Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal

(1)Ta pravilnik zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17), zadnjič popravljeno s Popravkom (UL L št. 158 z dne 19. 6. 2012, str. 25) za obratovalni monitoring stanja tal na območju izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave (v nadaljnjem besedilu: obratovalni monitoring stanja tal) določa obseg, merila za izbiro vzorčnih mest in parametrov, metodologijo vzorčenja tal in analiziranja vzorcev tal, vrednotenje spremembe vsebnosti parametrov, vsebino predloga programa obratovalnega monitoringa stanja tal (v nadaljnjem besedilu: program) in poročila o obratovalnem monitoringu stanja tal (v nadaljnjem besedilu: poročilo) ter način in obliko evidentiranja in sporočanja podatkov o obratovalnem monitoringu stanja tal.

(2)Ta pravilnik določa tudi tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal.

(1)Ta pravilnik se uporablja za obratovalni monitoring stanja tal iz predpisa, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije.

(2)Ta pravilnik se uporablja tudi za obratovalni monitoring stanja tal, če gre za ugotavljanje vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave ali dejavnosti iz predpisa, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije, če je to določeno s posebnim predpisom.

(3)Ta pravilnik se v delu, ki se nanaša na izdelavo posnetka ničelnega stanja tal, uporablja tudi za izdelavo:

-        ocene kakovosti tal iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, in

-        analize tal iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata.

(4)Ta pravilnik se v delu, ki se nanaša na tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec obratovalnega monitoringa stanja tal, uporablja tudi za izdelavo:

-        ocene kakovosti zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine in ocene kakovosti tal iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov,

-        strokovne ocene iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.antropogena tla so tla, ki imajo zaradi človekovega delovanja:

-  spremenjeno zgradbo oziroma fizikalne in kemijske lastnosti zaradi vplivov rabe tal ali nasipavanja zemeljskih izkopov in umetno pripravljene zemljine, določenih v predpisu, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, ali zaradi izvajanja dejavnosti, ki lahko povzročijo onesnaženje tal, ali

-  so nastala z uporabo polnila pri gradnji objektov, določenega v predpisu, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, če gre za utrjene za vodo prepustne in nepokrite površine;

2.enota vzorca tal je del tal, ki se pri vzorčenju tal odvzame z opremo za jemanje vzorcev iz posamezne globine tal na posameznem odvzemnem mestu za pripravo vzorca tal;

3.homogenizacija vzorca tal je postopek v laboratoriju, v katerem se z mešanjem enot vzorca tal zagotovijo homogene lastnosti celotnega vzorca tal, odvzetega iz določene globine tal ob hkratni odstranitvi primesi, kakor so večji kosi kamnin, sveži ali suhi rastlinski ostanki ali živali, in antropogene primesi, kakor so delci gradbenih odpadkov in podobno;

4.horizont tal je plast v profilu tal, ki je v glavnem vzporedna s talnim površjem in je nastala zaradi pedogenetskih dejavnikov (matična podlaga, podnebje, relief, čas, organizmi) in procesov. Horizonti tal se med seboj razlikujejo v eni ali več morfoloških, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnostih (na primer po barvi, teksturi, prekoreninjenosti, kislosti);

5.izhodiščno poročilo je poročilo iz predpisa, ki določa vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije;

6.izvajalec obratovalnega monitoringa stanja tal je oseba, ki je vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa stanja tal in ima pooblastilo iz 18. člena tega pravilnika;

7.laboratorijski suhi vzorec tal je zračno suhi vzorec tal po opravljeni homogenizaciji vzorca tal, sušenja, drobljenja in sejanja na situ z odprtinami velikosti 2 mm ter se uporabi za analizo v laboratoriju. Za parametre, za katere so v skladu s standardi za analizne metode zahtevane manjše velikosti delcev, se vzorec tal dodatno zmelje do zahtevane velikosti;

8.laboratorijski sveži vzorec tal je vzorec tal po opravljeni homogenizaciji vzorca tal in se uporabi za analizo parametrov, za katere je v skladu s standardi za analizne metode zahtevana uporaba svežih vzorcev;

9.matična podlaga je material mineralnega ali organskega izvora, iz katerega se v tlotvornih procesih razvijajo tla;

10.meja določljivosti je najnižja vsebnost parametra, ki se lahko določi s sprejemljivo ravnijo natančnosti;

11.meja zaznavnosti je najnižja vrednost parametra, ki se lahko z določeno verjetnostjo zazna z navedeno analizno metodo;

12.merilna negotovost je nenegativni parameter, ki označuje raztros vrednosti veličine, ki so na podlagi uporabljenih podatkov pripisane merjencu;

13.območje naprave so zemljiške parcele, kjer je naprava in se opravljajo druge z napravo neposredno tehnično povezane dejavnosti;

14.odvzemno mesto je mesto za odvzem posameznih enot vzorca tal v različnih globinah tal na vzorčnem mestu;

15.osnovni pedološki parametri so parametri, ki opredeljujejo glavne kemijske in fizikalne lastnosti horizonta ali sloja tal, in so: suha snov, pH, delež organske snovi, celotni dušik, rastlinam dostopna fosfor in kalij, zrnavost tal (tekstura), kationska izmenjalna kapaciteta, električna prevodnost ter prostorninska gostota tal;

16.posnetek ničelnega stanja tal je:

-  posnetek stanja tal na območju, na katerem še ni naprave ali se še ni izvajala dejavnost oziroma na katerem deluje ali je delovala naprava ali se izvaja ali se je izvajala dejavnost, in je izhodišče za spremljanje vplivov na stanje tal zaradi delovanja zavezanca,

-  posnetek stanja tal na območju, kjer je predviden vnos zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, ali

