1. člen
V Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15 in 44/22 – ZVO-2) se v 12. členu za drugim odstavkom dodata nova, tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Ne glede na prejšnji odstavek sme upravljavec obstoječe naprave, ki je imetnik vodne pravice za rabo termalne vode, odvajati industrijsko odpadno vodo, ki je toplotno izrabljena termalna voda, tudi neposredno v vodotok, če izpolnjuje vse naslednje pogoje: – upravljavec obstoječe naprave zagotavlja trajne meritve temperature in količine industrijske odpadne vode na iztoku iz naprave, – upravljavec obstoječe naprave zagotavlja trajne meritve temperature in pretok vodotoka, v katerega se te industrijske odpadne vode odvajajo, če se industrijska odpadna voda odvaja v vodotok, kjer je srednji mali pretok vodotoka višji kot 1 l/s ali manjši od trikratnika največjega 6-urnega povprečnega pretoka te industrijske odpadne vode, in – se na podlagi strokovnega mnenja, ki ga je izdelala strokovna institucija, ki izpolnjuje pogoje za izdelavo dokumentacije s področja hidrologije, na podlagi razpoložljivih podatkov oziroma po opravljenih dodatnih raziskovalnih delih in monitoringih, izdelanih po zahtevah organa, ki vodi postopek, ugotovi, da vračanje toplotno izrabljene termalne vode v vodonosnik ni mogoče zaradi kemičnih ali bakterioloških lastnosti vode, naravnih (geoloških) danosti ali tehničnih možnosti glede na trenutno najboljše stanje tehnike ter da dodatna toplotna izraba termalne vode, ki se odvaja v vodotok, ni mogoča glede na trenutno najboljše stanje tehnike.
(4)Ne glede na 8. člen te uredbe se mejni emisijski delež oddane toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode v vodotok s srednjim malim pretokom 1 l/s ne izračunava.«. Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.