41. člen ZCes-2
(označitev vozil za izredne prevoze)
(1)Vozila, s katerimi se opravlja izredni prevoz, so označena s posebnimi opozorilnimi svetilkami, ki oddajajo svetlobo rumene barve, in z ustreznim napisom na zadnji strani vozila. Vozila, ki spremljajo izredni prevoz, pa so glede na kategorijo spremljanja opremljena tudi s posebno signalno tablo.
(2)Vozilo, s katerim se opravlja izredni prevoz, je na zadnji strani označeno s svetlobnim oziroma odsevnim napisom »IZREDNI PREVOZ«, vozilo, s katerim se izvaja vzdrževanje cest v zimskih razmerah, pa z napisom »PLUŽENJE-POSIPANJE«.
(3)Posebna signalna tabla na vozilih za spremstvo omogoča predvajanje prometne signalizacije, s katero se drugi udeleženci v cestnem prometu obveščajo o nevarnostih, obveznostih in prepovedih v zvezi z izrednim prevozom.
(4)Udeleženci v prometu upoštevajo in se ravnajo po obvestilih, izraženih na posebni signalni tabli.
(5)Voznik, ki sreča, dohiti ali pripelje do vozil za izredni prevoz, opremljenih s posebnimi znaki iz tega člena, vozi posebno previdno, se pri srečevanju umakne in po potrebi ustavi vozilo.
(6)Obliko, pogoje in način uporabe posebnih svetlobnih znakov iz tega člena predpiše minister, pristojen za promet.
(7)Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik izrednega prevoza, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
(8)Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom tega člena.
(9)Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
- VSRS Sklep V Kr 2/2026Vrhovno sodišče RS · 2026
Glede na dejanski opis prekrška se Vrhovno sodišče strinja z Okrajnim sodiščem v Kranju, da je v obravnavani zadevi za odločanje o prekršku krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kamniku. Osrednji očitek je namreč usmerjen zoper voznika kot neposrednega storilca, pravna oseba pa je v obravnavani zadevi le pridružitveno (akcesorno) odgovorna, saj opis prekrška njenih samostojnih ravnanj ne vsebuje. Pravni osebi se torej ne očita opustitev dolžnega nadzorstva, na podlagi česar bi bilo mogoče krajevno pristojnost sodišča določiti po njenem sedežu, za kar se zmotno zavzema Okrajno sodišče v Kamniku.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 3. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep V Kr 2/2026Vrhovno sodišče RS · 25. 3. 2026
Glede na dejanski opis prekrška se Vrhovno sodišče strinja z Okrajnim sodiščem v Kranju, da je v obravnavani zadevi za odločanje o prekršku krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kamniku. Osrednji očitek je namreč usmerjen zoper voznika kot neposrednega storilca, pravna oseba pa je v obravnavani zadevi le pridružitveno (akcesorno) odgovorna, saj opis prekrška njenih samostojnih ravnanj ne vsebuje. Pravni osebi se torej ne očita opustitev dolžnega nadzorstva, na podlagi česar bi bilo mogoče krajevno pristojnost sodišča določiti po njenem sedežu, za kar se zmotno zavzema Okrajno sodišče v Kamniku.