-  posnetek stanja tal na območju, kjer je predviden vnos komposta ali digestata v ali na tla v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

17.priprava vzorca tal so vsi postopki, uporabljeni za pripravo vzorca tal;

18.profil tal je talni profil, ki je navpični presek tal od površine do matične podlage ali izbrane globine tal. Izkopljemo ga zaradi ugotavljanja lastnosti in vrste tal ali vzorčenja tal;

19.rezervni vzorec tal je vzorec tal, ki je pripravljen ob homogenizaciji vzorca tal, namenjen za preveritev morebitnih nejasnosti pri meritvah ali za razlago analitskega rezultata osnovnih pedoloških parametrov ali zadevnih nevarnih snovi ali posameznih nevarnih snovi;

20.sloj tal je plast tal, ki nastane pod vplivom rečnih nanosov, pobočnih procesov ali izrazitega delovanja človeka (mešanje, nasipanje, odlaganje, prekrivanje in podobno). Izraz sloj tal se uporablja tudi, kadar se opredeli samo globina tal, pri čemer sloj tal lahko zajema več horizontov tal;

21.vzorčno mesto je prostorsko določeno območje tal, kjer se odvzemajo vzorci tal za posnetek ničelnega stanja tal ali za spremljanje parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal;

22.vzorec tal je vzorec, sestavljen iz več enot vzorcev tal, odvzetih na odvzemnih mestih vzorčnega mesta, in homogeniziran tako, da odraža povprečne kemijske, fizikalne in morfološke lastnosti celotnega vzorčnega mesta na določeni globini tal ter s tem zagotavlja reprezentativnost vzorčnega mesta;

23.zadevna nevarna snov je zadevna nevarna snov iz predpisa, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije;

24.zavezanec je:

-  povzročitelj obremenitve, ki mora kot upravljavec naprave iz predpisa, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije, zagotavljati obratovalni monitoring stanja tal,

-  upravljavec naprave iz drugega odstavka prejšnjega člena,

-  oseba, ki izvaja vnos zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, ali

-  oseba, ki izvaja vnos komposta ali digestata v ali na tla v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

25.zračno suhi vzorec tal je vzorec tal, posušen pri temperaturi 40 °C do konstantne mase vzorca tal.

Obratovalni monitoring stanja tal obsega:

1.vzorčenje tal na vzorčnih mestih in zapis o vzorčenju tal na vsakem vzorčnem mestu,

2.shranjevanje in prevoz vzorcev tal,

3.prevzem vzorcev tal v laboratoriju,

4.pripravo vzorcev tal v laboratoriju,

5.merjenje in analizo parametrov odvzetih vzorcev tal,

6.vrednotenje rezultatov analiz in vpliva glede na posamezne parametre, ki so predmet obratovalnega monitoringa stanja tal, in

7.izdelavo poročila iz 14. člena tega pravilnika.

(1)Vzorčna mesta se določijo tako, da:

-        omogočajo zaznavo in spremljanje vplivov na stanje tal zaradi delovanja zavezanca ter

-        se zagotovijo podatki o lastnostih tal in vsebnostih onesnaževal v tleh v skladu z zahtevami iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)Vzorčna mesta se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi programa iz 17. člena tega pravilnika. Določijo se tako, da zagotavljajo podatke o vsebnosti onesnaževal v tleh na najmanj enem vzorčnem mestu na območju naprave.

(3)Poleg vzorčnih mest iz prejšnjega odstavka se za obratovalni monitoring stanja tal izberejo tudi dodatna vzorčna mesta, če iz poročila iz 14. člena tega pravilnika izhaja, da na podlagi vzorčnih mest iz prejšnjega odstavka ni mogoče prepoznati naključnega onesnaževanja tal ali če je to potrebno zaradi povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja tal. Dodatna vzorčna mesta predlaga in strokovno obrazloži izvajalec obratovalnega monitoringa stanja tal (v nadaljnjem besedilu: izvajalec monitoringa) v poročilu iz 14. člena tega pravilnika na podlagi strokovne presoje z upoštevanjem zahtev iz Priloge 1 tega pravilnika.

(4)Vzorčno mesto ali več dodatnih vzorčnih mest iz prejšnjega odstavka se določi ali določijo s spremembo okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi vloge za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja iz predpisa, ki določa vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije.

(5)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se vzorčna mesta na območju naprave iz prvega ali drugega odstavka 2. člena tega pravilnika ne določijo, če vzorčenje tal za spremljanje parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal tehnično ni izvedljivo, ker so tla na celotnem območju naprave pozidana, asfaltirana ali drugače utrjena z nepropustnimi materiali.

(1)Zavezanec zagotovi, da se meritve na predlaganih vzorčnih mestih izvajajo merilno neoporečno, tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca monitoringa, in sicer tako, da je:

-        vzorčno mesto dostopno,

-        vzorčno mesto očiščeno (na primer odstranitev zarasti, odstranitev oziroma preprečitev odlaganja materiala),

-        vzorčno mesto zavarovano pred posegi ali spremembami tal in

-        površina tal vzorčnega mesta najmanj 8 m 2 in največ 100 m 2.

(2)Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka je lahko površina vzorčnega mesta zaradi različnih ovir na območju naprave, kakor so stavbe, skale, vodne površine, tlakovane ali z drugimi materiali utrjene površine, tudi manjša.

(3)Zavezanec mora na vzorčnih mestih preprečiti kakršno koli premeščanje ali poseganje v globino ali na površino tal, razen če gre za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal v skladu s tem pravilnikom.

(4)Zavezanec ob koncu vsakega obdobja vzorčenja in meritev parametrov v tleh iz 9. člena tega pravilnika zagotovi preveritev ustreznosti vsakega vzorčnega mesta.

