Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-G)

V Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17) se v 1.c členu za četrtim odstavkom dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo: »Za namen spremljanja stanja prometa kmetijskih zemljišč, analiz, statistike in načrtovanja ukrepov kmetijske zemljiške politike ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pridobiva, uporablja in obdeluje podatke o kmetijskih in gozdnih zemljiščih, vključno z osebnimi podatki, iz evidence trga nepremičnin, ki jo upravlja in vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, in sicer: – osebno ime, naslov in enotno matično številko pogodbene stranke, ki je fizična oseba, ali ime oziroma firmo, sedež in matično številko pogodbene stranke, ki je pravna oseba, ter državljanstvo ali državo sedeža ter pravnoorganizacijsko obliko pogodbenih strank; – datum sklenitve pravnega posla; – vrsto pravnega posla; – vrsto nepremičnine; – identifikacijsko oznako parcel; – podatke o nepremičninah, ki so predmet pravnih poslov; – ceno in – druge podatke, ki vplivajo na ceno. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, statistično obdelane podatke iz prejšnjega odstavka objavi v poročilih o stanju kmetijstva in kmetijskih zemljišč. Podatki iz petega odstavka tega člena se vodijo še deset let, nato se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.«.

Za 2. členom se doda nov 2.a člen, ki se glasi: Po krčitvi gozda na zemljišču, za katero je izdano dovoljenje za krčitev gozda v kmetijske namene do 0,5 ha, lastnik zemljišča v roku 30 dni po izvedeni krčitvi obvesti Zavod za gozdove Republike Slovenije o izvedeni krčitvi. Zavod za gozdove Republike Slovenije na podlagi obvestila o izvedeni krčitvi izda ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je bil gozd deloma ali v celoti izkrčen.«.

