju, – ukrepi ob nezadostni telesni dejavnosti, – gibalna dejavnost za izboljšanje morfološkega statusa, – gibalna dejavnost za vseživljenjski gibalni razvoj, – gibalna dejavnost v preventivi kroničnih nenalezljivih bolezni in poškodb, – ukrepi za preprečevanje zapletov bolezni in invalidnosti, – gibalna dejavnost za krepitev funkcionalnega statusa različnih ciljnih skupin, – načrtovanje, razvoj in spremljanje telesne pripravljenosti, – individualizirana telesna dejavnost. Pripravnik se usposablja za opravljanje kineziološke dejavnosti tako, da poglablja svoje znanje, spretnosti in poklicne veščine na naslednjih področjih: – ustnega in pisnega komuniciranja ter strokovnega izražanja in razumevanje zdravstvenih ter kinezioloških izrazov, – ocenjevanja, vrednotenja in dokumentiranja stanja telesne pripravljenosti uporabnika in izidov programov telesne dejavnosti, – motivacije uporabnika ali ciljne skupine uporabnikov za telesno aktivnejši življenjski slog, – določanja ciljev in načina izvedbe kineziološke obravnave glede na telesno pripravljenost in dosedanjo telesno dejavnost uporabnika, – priprave preventivnih programov telesne dejavnosti za uporabnika ali ciljno skupino uporabnikov, – priprave vadbenih programov za izboljšanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter telesne sestave uporabnikov, – načrtovanja, izvajanja, spremljanja in prilagajanja programov telesne dejavnosti ob upoštevanju prisotnih dejavnikov tveganja in s tem povezanih omejitev uporabnika ali ciljne skupine uporabnikov, – svetovanja o ustrezni telesni dejavnosti ob povečani ogroženosti za kronične nenalezljive bolezni, – vodenja uporabnika v doseganju polne funkcionalne sposobnosti, – vključevanja elementov, tehnik in didaktičnih pristopov različnih gibalnih oziroma športnih aktivnosti za hitrejše in učinkovitejše doseganje ciljev kineziološke obravnave uporabnika, – vključevanja pedagoških in andragoških vidikov vodenja vadbe v programe telesne dejavnosti, – ocenjevanja, vrednotenja in dokumentiranja lastnega dela, – svetovanja, vzgoje in programov promocije zdravja za aktiven in zdrav način življenja, – razumevanja in spremljanja oziroma upoštevanja raziskovalne metodologije ter na dokazih podprtih vadbenih procesov telesne dejavnosti, – poznavanja priporočil in smernic na področju kineziološke dejavnosti, – samostojnega dela in sodelovanja v zdravstvenem timu.«.

V Prilogi 3 se v II. poglavju za 20. točko dodata novi, 21. in 22. točka, ki se glasita: »21. Magister farmacije/magistrica farmacije Strokovne vsebine s področja dela poklicne dejavnosti magistra farmacije/magistrice farmacije obsegajo: – izdaja zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini, ki se izdajajo na in brez recepta, izdaja medicinskih pripomočkov in izdaja drugega blaga, – svetovanje o pravilni in varni uporabi zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini, ki se izdajajo na in brez recepta, medicinskih pripomočkov in drugega blaga, – nadzor pravilnosti predpisovanja, izdajanja in shranjevanja zdravil, za katere je osebno odgovoren v okviru svojih usposobljenosti, – sodelovanje v procesu zdravljenja, ki poteka pod nadzorom zdravnika (smiselno in količinsko preverja predpisana zdravila ter možnosti interakcij in neželenih učinkov), – izvajanje farmacevtske skrbi na področju zdravljenja bolezni z zdravili in medicinskimi pripomočki, – izvajanje farmacevtske skrbi na področju preprečevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni, – izvajanje farmacevtske skrbi pri samozdravljenju (presoja o resnosti bolnikovih težav, odloča o vrsti svetovanja in ocenjuje uspešnost predlaganega samozdravljenja), – izdelovanje magistralnih pripravkov in galenskih izdelkov (tudi pod posebnimi pogoji izdelave), zagotavljanje njihove kakovosti, varnosti in učinkovitosti ter varnosti pri delu, – nabava, priprava in shranjevanje zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini, ki se izdajajo na recept in brez recepta, medicinskih pripomočkov in drugega blaga, – izvajanje preventivnih programov s področja lekarniške dejavnosti in promocija zdravja, – priprava in vodenje strokovnih evidenc in dokumentacije, – sodelovanje v zdravstvenem timu, – poznavanje izvajanja pregleda uporabe zdravil, – poznavanje izvajanja farmakoterapijskega pregleda, – opravljanje strokovno raziskovalnega dela in sodelovanje pri znanstveno raziskovalnem delu, – preverjanje kakovosti zdravil in farmacevtskih snovi, – analize in preiskave različnega biološkega materiala, – uvajanje novih aplikacij na analizatorjih, – odvzem, sortiranje, evidentiranje, konzerviranje in shranjevanje biološkega materiala ter nadzor nad tem materialom, – svetovanje pacientom glede pravilnega odvzema biološkega materiala in možnosti predanalitskih vplivov. 22. Kineziolog v zdravstveni dejavnosti/kineziologinja v zdravstveni dejavnosti Strokovne vsebine poklicnega področja kineziologa v zdravstveni dejavnosti/kineziologinje v zdravstveni dejavnosti obsegajo: – splošno znanje (temeljno teoretično medicinsko znanje za razumevanje fizioloških procesov delovanj ter kineziološke dejavnosti in izrazoslovja), poznavanje temeljnih postopkov oživljanja, vključno s postopki avtomatizirane zunanje defibrilacije, komunikacija (sposobnost ustnega in pisnega izražanja ter sposobnost komunikacijskih veščin za delo z različnimi skupinami uporabnikov), potrebe stalnega poklicnega razvoja in vseživljenjskega učenja, osnove raziskovalne metodologije in z dokazili podprte kineziologije, poznavanje priporočil in smernic telesne dejavnosti za krepitev zdravja; – ocenjevanje (testiranje telesne pripravljenosti uporabnikov, upoštevanje priporočil in smernic ter strokovnih mnenj, ocena uspešnosti kineziološke obravnave, analiza rezultatov); – proces kineziološke obravnave (postavitev ciljev kineziološke obravnave, podatki o izboru učinkovitih kinezioloških pristopov, načrtovanje in izvedba kineziološke obravnave v preventivi, nadaljevanje in zaključek kineziološke obravnave, analiza rezultatov); – sodelovanje z uporabnikom (sporazumevanje, spoštovanje uporabnika, upoštevanje soglašanja in usmerjanje uporabnika v nadaljnje obravnave); – sporazumevanje, poročanje in prenos znanja drugim strokovnjakom v zdravstvenem timu; – vrednotenje, dokumentacija in hramba dokumentacije, med in po končani kineziološki obravnavi; – promocija zdravja, varnega dela in varnega okolja za kineziološko obravnavo (vzgoja za zdravje, varnost in preventiva); – osnove etičnega ravnanja kineziologa, skupaj z varovanjem zaupnosti obravnavanega uporabnika.«.

Ta pravilnik se začne uporabljati 1. oktobra 2024, razen nove 21. točke II. poglavja Priloge 1 ter novih 21. in 22. točke II. poglavja Priloge 3 pravilnika, ki se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.