(5)Ne glede na prvi do četrti odstavek tega člena zavezanec za izdelavo posnetka ničelnega stanja za oceno kakovosti tal iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, ali za analizo tal iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, zagotovi, da je na vzorčnem mestu:

-        površina tal za predvideni vnos zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine oziroma komposta ali digestata manjša ali enaka 5 ha in

-        raba tal ostala enaka.

(1)Parametri obratovalnega monitoringa stanja tal se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi programa iz 17. člena tega pravilnika.

(2)Obratovalni monitoring stanja tal iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika vključuje monitoring osnovnih pedoloških parametrov iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, in zadevnih nevarnih snovi, za katere je verjetno, da bodo najdene na območju naprave, z upoštevanjem možnosti onesnaženja tal na območju naprave, določenih v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije.

(3)Obratovalni monitoring stanja tal iz drugega odstavka 2. člena tega pravilnika vključuje monitoring osnovnih pedoloških parametrov iz Priloge 2 tega pravilnika in posameznih nevarnih snovi, ki so povezane z dejavnostjo teh naprav ter lahko vplivajo na zdravje ljudi in okolje.

(4)V okoljevarstvenem dovoljenju se kot parameter obratovalnega monitoringa stanja tal določi tudi kateri koli drug parameter, če iz poročila o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode, izdelanega v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemne vode, izhaja, da so vsebnosti katerega koli parametra, ki je vključen v obratovalni monitoring stanja podzemne vode, večje od standardov kakovosti za ta parameter.

(5)V okoljevarstvenem dovoljenju se kot parameter obratovalnega monitoringa stanja tal lahko določi tudi kateri koli drug parameter, če to izhaja iz programa iz 17. člena tega pravilnika.

(1)Na vsakem vzorčnem mestu se določi najmanj 10 in največ 25 odvzemnih mest. Odvzemna mesta se na posameznem vzorčnem mestu razporedijo čim bolj enakomerno. Na vsakem odvzemnem mestu se odvzamejo enote vzorca tal v vsaki globini tal v skladu s Prilogo 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)Globine vzorčenja tal na vzorčnih mestih se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi programa iz 17. člena tega pravilnika.

(3)Poleg globin vzorčenja tal iz prejšnjega odstavka se za obratovalni monitoring stanja tal izberejo tudi dodatne globine vzorčenja tal, če iz poročila iz 14. člena tega pravilnika izhaja, da na podlagi globin vzorčenja tal iz prejšnjega odstavka ni mogoče prepoznati naključnega onesnaževanja tal ali če je to potrebno zaradi povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja tal. Dodatne globine vzorčenja predlaga izvajalec monitoringa na podlagi strokovne presoje in z upoštevanjem zahtev iz Priloge 1 tega pravilnika.

(4)Dodatne globine vzorčenja tal iz prejšnjega odstavka se določijo s spremembo okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi vloge za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja iz predpisa, ki določa vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije .

(1)Vzorčenje tal in meritve parametrov v tleh v okviru izvajanja obratovalnega monitoringa stanja tal iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika se izvajajo enkrat letno na deset let v istem mesecu, v katerem so izvedene meritve posnetka ničelnega stanja tal v skladu s 4. točko Priloge 1 tega pravilnika. V primeru izrednih vremenskih razmer (na primer poplave, sneg, nasičenost tal z vodo, zmrznjena tla) se čas vzorčenja zamakne.

(2)Pogostost vzorčenja tal in meritev parametrov v tleh v okviru izvajanja obratovalnega monitoringa stanja tal iz drugega odstavka 2. člena tega pravilnika se določi za vsako napravo posebej, vendar ne manj pogosto, kakor je določeno v prejšnjem odstavku.

(3)Pogostost vzorčenja tal in meritev iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi programa iz 17. člena tega pravilnika.

(4)Enkratno vzorčenje tal in meritve parametrov v tleh se izvedejo pri izdelavi posnetka ničelnega stanja tal zaradi ugotavljanja kakovosti tal:

-        pred vnosom zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, ali

-        pred vnosom komposta ali digestata v ali na tla v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata.

(1)Za vzorčenje tal na vzorčnih mestih, prevoz, shranjevanje in pripravo vzorcev tal v laboratoriju se uporabljajo oprema in postopek iz Priloge 3 tega pravilnika.

(2)Ob prevzemu vzorcev v laboratoriju se izpolni sprejemni list na obrazcu iz Priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika, ali na obrazcu, ki vsebuje sestavine iz obrazca iz Priloge 4 tega pravilnika.

(3)Posode za vzorce tal, prevoz in shranjevanje vzorcev tal ter priprava vzorcev tal ne smejo vplivati na rezultate meritev. Vzorci se hranijo v posodah iz materialov, kakor je določeno s standardom SIST ISO 18400-105 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom.

(4)Ob vsakem vzorčenju tal v okviru obratovalnega monitoringa stanja tal iz prvega in drugega odstavka 2. člena tega pravilnika se za vsako vzorčno mesto izpolni zapis o vzorčenju tal na obrazcu iz Priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Za analize vzorcev tal glede na vsebnost parametrov iz 7. člena tega pravilnika se uporabljajo analizne metode, vključno z laboratorijskimi in terenskimi metodami, ki so validirane in dokumentirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom in temeljijo na:

-        merilni negotovosti analiznih metod 50 odstotkov ali manj, ki je podana kot razširjena merilna negotovost pri stopnji zaupanja 95 odstotkov (k = 2), in

-        meji določljivosti, ki znaša 30 odstotkov ali manj od najnižje vrednosti, opredeljene v predpisu, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh.