3.č člen se spremeni tako, da se glasi: Lokalna skupnost lahko v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območjih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo naslednjih objektov ali posegov v prostor: a) agrarne operacije, razen osuševanja; b) rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste, in železniške proge v skladu z zakonom, ki ureja železnice. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste ali železnice (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarske površine in površine za pešce, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, cestni silos, urbana oprema), ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je na območju ceste ali železnice treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste ali železnice; c) začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; č) dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki: – ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, – ga je dopustno graditi na površinah posamične poselitve, – ga je dopustno graditi na vodnih in priobalnih zemljiščih; d) raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira; e) začasne objekte in začasne posege, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: – oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, – cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, – začasna tribuna za gledalce na prostem, – za izvajanje zimskih športnih aktivnosti (npr. objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor obratovanja smučišč in priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav, prostor za reševanje, razsvetljavo smučišča, naprave za zasneževanje smučišča, montažne vlečnice z nizko vodeno vrvjo); f) označevalne in usmeritvene table učnih poti, obrazložitvene table projektov, če se nanašajo na projekte, financirane iz javnih sredstev, usmeritvene table za potrebe kmetij in kmetijskih dogodkov; g) površine do vključno: – 150 m 2za začasno skladiščenje kmetijskih pridelkov, če gre za površino za začasno skladiščenje kmetijskih pridelkov neposredno na tleh, za obdobje, ki ni daljše od dvanajst mesecev in pri njem ne nastajajo izcedne vode, – 50 m 2za predelavo rastlinskih odpadkov, ki nastajajo v kmetijstvu, če njihova predelava v kompost poteka na kraju njihovega nastanka in se iz njih nastali kompost uporabi na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva ter gre za eno površino na tem kmetijskem gospodarstvu; h) površine za predelavo rastlinskih odpadkov, ki nastajajo v kmetijstvu, če njihova predelava v kompost poteka na kraju njihovega nastanka in se iz njih nastali kompost uporabi na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva ter gre za površino, večjo od 50 m 2, vendar ne večjo od 150 m 2. Na kmetijskem gospodarstvu so lahko največ tri take površine, ki morajo biti utrjene in za tekočine neprepustne. Na kmetijah, ki imajo površino pod hmeljem večjo od 15 ha, pa se število površin za kompostiranje poveča sorazmerno glede na površino kmetije pod hmeljem. Zagotovljena morata biti zajem izcedne in padavinske vode iz teh površin ter njihova ponovna uporaba v procesu kompostiranja, kot je to določeno za tekoča organska gnojila v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov; i) objekte, ki so po predpisih o določitvi klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov uvrščeni v skupine: – stavbe za rastlinsko pridelavo tlorisne površine do vključno 150 m 2, – stavbe za rejo živali, in sicer le čebelnjak kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m 2, staja kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m 2, ter pastirski stan tlorisne površine do vključno 100 m 2, – stavbe za skladiščenje pridelka, razen kleti, vinske kleti in zidanice, tlorisne površine do vključno 150 m 2, – druge nestanovanjske kmetijske stavbe tlorisne površine do vključno 150 m 2, – rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, in sicer le skladiščne stavbe za skladiščenje lesnih goriv tlorisne površine do vključno 150 m 2, – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti in priključki nanje, – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja s pripadajočimi objekti in priključki nanje, razen toplarne in kotlovnice, – kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene, in sicer le spominska obeležja, skupaj s funkcionalnim zemljiščem, površine do vključno 10 m 2, – stavbe za opravljanje verskih obredov tlorisne površine do vključno 10 m 2, – pristanišča in plovbne poti, in sicer le vstopno-izstopna mesta oziroma privezni pomoli površine do vključno 30 m 2, – jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, in sicer le zadrževalniki za akumulacijo vode za namakanje kmetijskih zemljišč ter vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode, namenjeni namakanju kmetijskih zemljišč in drugi kmetijski rabi, – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, in sicer le opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija do 10 m 2(npr. ptičja opazovalnica), – drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, razen ribogojnice, in sicer koritasti silos, gnojišča, napajalna korita, krmišča in hlevski izpusti, zbiralnik gnojnice in gnojevke prostornine do vključno 1.000 m 3, če so ti zgrajeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, ter visoke preže kot opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija do 10 m 2(npr. lovska preža), – elektrarne in drugi energetski objekti, in sicer le mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35 točk, – merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja; j) objekte, namenjeni zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa, površine do največ 40 m 2; k) objekte za varnost plovbe v skladu s predpisi, ki urejajo pomorstvo, in v skladu s predpisi, ki urejajo varnost plovbe po celinskih vodah. Lokalna skupnost lahko v prostorskem aktu lokalne skupnosti za gradnjo objektov iz točk g) in h) prejšnjega odstavka ter prve, druge, tretje, četrte, pete in trinajste alinee točke i) prejšnjega odstavka, ki so v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov, nezahtevni objekti, predpiše strožje pogoje, kot so določeni v prvem odstavku 3.ča člena tega zakona glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč, ki jih mora izpolnjevati investitor, da lahko gradi na kmetijskem zemljišču. Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu lokalne skupnosti za gradnjo objektov ali posegov v prostor iz prvega odstavka tega člena, razen začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, predpiše dodatne prostorske izvedbene pogoje glede gradnje objektov ali posegov v prostor in pogoje, ki jih mora za gradnjo na kmetijskem zemljišču izpolnjevati investitor. Na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč ni dopustno vzpostavljati območij za omilitvene in izravnalne ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave. Ne glede na prejšnji odstavek se na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč lahko izjemoma vzpostavljajo območja za omilitvene in izravnalne ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, ki so povezani z obstoječimi ali načrtovanimi prostorskimi ureditvami državnega pomena s področja cestne in železniške infrastrukture iz prvega ali drugega odstavka 3.e člena tega zakona, ali za potrebe izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih, če jih ni mogoče umestiti na druga zemljišča. Objekti iz točk g) in h) prvega odstavka tega člena ter prve, druge, tretje, četrte, pete in trinajste alinee točke i) prvega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene. Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo, podrobneje določi vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami iz točke c) prvega odstavka tega člena.«.

3.ča člen se spremeni tako, da se glasi: Investitor mora za gradnjo objektov na kmetijskem zemljišču iz točk g) in h) prvega odstavka prejšnjega člena ter iz druge, tretje, četrte, pete in trinajste alinee iz točke i) prvega odstavka prejšnjega člena, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov, nezahtevni objekti, poleg izpolnjevanja pogojev iz zakona, ki ureja graditev objektov, imeti v lasti oziroma zakupu: a) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali b) najmanj 5.000 m 2zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade. Investitor gradnje pastirskega stanu, ki je po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov, nezahtevni objekt, je lahko agrarna skupnost, pašna skupnost ali nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima v lasti ali zakupu najmanj 50 ha kmetijskih zemljišč, na katerih ima v registru kmetijskih gospodarstev prijavljene grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi.«.