(2)Če za posamezni parameter iz 7. člena tega pravilnika zahtev za mejo določljivosti iz druge alineje prejšnjega odstavka ni mogoče opredeliti, se ta določi v skladu z rezultati validacije analizne metode iz prejšnjega odstavka.

(3)Če gre za skupinske parametre iz 7. člena tega pravilnika, ki se analizirajo z isto analizno metodo (na primer kovine, policiklični aromatski ogljikovodiki, triazinski pesticidi in njihovi metaboliti, organoklorni pesticidi, fenolne spojine, dioksini in dioksinom podobne spojine, PAH, poliklorirani bifenili (PCB), DDT/DDD/DDE, drini, spojine HCH, dioksinom podobni PCB), in so najnižje vrednosti iz prvega odstavka tega člena opredeljene, mora biti analizna metoda akreditirana v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom za vsaj en parameter posamezne skupine.

(4)Če je za posamezni parameter iz 7. člena tega pravilnika najnižja vrednost iz prvega odstavka tega člena opredeljena, analizne metode, ki ustrezajo zahtevam glede merilne negotovosti in meje določljivosti iz prvega odstavka tega člena, pa niso na voljo, se za analizo takega posameznega parametra uporabi analizna tehnika, ki ne povzroča nesorazmerno velikih stroškov, pri čemer se uporabi metoda, ki je validirana in dokumentirana v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom.

(5)Če za posamezni parameter iz 7. člena tega pravilnika najnižje vrednosti iz prvega odstavka tega člena niso opredeljene in ta parameter ni akreditiran, se analizna metoda validira in dokumentira v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom.

(6)Če gre za parametre iz 7. člena tega pravilnika, ki so redke umetne organske spojine in zanje najnižje vrednosti iz prvega odstavka tega člena niso opredeljene, se lahko uporabi analizna metoda, ki omogoča le identifikacijo. Če je taka umetna organska spojina z identifikacijo potrjena, se za analizo parametra uporabi analizna metoda, ki je validirana in dokumentirana v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom.

(7)Za analize osnovnih pedoloških parametrov iz Priloge 2 tega pravilnika, zadevnih nevarnih snovi oziroma posameznih nevarnih snovi iz 7. člena tega pravilnika, ki so nevarne snovi v tleh iz predpisa, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh, se uporabljajo standardne analizne metode iz Priloge 2 tega pravilnika ali drugi enakovredni evropski ali mednarodno priznani standardi.

(1)Sprememba vsebnosti parametra obratovalnega monitoringa stanja tal (v nadaljnjem besedilu: sprememba vsebnosti parametra) na vzorčnem mestu se med izvajanjem obratovalnega monitoringa stanja tal izračuna kot razlika med povprečno vsebnostjo parametra, izmerjenega med izvajanjem obratovalnega monitoringa stanja tal, in povprečno vsebnostjo istega parametra, izmerjenega v enaki globini tal, v posnetku ničelnega stanja vzorčnega mesta, po naslednji enačbi: kjer je:

-        Δ: sprememba vsebnosti parametra,

-         (t0): povprečna vsebnost parametra na vzorčnem mestu, izmerjenega v izbrani globini tal v posnetku ničelnega stanja,

-         (tn): povprečna vsebnost istega parametra na vzorčnem mestu, izmerjenega v isti globini tal med izvajanjem obratovalnega monitoringa stanja tal,

-        j: izbrani parameter,

-        g: izbrana globina tal,

-        (t0): čas ob posnetku ničelnega stanja,

-        (tn): čas ob izvajanju obratovalnega monitoringa stanja tal.

(2)Sprememba povprečne vsebnosti parametra je pomembna, če statistični test pokaže statistično značilno razliko. Za testiranje razlike povprečij dveh neodvisnih vzorcev, ki ju sestavljajo najmanj štirje vzorci tal, odvzeti iz enake globine, se uporabi statistična metoda t-test. Pri izračunu variance se upošteva prispevek, ki zajema negotovost analizne metode in negotovost zaradi heterogenosti vzorčnega mesta za izbrani parameter. Razlika povprečij je statistično značilna, če izračunani t v absolutnem smislu presega kritično vrednost t0,025(n-1) iz naslednje preglednice: Preglednica: vrednosti t 0,025 pri 5-odstotnem tveganju Število vzorcev (n) n-1 t0,025 4 3 3,182 5 4 2,776 6 5 2,571 7 6 2,447 Število vzorcev (n) n-1 t0,025 4 3 3,182 5 4 2,776 6 5 2,571 7 6 2,447

(3)Ničelno stanje in stanje vzorčnega mesta tal, izmerjeno med izvajanjem obratovalnega monitoringa stanja tal, se določita z vsebnostjo posameznega parametra v tleh in njeno variabilnostjo. Variabilnost se poda kot razširjena merilna negotovost s stopnjo zaupanja 95 odstotkov (k = 2) in je izračunana kot kombinacija negotovosti zaradi heterogenosti vzorčnega mesta in negotovosti zaradi analizne metode za določevanje posameznega parametra. Vsebnost parametra se izračuna po naslednji enačbi kjer je:

-        vsebnost izbranega parametra v izbrani globini tal,

-        : povprečna vsebnost parametra vzorčnega mesta v izbrani globini tal,

-        u j: negotovost, ki izhaja iz analizne metode za izbrani parameter, izražena v odstotkih,

-        u h: negotovost zaradi heterogenosti vzorčnega mesta,

-        j: izbrani parameter,

-        g: izbrana globina tal.