Za 3.ča členom se doda nov 3.čb člen, ki se glasi: Na območju kmetijskih zemljišč je dopustno postaviti pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo (npr. brajda, klopotec, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja in opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, zaščitna mreža, premični tunel, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi, premična zavetišča za rejne živali na prostem, rastlinjaki, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, ter je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče). Pomožna kmetijsko-gozdarska oprema iz tega člena se lahko uporablja le v kmetijske namene.«.

V 3.ea členu se v četrtem odstavku v točki a) besedilo »obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi 17. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD in 102/15)« nadomesti z besedilom »obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje«.

Za 3.ea členom se dodata nova 3.eb in 3.ec člen, ki se glasita: Če lokalna skupnost načrtuje spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča in območja mineralnih surovin na območju lokalne skupnosti oziroma posameznega naselja, kjer proste površine, primerne za zgostitve, prenovo ali spremembo rabe, še niso izkoriščene, se sprememba namenske rabe kmetijskega zemljišča lahko dopusti kot prerazporeditev namenske rabe stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča ob izpolnjevanju pogoja primerljive površine in kakovosti kmetijskih zemljišč, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko izjemoma dopusti sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč, če se: a) vzpostavijo nadomestna kmetijska zemljišča, ki bodo po površini in kakovosti primerljiva s kmetijskimi zemljišči, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe, in se ta zemljišča trenutno ne morejo uporabljati za kmetijske namene, oziroma b) izboljša pridelovalni potencial obstoječih kmetijskih zemljišč na način, da se z dvigom pridelovalnega potenciala obstoječih kmetijskih zemljišč nadomesti izguba pridelovalnega potenciala na kmetijskih zemljiščih, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe, ob upoštevanju naslednjih pogojev: – boniteta kmetijskega zemljišča ne sme presegati 50 točk in – boniteta kmetijskega zemljišča se mora izboljšati za najmanj 20 točk. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena ukrepov ni treba izvesti, če gre za spremembo namenske rabe kmetijskega zemljišča, v naslednjih primerih: – za določitev stavbnega zemljišča legalno zgrajenega objekta; – za površino z nestanovanjskimi kmetijskimi stavbami in drugimi kmetijskimi gradbenimi inženirskimi objekt; – za potrebe širitve ali preselitve kmetijskega gospodarstva, ki izkazuje razvojni potencial, ali – za določitev stavbnega zemljišča za objekte s področja zaščite in reševanja. Za primernost oziroma izvedljivost ukrepov iz drugega odstavka tega člena agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, izdela elaborat, iz katerega mora biti razvidno: – lokacija zemljišč (parcelne številke in katastrske občine), na katerih se bo izvedel posamezni ukrep iz drugega odstavka tega člena; – površina zemljišč, ki je predmet izvedbe ukrepov iz drugega odstavka tega člena; – pogoji, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi posameznega ukrepa iz drugega odstavka tega člena; – način izvedbe ukrepov iz drugega odstavka tega člena in – soglasja lastnikov zemljišč, na katerih se bodo izvajali ukrepi iz drugega odstavka tega člena; ta soglasja veljajo do zaključka izvedbe ukrepov iz drugega odstavka tega člena oziroma največ deset let od sprejema prostorskega akta lokalne skupnosti. Elaborat iz prejšnjega odstavka mora biti izdelan najpozneje do oddaje vloge za pridobitev mnenja na predlog prostorskega akta lokalne skupnosti. Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za investicijo, za katero so predvideni ukrepi iz drugega odstavka tega člena, je soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za pridobitev soglasja mora investitor na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posredovati elaborat ravnanja z rodovitnim delom tal, ki ga pripravi agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč. Iz elaborata mora biti razvidno, na katerih zemljiščih se bodo izvedli ukrepi iz drugega odstavka tega člena in za katera zemljišča se ne bo plačalo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč iz 3.g člena tega zakona. Elaborat je sestavni del soglasja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnih organih preveri skladnost soglasij lastnikov zemljišč iz pete alinee četrtega odstavka tega člena z lastniškim stanjem v zemljiški knjigi. Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za investicijo, za katero so predvideni ukrepi iz drugega odstavka tega člena, je izjava agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, o ustreznosti izvedenih del ukrepov iz drugega odstavka tega člena. Po potrditvi agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, mora investitor izdelati elaborat spremembe bonitete zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. Ukrepi iz tega člena se določijo v prostorskih izvedbenih pogojih prostorskega akta lokalne skupnosti. Prostorska ureditev državnega pomena, ki se načrtuje na kmetijskih zemljiščih in s katero bodo kmetijska zemljišča trajno izgubljena, se na kmetijskih zemljiščih lahko dopusti, če se izboljša pridelovalni potencial obstoječih kmetijskih zemljišč na način, da se z dvigom pridelovalnega potenciala obstoječih kmetijskih zemljišč nadomesti izguba pridelovalnega potenciala na kmetijskih zemljiščih, kjer se načrtuje prostorska ureditev državnega pomena, ob upoštevanju naslednjih pogojev: – boniteta obstoječega kmetijskega zemljišča ne sme presegati 50 točk in – boniteta obstoječega kmetijskega zemljišča se mora izboljšati za najmanj 20 točk. Če na območju lokalnih skupnosti, kjer je načrtovana prostorska ureditev državnega pomena, ni mogoče v celoti izpolniti pogoja iz prejšnjega odstavka, se prostorska ureditev državnega pomena na kmetijskih zemljiščih lahko dopusti, če se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča odmeri v dvakratni vrednosti predpisane odškodnine iz 3.g člena tega zakona, in sicer za tisti del kmetijskih zemljišč, za katera ni mogoče izpolniti pogoja iz prejšnjega odstavka. Za najustreznejšo varianto prostorske ureditve državnega pomena, izbrano v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, v postopku priprave prostorskega izvedbenega akta izdela strokovno podlago, iz katere mora biti razvidno: – analiza obstoječega stanja kmetijskih zemljišč, na katerih se načrtuje prostorska ureditev državnega pomena, ki zajema obseg trajne izgube kmetijskih zemljišč in boniteto teh zemljišč, – analiza obstoječega stanja kmetijskih zemljišč v tistih lokalnih skupnostih, kjer je načrtovana prostorska ureditev državnega pomena, ki zajema najmanj obseg in boniteto zemljišč, naklon, dejansko rabo in morebitne druge dejavnike, pomembne za izboljšanje proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč; – ocena razpoložljive količine rodovitne zemlje, ki ne bo porabljena za ureditev okolice načrtovane prostorske ureditve državnega pomena; – nabor potencialnih kmetijskih zemljišč, na katerih je mogoče izboljšati proizvodni potencial v skladu s prvim odstavkom tega člena; – ocena površine trajne izgube kmetijskih zemljišč, za katera ne bo mogoče izvesti ukrepa iz prvega odstavka tega člena in za katera se bo odmerila odškodnina iz drugega odstavka tega člena; – morebitni drugi pogoji, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi posameznega ukrepa. Strokovna podlaga iz prejšnjega odstavka je spremljajoče gradivo prostorskega izvedbenega akta. Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za prostorsko ureditev državnega pomena, za katero je predviden ukrep iz prvega odstavka tega člena, je soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za pridobitev soglasja mora investitor na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posredovati elaborat izgube kmetijskih zemljišč, ki ga pripravi agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, in vsebuje: – oceno razpoložljive količine rodovitne zemlje, ki ne bo porabljena za ureditev okolice načrtovane prostorske ureditve državnega pomena; – lokacijo zemljišč (parcelne številke in katastrske občine), na katerih se bo izvedel ukrep iz prvega odstavka tega člena; – površino zemljišč, ki je predmet izvedbe ukrepa iz prvega odstavka tega člena; – soglasja lastnikov zemljišč, na katerih se bo izvajal ukrep iz prvega odstavka tega člena; soglasja veljajo do zaključka izvedbe ukrepa izboljšanja proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč oziroma največ deset let od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja za prostorsko ureditev državnega pomena; – pogoje, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi posameznega ukrepa; – način izvedbe ukrepa ter – površino in lokacijo (parcelne številke in katastrske občine) zemljišč, za katero ne bo mogoče izvesti ukrepa iz prvega odstavka tega člena in za katero se bo odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča odmerila v dvakratni vrednosti predpisane odškodnine iz 3.g člena tega zakona. Iz soglasja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, mora biti razvidno, za katera zemljišča se bo izvedel ukrep iz prvega odstavka tega člena, ter za katera zemljišča se odmeri odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v dvakratni vrednosti predpisane odškodnine iz 3.g člena tega zakona. Sestavni del soglasja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, je elaborat iz prejšnjega odstavka. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnih organih preveri skladnost soglasij lastnikov zemljišč iz četrte alinee petega odstavka tega člena z lastniškim stanjem v zemljiški knjigi ter skladnost izvedbe ukrepa s prostorskim aktom lokalne skupnosti. Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za prostorsko ureditev državnega pomena, za katero je predviden ukrep iz prvega odstavka tega člena, je izjava agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, o ustreznosti izvedenih del ukrepa iz prvega odstavka tega člena. Po potrditvi agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, mora investitor izdelati elaborat spremembe bonitete zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. Na podlagi razlik med ocenjeno in dejansko razpoložljivo količino rodovitne zemlje, ki ni porabljena za ureditev okolice načrtovane prostorske ureditve državnega pomena, je dopustno zmanjšati obseg površin, na katerih se izvede ukrep izboljšanje proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč, za največ 10 odstotkov. Če pride do zmanjšanja obsega za več kot 10 odstotkov, se za razliko plača odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v dvakratni vrednosti predpisane odškodnine iz 3.g člena tega zakona. Plačilo je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za prostorsko ureditev državnega pomena.«.