(4)Za ugotovitev heterogenosti vzorčnega mesta iz prejšnjega odstavka se odvzamejo najmanj štirje povprečni vzorci tal iz vsake globine tal v skladu z zahtevami iz Priloge 3 tega pravilnika, tako da vsak povprečni vzorec tal pokrije sorazmerni del, skupaj pa celoto vzorčnega mesta. Za izračun heterogenosti ničelnega stanja posameznega vzorčnega mesta se izdela analiza osnovnih pedoloških parametrov tal, parametrov v tleh glede na obremenitve tal zaradi obstoječe ali pretekle rabe tal in parametrov v tleh glede na predvidene obremenitve tal. Za izračun heterogenosti stanja posameznega vzorčnega mesta med izvajanjem obratovalnega monitoringa stanja tal se izdela analiza parametrov iz 7. člena tega pravilnika. Heterogenost vzorčnega mesta se izračuna po naslednji enačbi: kjer je:

-        uh: negotovost zaradi heterogenosti vzorčnega mesta,

-         povprečna vsebnost parametra v posnetku ničelnega stanja vzorčnega mesta,

-         vsebnost izbranega parametra v i-tem vzorcu v izbrani globini tal v posnetku ničelnega stanja,

-        n: število vzorcev tal, odvzetih na posameznem vzorčnem mestu ob posnetku ničelnega stanja tal (4 ali več),

-        i: izbrani vzorec tal,

-        j: izbrani parameter,

-        g: izbrana globina tal.

(5)Pri izračunu povprečne vsebnosti parametra iz tega člena se:

-        rezultat analize opredeli kot polovica vrednosti meje določljivosti za ta parameter, kadar je izmerjena vsebnost parametra pod mejo določljivosti, in

-        za parameter, ki je vsota vsebnosti več parametrov (na primer policiklični aromatski ogljikovodiki), izmerjena vsebnost, ki ne dosega meje določljivosti za posamezno snov, opredeli kot nič.

(6)Če je določenih več vzorčnih mest, se sprememba povprečne vsebnosti parametra izračuna za vsak posamezni parameter za vsako globino tal na vsakem vzorčnem mestu.

(1)Za izdelavo ocene kakovosti tal iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika ali analize tal iz četrtega odstavka 2. člena tega pravilnika se v posnetku ničelnega stanja tal vsebnost vsakega izmerjenega parametra tal poda kot povprečna vsebnost parametra na posameznem vzorčnem mestu v izbrani globini tal.

(2)Za izdelavo posnetka ničelnega stanja iz prejšnjega odstavka se odvzamejo najmanj štirje povprečni vzorci tal iz vsake globine tal v skladu z zahtevami iz Priloge 3 tega pravilnika, tako da vsak povprečni vzorec tal pokrije sorazmerni del, skupaj pa celoto vzorčnega mesta, ter izdela analiza parametrov tal v skladu z zahtevami iz točke 4.2 oziroma točke 4.3 Priloge 1 tega pravilnika.

(3)Če je določenih več vzorčnih mest, se sprememba povprečne vsebnosti izračuna za vsak posamezni parameter tal za vsako globino na vsakem vzorčnem mestu.

(4)Povprečna vsebnost vsakega izmerjenega parametra se vrednoti v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh.

(1)Izvajalec monitoringa za vsako koledarsko leto izvajanja obratovalnega monitoringa stanja tal izdela poročilo.

(2)Poročilo vsebuje:

1.podatke o izvajalcu monitoringa (firma in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika) in podizvajalcih (firma in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika), če so ti vključeni v izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal, ter navedbo oseb, odgovornih za pripravo posameznih vsebin poročila ter zagotavljanje dodatnih informacij glede vzorčenja tal in interpretacije podatkov o vzorčenju ter rezultatih analize tal,

2.podatke o zavezancu (firma in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika) in njegovi dejavnosti,

3.podatke o vzorčnih mestih v skladu z zahtevami iz 5. in 6. člena tega pravilnika,

4.navedbo parametrov v skladu s 7. členom tega pravilnika, ki so vključeni v obratovalni monitoring stanja tal,

5.informacije o načinu in globinah vzorčenja tal v skladu z zahtevami iz 8. člena tega pravilnika,

6.navedbo pogostosti in časa vzorčenja tal in meritev parametrov v tleh v skladu z zahtevami iz 9. člena tega pravilnika,

7.podatke o uporabljeni opremi in postopkih vzorčenja tal ter prevozu, shranjevanju in pripravi vzorcev tal v skladu z zahtevami iz 10. člena tega pravilnika,

8.navedbo in opis uporabljenih analiznih metod in merilne opreme ter merilne negotovosti in meje določljivosti uporabljenih analiznih metod v skladu z zahtevami iz 11. člena tega pravilnika,

9.izmerjene vsebnosti posameznih parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal na vsakem vzorčnem mestu v skladu z 12. členom tega pravilnika, vključno z izračuni povprečnih vsebnosti teh parametrov,

10.izmerjene vsebnostih parametrov v posnetku ničelnega stanja vsakega vzorčnega mesta v skladu z 12. členom tega pravilnika, vključno z izračuni povprečnih vsebnosti teh parametrov,

11.rezultate spremembe vsebnosti parametrov na vsakem vzorčnem mestu v skladu z 12. členom tega pravilnika,

12.vrednotenje parametrov na vsakem vzorčnem mestu v skladu z zahtevami iz 12. člena tega pravilnika in

13.sklepne ugotovitve o vplivu na tla ter pomanjkljivostih in negotovostih, ki so povezane s podatki o tleh ter s pripravo poročila.

(3)Sklepne ugotovitve iz 13. točke prejšnjega odstavka vključujejo s kemijskega in pedološkega vidika usklajeno strokovno obrazložitev vrednotenja parametrov iz 12. člena tega pravilnika ter končno skupno mnenje izvajalcev monitoringa in njihovih podizvajalcev, če so bili ti vključeni v izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal, o vplivu na stanje tal.