V 3.g členu se v prvem odstavku število »50« nadomesti s številom »35«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Za tlorisno površino iz prejšnjega odstavka se šteje površina objekta na stiku z zemljiščem v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino dokumentacije in obrazce, povezane z graditvijo objektov.«. Četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita: »Poleg sestavin, ki jih določa predpis, ki ureja podrobnejšo vsebino dokumentacije in obrazce, povezane z graditvijo objektov, mora dokumentacija za objekte, za katere je določena obveznost plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti, vsebovati tudi podatek o vrsti in površini dejanske rabe, na kateri leži tlorisna površina objekta, pri čemer se dejanska raba povzame iz evidence dejanske rabe v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se izračuna po naslednji enačbi: odškodnina zaradi spremembe namembnosti = tlorisna površina kmetijske rabe x A, a) za gradnjo parkirišč in drugih ureditev v sklopu zunanje ureditve stavbe (pripadajoč objekt), skupne površine več kot 300 m 2, ter gradnjo objektov, ki so po predpisih o določitvi klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov uvrščeni v skupino objekti prometne infrastrukture in skupino drugi gradbeni inženirski objekti: – boniteta zemljišča od 35 do 50: 0,5 eura, – boniteta zemljišča od 51 do 60: 1 euro, – boniteta zemljišča od 61 do 75: 3 eure, – boniteta zemljišča od 76 do 100: 5 eurov; b) za gradnjo drugih objektov: – boniteta zemljišča od 35 do 50: 2 eura, – boniteta zemljišča od 51 do 60: 4 eure, – boniteta zemljišča od 61 do 75: 12 eurov, – boniteta zemljišča od 76 do 100: 20 eurov.«. V sedmem odstavku se število »50« nadomesti s številom »35«. Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se odškodnina zaradi spremembe namembnosti ne odmeri v postopkih izdaje dovoljenj za gradnjo, ki se nanašajo na: – rekonstrukcijo ali odstranitev objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov; – gradnjo nezahtevnih objektov v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov; – spremembo namembnosti objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov; – prizidavo objektov v vertikalni smeri v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov; – gradnjo kmetijskih objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo določitev klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, uvrščeni v skupino nestanovanjskih kmetijskih stavb; – gradnjo objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo določitev klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, uvrščeni v stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov, če gre za predelavo lastnih surovin, pridelanih na kmetijskem gospodarstvu, in se predelava opravlja v okviru registrirane dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali predelavo opravlja samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba, če izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona; – gradnjo gradbenih inženirskih objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo določitev klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, uvrščeni v skupino cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov; – gradnjo akumulacij, pri katerih je celotna prostornina akumulacije namenjena namakanju kmetijskih zemljišč; – gradnjo drugih kmetijskih gradbenih inženirskih objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo določitev klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, uvrščeni v skupino drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti.«.