(4)Poročilo poleg podatkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena vsebuje tudi:

1.strokovno utemeljitev in obrazložitev predloga:

-  morebitnih dodatnih vzorčnih mest iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika,

-  morebitnih dodatnih globin vzorčenja iz tretjega odstavka 8. člena tega pravilnika,

2.strokovne utemeljitve in obrazložitve:

-  morebitnega zamika vzorčenja iz prvega odstavka 9. člena tega pravilnika,

-  uporabljenih analiznih metod za vsak parameter iz 11. člena tega pravilnika, vključno z opisom uporabljenih analiznih metod,

3.ugotovitve pri preverjanju ustreznosti vsakega vzorčnega mesta iz četrtega odstavka 6. člena tega pravilnika,

4.sprejemne liste iz drugega odstavka 10. člena tega pravilnika,

5.zapise o vzorčenju tal iz četrtega odstavka 10. člena tega pravilnika, vključno s fotografijami vsakega vzorčnega mesta in najbolj reprezentativnih sond z vzorcem tal ter

6.posnetek ničelnega stanja tal iz prvega odstavka 16. člena, če gre za prvo poročilo.

(5)Poročilo zavezanec v elektronski obliki pošlje ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), najpozneje do 31. marca tekočega leta za prejšnje koledarsko leto izvajanja obratovalnega monitoringa stanja tal.

(1)Podatki iz poročila se hranijo kot del informacijskega sistema okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

(2)Poročilo zavezanec hrani ves čas obratovanja naprave. Če je zavezancu izdana odločba za izvedbo ukrepov ob prenehanju obratovanja naprave, hrani poročilo do dokončanja izvedbe teh ukrepov.

(1)Posnetek ničelnega stanja tal iz točke 4.1 Priloge 1 tega pravilnika izdela izvajalec monitoringa in vključuje:

1.izvajalca posnetka ničelnega stanja tal na območju naprave (firma in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika), podizvajalce (firma in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika), če so ti vključeni v izvajanje posnetka ničelnega stanja tal na območju naprave, vključno z navedbo oseb, odgovornih za pripravo posameznih vsebin tega posnetka ter zagotavljanje dodatnih informacij glede vzorčenja tal in interpretacije podatkov o vzorčenju ter rezultatih analize tal,

2.podatke in informacije o: a)    vzorčnih mestih z upoštevanjem zahtev iz:

-    druge alineje prvega odstavka in petega odstavka 5. člena tega pravilnika ter

-    prvega in drugega odstavka 6. člena tega pravilnika, b)    načinu in globini vzorčenja z upoštevanjem zahtev iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika in c)    času vzorčenja,

3.parametre z upoštevanjem podatkov in informacij iz 1., 2. in 3. točke Priloge 1 tega pravilnika, ki obsegajo:

-  osnovne pedološke parametre iz Priloge 2 tega pravilnika,

-  najmanj tiste parametre, ki so posledica pretekle obremenitve tal oziroma se pričakujejo glede na predvidene obremenitve tal, in

-  parametre zadevnih nevarnih snovi, če gre za ugotavljanje vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika, ali

-  parametre posameznih nevarnih snovi, če gre za ugotavljanje vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav iz drugega odstavka 2. člena tega pravilnika,

4.opis in informacije o načinu in uporabljenih metodah vzorčenja ter navedbo opreme za vzorčenje tal, vključno s kakovostjo merilne opreme,

5.navedbo uporabljenih analiznih metod in merilne opreme ter podatke in informacije o merilni negotovosti in meji določljivosti uporabljenih analiznih metod z upoštevanjem zahtev iz 11. člena tega pravilnika,

6.navedbo izmerjenih vsebnosti parametrov v posnetku ničelnega stanja vsakega vzorčnega mesta v skladu z 12. členom tega pravilnika, vključno z izračuni povprečnih vsebnosti teh parametrov,

7.ugotovitve o morebitnih pomanjkljivostih in negotovostih, ki so povezane s podatki o tleh ter s pripravo posnetka ničelnega stanja tal,

8.zapise o vzorčenju tal iz četrtega odstavka 10. člena tega pravilnika, vključno s priloženimi fotografijami vsakega vzorčnega mesta.

(2)Posnetek ničelnega stanja tal iz točke 4.2 Priloge 1 tega pravilnika za namen izdelave ocene kakovosti tal iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, se izdela v skladu z zahtevami iz petega odstavka 6. člena in četrtega odstavka 9. člena tega pravilnika ter z zahtevami iz Priloge 3 tega pravilnika na podlagi vzorčenja in analiz vzorcev tal, ki obsegajo osnovne pedološke parametre iz Priloge 2 tega pravilnika in parametre iz Priloge 1 iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, z upoštevanjem:

-        opisa tal in pedoloških razmer, iz katerih je mogoče določiti pedosistematsko enoto vzorca tal in oceniti prostorsko porazdelitev tal na območju predvidenega vnosa zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine,

-        geomorfoloških značilnosti, ki obsegajo opis makro- in mikroreliefa ter hidroloških značilnosti na območju predvidenega vnosa zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine, ter

-        informacij iz točk 2.5 in 2.6 Priloge 1 tega pravilnika.