V 4. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Po krčitvi gozda v kmetijske namene je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z namenom iz prejšnjega odstavka.«. Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

V 4.a členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji odstavek so na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska, dopustni nasadi sadik, ki so namenjeni pridelavi sadja in oljk, ter nasadi sadik, ki so namenjeni pogozdovanju. Ta zemljišča niso predmet gozdnogospodarskih načrtov v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

V 7. členu se v četrtem odstavku besedilo »najpozneje v enem letu od vročitve odločbe« nadomesti z besedilom »v skladu z roki, določenimi v odločbi inšpektorja, ki pa ne smejo biti daljši od enega leta«. V petem odstavku se črta besedilo »druge alinee«.

18. člen se črta.

V 19. členu se v drugem odstavku v točki a) besedilo »agrarnih operacij« nadomesti z besedilom »komasacij in medsebojne menjave kmetijskih zemljišč«. V točki b) se za besedo »dedičem« črtata vejica in besedilo »razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu s prejšnjim členom«. V točki d) se za besedo »pogodbe« črtata vejica in besedilo »razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu s prejšnjim členom«. Točka e) se spremeni tako, da se glasi: »e) če gre za zemljiško parcelo s površino največ 1.000 m 2in je vsaj del te zemljiške parcele kmetijske namenske rabe ter na tej zemljiški parceli stoji manj zahteven ali zahteven objekt, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, izdano pravnomočno dovoljenje za gradnjo;«. V točki g) se za besedo »preužitku« črtata vejica in besedilo »razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu s prejšnjim členom,«. V točki h) se besedilo »predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena« nadomesti z besedilom »predpisih o določitvi klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov«. Na koncu točke m) se pika nadomesti s podpičjem ter se dodata novi točki n) in o), ki se glasita: »n) če gre za kmetijsko zemljišče oziroma gozd s površino manjšo kot 200 m 2in če ta površina predstavlja manj kot 5 odstotkov zemljiške parcele; o) na podlagi pogodbe o nakupu kmetijskega zemljišča, na katerem je zgrajena občinska ali državna cesta v skladu z zakonom, ki ureja ceste.«. V tretjem odstavku se prva alinea črta. Dosedanji druga in tretja alinea postaneta prva in druga alinea.

V 20. členu se v četrtem odstavku številka »30« nadomesti s številko »15«.

V 22. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Vloga, da odobritev pravnega posla ni potrebna, se vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del. O tem, da odobritev pravnega posla ni potrebna, upravna enota izda odločbo.«.

Za 23. členom se doda nov 23.a člen, ki se glasi: Če je predmet prodaje ena zemljiška parcela, na kateri je več kmetijske namenske rabe kot gozdne, se pri uveljavljanju predkupne pravice pri nakupu uporablja ta zakon, razen če ima Republika Slovenija predkupno pravico po posebnem zakonu. Če se kot celota prodaja več zemljiških parcel skupaj, od katerih so nekatere po namenski rabi kmetijske druge pa gozdne, in delež kmetijske namenske rabe predstavlja vsaj 20 odstotkov skupne površine, se pri uveljavljanju predkupne pravice pri nakupu uporablja ta zakon, razen če ima Republika Slovenija predkupno pravico po posebnem zakonu. Če pri nakupu kmetijskega zemljišča v lasti fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava predkupni upravičenec po prejšnjem členu uveljavlja predkupno pravico kot zakupnik zemljišča, ki je naprodaj, mora najmanj predhodna tri leta uveljavljati ukrepe kmetijske politike v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.«.

25. člen se črta.

Za 25. členom se doda nov 25.a člen, ki se glasi: Lastnik kmetijskega zemljišča, ki je kmetijsko zemljišče prodal za potrebe izvedbe prostorskih ureditev državnega pomena ali je bil iz tega namena razlaščen v skladu z zakonom, ki ureja prostor, lahko v desetih letih od prodaje ali razlastitve kupi ali zakupi kmetijsko zemljišče na območju občine ali sosednje občine, v kateri leži kmetijsko zemljišče, ki ga je prodal za potrebe izvedbe prostorskih ureditev državnega pomena ali je bil iz tega namena razlaščen v skladu z zakonom, ki ureja prostor, vendar največ do površine, prodane ali razlaščene po tem členu. Pristojna upravna enota izda odločbo, da odobritev pravnega posla iz tega člena ni potrebna. Lastnik kmetijskega zemljišča, ki je prodal ali bil razlaščen po prejšnjem odstavku, pristojni upravni enoti priloži prodajno pogodbo ali odločbo o razlastitvi zaradi dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz tega člena. Zaradi spremljanja skupne površine kupljenih kmetijskih zemljišč in zakupljenih površin kmetijskih zemljišč po posameznem lastniku pristojna upravna enota vodi seznam nakupov in zakupov zemljišč na območju te upravne enote (v nadaljnjem besedilu: seznam). Seznam vsebuje naslednje podatke posameznika, ki je upravičen kupiti kmetijsko zemljišče ali zakupiti kmetijsko zemljišče pod pogoji iz tega člena: – ime in priimek ali naziv pravne osebe; – rojstni datum ali matično številko pravne osebe; – podatke o prebivališču ali sedežu; – podatke o kmetijskih zemljiščih, ki jih je prodal za potrebe izvedbe prostorskih ureditev državnega pomena ali je bil iz tega namena razlaščen v skladu z zakonom, ki ureja prostor (parcelne številke zemljišč in njihova velikost); – podatke o nakupu kmetijskih zemljišč ali zakupu zemljišč pod pogoji iz prvega odstavka tega člena (parcelne številke zemljišč in njihova velikost). Ne glede na prvi odstavek 23. člena tega zakona ima prednost pri nakupu kmetijskega zemljišča lastnik kmetijskega zemljišča iz prvega odstavka tega člena, razen če prednost pri nakupu kmetijskega zemljišča uveljavlja solastnik iz 1. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona. Osebni podatki iz tretjega odstavka tega člena se vodijo še dve leti po prenehanju pravice iz tega člena in se nato arhivirajo.«.

Za naslovom »IV. ZAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ« se doda nov 25.b člen, ki se glasi: Določbe tega poglavja se uporabljajo za kmetijska zemljišča v lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti. Za kmetijska zemljišča v lasti fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava se uporablja zakon, ki ureja obligacijska razmerja.«.

V 29. členu se v tretjem odstavku število »23« nadomesti s številom »20«.

V 38. členu se v prvem odstavku besedilo »še neamortizirano« nadomesti z besedo »tržno« in beseda »neamortizirane« z besedo »tržne«.

V 39. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Agrarne operacije so medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije, melioracije in razdružitev solastnine na kmetijskih zemljiščih.«.

Za 44. členom se doda nov 44.a člen, ki se glasi: Vse odločbe, sklepi in drugi dokumenti s področja agrarnih operacij iz tega zakona se vročajo z navadno vročitvijo. Če vročitev ni bila izvedena zaradi pomanjkljivega naslova, se vročitev odločbe, sklepa ali drugega dokumenta opravi tako, da se objavi na enotnem državnem portalu E-uprave. Šteje se, da je vročitev opravljena 30. dan od dneva odpreme, navedenega na odločbi, sklepu ali na drugem dokumentu, ali 30. dan od dneva objave na državnem portalu E-uprave. Ne glede na prejšnji odstavek se v postopku komasacij odločba o novi razdelitvi zemljišč in odločba, sklepi in drugi dokumenti v postopku razdružitve solastnine na kmetijskih zemljiščih vročajo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.«.

V 45. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč po tem zakonu se šteje tudi menjava kmetijskih zemljišč za gozdna zemljišča in obratno.«.

46. člen se spremeni tako, da se glasi: O izpolnjevanju pogojev za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč po tem zakonu upravna enota izda odločbo v upravnem postopku.«.

V 55. členu se v prvem odstavku za besedilom »zaokrožena zemljišča« doda besedilo »in lahko zemljišča bolj gospodarno upravlja«.

V 56. členu se v petem odstavku v peti alinei črta besedilo »upravno overjene« in »upravno overjeno«.