(3)Posnetek ničelnega stanja tal iz točke 4.3 Priloge 1 tega pravilnika za namen izdelave analize tal iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, se izdela v skladu z zahtevami iz petega odstavka 6. člena in četrtega odstavka 9. člena tega pravilnika ter z zahtevami iz Priloge 3 tega pravilnika na podlagi vzorčenja in analiz vzorcev tal, ki obsegajo osnovne pedološke parametre iz Priloge 2 tega pravilnika in kemijska onesnaževala iz Priloge 3 iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata z upoštevanjem:

-        opisa tal in pedoloških razmer, iz katerih je mogoče določiti pedosistematsko enoto vzorca tal in oceniti prostorsko porazdelitev tal na območju predvidenega vnosa komposta ali digestata,

-        geomorfoloških značilnosti, ki obsegajo opis makro- in mikroreliefa ter hidroloških značilnosti na območju predvidenega vnosa komposta ali digestata in

-        informacij iz točk 2.5 in 2.6 Priloge 1 tega pravilnika.

(1)Program na območju naprave iz prvega ali drugega odstavka 2. člena tega pravilnika izdela izvajalec monitoringa na podlagi ocene možnega širjenja onesnaževal v tleh iz 3. točke Priloge 1 tega pravilnika in ob upoštevanju posnetka ničelnega stanja tal iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki vključuje:

1.načrt vzorčenja tal, ki vsebuje:

-  strokovno obrazložitev in utemeljitev števila in izbire lokacij vzorčnih mest v skladu s 5. členom tega pravilnika ter ob upoštevanju 5. točke Priloge 1 tega pravilnika,

-  ureditev vsakega vzorčnega mesta v skladu s 6. členom tega pravilnika,

-  globine vzorčenja v skladu z 8. členom tega pravilnika,

-  pogostost in čas vzorčenja tal v skladu z 9. členom tega pravilnika in

-  grafično prilogo iz tretje alineje 7. točke Priloge 1 tega pravilnika,

2.parametre obratovalnega monitoringa stanja tal v skladu s 7. členom tega pravilnika,

3.analizne metode za posamezne parametre iz prejšnje točke v skladu z 11. členom tega pravilnika,

4.podatke in informacije iz 1. do 3. točke ter točke 4.1 oziroma 4.2 ter 5. in 6. točke Priloge 1 tega pravilnika,

5.strokovne utemeljitve in obrazložitve:

-  razlogov za morebitno opustitev vzorčnih mest iz petega odstavka 5. člena tega pravilnika,

-  morebitnih odstopanj od zahtev iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika,

-  iz drugega ali tretjega odstavka 7. člena tega pravilnika glede vključitve ali nevključitve v program:

a.   vsake zadevne nevarne snovi, določene v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije, če gre za ugotavljanje vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav iz predpisa, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije, ali

b.   vsake posamezne nevarne snovi, če gre za ugotavljanje vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije,

-  predloga katerega koli drugega parametra iz petega odstavka 7. člena tega pravilnika,

-  predloga večje pogostosti vzorčenja in meritev tal v skladu s tretjim odstavkom 9. člena tega pravilnika,

-  analiznih metod za posamezne parametre v skladu z 11. členom tega pravilnika,

-  predloga lokacij vzorčnih mest in njihovega števila iz 5. točke Priloge 1 tega pravilnika,

-  pogostosti vzorčenja in meritev,

6.pojasnila, s katerim parametrom se bo posamezna zadevna nevarna snov ali posamezna nevarna snov v okviru obratovalnega monitoringa stanja tal spremljala,

7.grafične priloge iz prve in druge alineje 7. točke Priloge 1 tega pravilnika.

(2)Če gre za napravo, za katero je predpisana izdelava izhodiščnega poročila v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije, predlog programa iz prejšnjega odstavka lahko vsebuje le tiste podatke in informacije iz Priloge 1 tega pravilnika, ki niso vključeni v izhodiščno poročilo, če podatki in informacije iz izhodiščnega poročila ustrezajo zahtevam iz Priloge 1 tega pravilnika in ima ministrstvo na voljo to izhodiščno poročilo. V predlogu programa se na posamezna poglavja izhodiščnega poročila navede sklic.

(3)Program se izdela kot enotno in celovito gradivo ob hkratnem upoštevanju kemijskega in pedološkega vidika.

Pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo) se izda v obsegu, za katerega vlagatelj zaprosi glede na vrsto, področje in obseg izvajanja obratovalnega monitoringa stanja tal, če izpolnjuje pogoje za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal iz zakona, ki ureja varstvo okolja, in tehnične pogoje iz tega pravilnika.

(1)Vlagatelj iz prejšnjega člena je usposobljen za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1.ima laboratorij z veljavno akreditacijsko listino v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025;

2.je usposobljen za analizo parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal, katerih meritve izvaja;

3.za vzorčenje tal in terenski opis tal:

-  zaposluje najmanj eno osebo, ki je strokovno usposobljena za vzorčenje in terenski opis tal ter ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju tal in ima v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, najmanj izobrazbo agronomske, gozdarske, geološke ali geografske smeri, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo agronomske, gozdarske, geološke ali geografske smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, ali izobrazbo druge naravoslovno-tehnične smeri, pridobljeno po študijskih programih tretje stopnje, oziroma izobrazbo druge naravoslovno-tehnične smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih tretje stopnje. V vseh teh študijskih programih morajo biti pridobljena znanja s področja morfologije, klasifikacije in lastnosti tal ter procesov v tleh, ali

-  ima sklenjeno podizvajalsko pogodbo z eno ali več osebami, ki izpolnjujejo zahteve iz prejšnje alineje;

4.pozna zakonodajo s področij stanja tal in monitoringa stanja tal;

5.ima sklenjeno podizvajalsko pogodbo z eno ali več osebami, ki izpolnjujejo zahteve iz 1., 2. in 4. točke tega odstavka, za analizo parametrov in meritve, ki jih ne zagotavlja vlagatelj sam.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal usposobljena tudi oseba, ki ima:

-        zaposleno najmanj eno osebo, ki izpolnjuje zahteve iz prve alineje 3. točke prejšnjega odstavka, in

-        sklenjeno podizvajalsko pogodbo z eno ali več osebami, ki izpolnjujejo zahteve iz 1., 2., 4. ali 5. točke prejšnjega odstavka.

(1)Vloga za pridobitev pooblastila vsebuje podatke o vlagatelju (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega bivališča oziroma firmo in sedež osebe) ter navedbo postopkov in parametrov v sklopu izvajanja obratovalnega monitoringa stanja tal, na katere se nanaša vloga za pridobitev pooblastila.

(2)Vlogi iz prejšnjega odstavka se priložijo tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena, če jih ministrstvo ne more pridobiti po uradni dolžnosti, in sicer:

1.veljavno akreditacijsko listino v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025,

2.priloge k akreditacijski listini za akreditirane analizne metode,

3.navedbo dokumentiranih analiznih metod iz prvega, drugega, tretjega, četrtega ali petega odstavka 11. člena tega pravilnika za vsak parameter tal, na katerega se nanaša vloga za pridobitev pooblastila, ki vključuje uporabljeno analizno metodo (tehnika in standard, če je uporabljena standardizirana metoda), mejo zaznavnosti, merilno negotovost in mejo določljivosti,

4.strokovne obrazložitve in opise načina priprave vzorca za analizo v laboratoriju po opravljeni homogenizaciji in sušenju vzorca tal,

5.strokovne obrazložitve in opise analiznih metod, če se vloga nanaša na pridobitev pooblastila za parametre iz četrtega, petega ali šestega odstavka 11. člena tega pravilnika,

6.dokazilo o zaposlitvi ali sklenjena podizvajalska pogodba z osebo, ki izpolnjuje zahteve iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena,

7.seznam treh študij, iz katerih je razvidna strokovna usposobljenost za vzorčenje tal in terenski opis tal na vzorčnem mestu, in jih je izdelala oseba iz prejšnje točke,

8.seznam najmanj treh referenc, ki jih je izdelal vlagatelj vloge za pridobitev pooblastila, ali dokazil o njegovi udeležbi na strokovnih izpopolnjevanjih, posvetovanjih, seminarjih ali drugih oblikah izobraževanja z omenjenega področja v zadnjih štirih letih, če gre za dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena, in

9.sklenjena podizvajalska pogodba z osebo iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena, če gre za analize parametrov in meritve, ki jih ne zagotavlja vlagatelj sam, z dokazili o izpolnjevanju zahtev iz 1. do 5. točke tega odstavka.

(3)Če je vlagatelj oseba iz drugega odstavka prejšnjega člena, se vlogi iz prvega odstavka tega člena priložijo dokazila iz prvega odstavka prejšnjega člena, če jih ministrstvo ne more pridobiti po uradni dolžnosti, in dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki so:

-        dokazilo o zaposlitvi za osebo, ki izpolnjuje zahteve iz prve alineje 3. točke prejšnjega odstavka,

-        seznam najmanj treh študij, ki se nanašajo na opis pedoloških značilnosti in izvajanje vzorčenja tal ter jih je izdelala oseba iz prejšnje alineje, in

-        sklenjena podizvajalska pogodba z osebo iz druge alineje drugega odstavka prejšnjega člena z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz 1. do 5. in 8. točke prejšnjega odstavka.

Posnetek ničelnega stanja, izdelan do uveljavitve tega pravilnika v skladu s 4. točko Priloge 1 Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja tal (Uradni list RS, št. 53/15), in posnetek ničelnega stanja, izdelan v skladu s točko 4 Priloge 1 Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja tal (Uradni list RS, št. 66/17 in 4/18), se štejeta za posnetek ničelnega stanja v skladu s tem pravilnikom.

Vzorčenje in analize tal, izdelane v skladu s 7. do 11. členom ter Prilogami 2, 3 in 4 Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja tal (Uradni list RS, št. 53/15) ali s 7. do 11. členom ter Prilogami 2, 3, 4 in 5 Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja tal (Uradni list RS, št. 66/17 in 4/18), se štejejo za vzorčenje in analize tal v skladu s tem pravilnikom.

Izvajalci monitoringa se na standarde iz tega pravilnika, ki se nanašajo na pripravo načrta vzorčenja tal, orodje za vzorčenje tal, na embalažo za odvzete vzorce tal, na vzorčenje tal na vzorčnem mestu, pripravo vzorcev tal in standarde analiznih metod iz Priloge 2 tega pravilnika, prilagodijo najpozneje do 30. junija 2027.

Postopki za pridobitev ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo v skladu s tem pravilnikom.

(1)Osebe, ki imajo pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal v skladu s Pravilnikom o obratovalnem monitoringu stanja tal (Uradni list RS, št. 66/17 in 4/18), lahko izvajajo obratovalni monitoring stanja tal v skladu s tem pravilnikom do izteka veljavnosti tega pooblastila.

(2)Postopki za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo v skladu s tem pravilnikom.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal (Uradni list RS, št. 66/17 in 4/18), uporablja pa se do 31. marca 2023.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. aprila 2023. Št. 007-361/2021 Ljubljana, dne 12. decembra 2022 EVA 2021-2550-0024 Uroš Brežan minister za okolje in prostor Priloga 1: Podlage za izdelavo programa Priloga 2: Parametri in standardi analiznih metod Priloga 3:Oprema in postopek vzorčenja tal ter priprava vzorcev tal Priloga 4: Sprejemni list vzorcev tal Priloga 5: Zapis o vzorčenju tal