V 56.a členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »V pogodbeni komasaciji se lahko solastnina na posameznem zemljišču razdruži zaradi boljše rabe posameznega zemljišča tako, da dosedanji solastnik zemljišča pridobi sorazmerni del zemljišča v izključno last. To mora biti razvidno iz pogodbe o komasaciji.«.

Za 60. členom se doda nov 60.a člen, ki se glasi: V komasacijskem postopku se lahko solastnina na posameznem zemljišču oziroma več zemljiščih, vloženih v komasacijski sklad, deli zaradi boljše rabe posameznega zemljišča tako, da dosedanji solastnik zemljišča na podlagi svoje izkazane volje pridobi iz komasacijskega sklada sorazmerni del zemljišča v izključno last. Zemljišče ali več zemljišč, ki jih dosedanji solastnik pridobi v izključno last, se določi v skladu s tem zakonom, pri čemer se kot vrednost vloženega zemljišča šteje vrednost njegovega lastniškega oziroma solastniškega deleža na vloženih zemljiških parcelah. Solastnik posameznega zemljišča lahko do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju organu, ki vodi komasacijski postopek, da pisno izjavo, da želi v komasacijskem postopku deliti svoj solastniški delež oziroma deleže in pridobiti zemljiško parcelo ali več parcel v izključno last. Po koncu razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju te izjave solastnik ne more več preklicati ali spremeniti. Po koncu razgrnitve elaborata obstoječega stanja upravna enota pozove solastnike zemljišč na komasacijskem območju, na katerih je vsaj en solastnik dal izjavo, da želi v komasacijskem postopku deliti svoj solastniški delež oziroma deleže in pridobiti zemljiško parcelo ali več parcel v izključno last, da se v roku osmih dni izjavijo, ali želijo v komasacijskem postopku deliti svoj solastniški delež in pridobiti zemljiško parcelo ali več parcel v izključno last. Po preteku roka izjav ni več mogoče dati, preklicati ali spremeniti. Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko ima komasacijski udeleženec na vloženih zemljiških parcelah samo solastniški delež in je vsota njegovih solastniških deležev, izraženih v površini, manj kot 1.000 m 2, delitev solastniškega deleža v komasacijskem postopku ne opravi. Če je v komasacijskem postopku udeležena tudi Republika Slovenija, ki jo zastopa Sklad, Sklad odkupi solastniške deleže od posameznega solastnika, ki to želi, če vsota njegovih solastniških deležev, izraženih v površini, predstavlja manj kot 1.000 m 2, razen če je nakupna cena solastniškega deleža zemljišča nesorazmerna glede na tržno primerljive cene. Upravna enota obvesti sodišče o zemljiških parcelah, ki so predmet komasacijskega postopka in za katere so solastniki dali izjavo iz tretjega odstavka tega člena. Če na kateri od teh zemljiških parcel teče nepravdni postopek delitve stvari v solastnini, sodišče postopek prekine do konca komasacijskega postopka.«.

V 78. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Izkoriščanje mineralnih surovin, sanacija posledic izkoriščanja mineralnih surovin in sanacija odlagališč se ne štejejo za agromelioracijo po tem zakonu.«.

V 79. členu se v tretjem odstavku v točki b) črta besedilo »upravno overjene« in »upravno overjeno«.

V 80. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Če lastnik kmetijskih zemljišč iz utemeljenih razlogov pred potekom predvidenega datuma zaključka agromelioracijskih del ne more zaključiti izvedbe agromelioracijskih del ali se dela še niso začela, lahko enkrat zaprosi za določitev novega predvidenega datuma zaključka izvedbe agromelioracijskih del, ki ne sme biti daljši od dveh let. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, po uradni dolžnosti pridobi mnenje kmetijske inšpekcije, iz katerega mora biti razvidno, ali se agromelioracijska dela izvajajo v skladu z odločbo o uvedbi zahtevne agromelioracije. Če so izpolnjeni pogoji iz tega odstavka, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izda odločbo o določitvi novega predvidenega datuma zaključka agromelioracijskih del.«.

V 81. členu se v šestem odstavku v točki č) črta besedilo »upravno overjene« in »upravno overjeno«. Za dvanajstim odstavkom se doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi: »Če lastnik kmetijskih zemljišč iz utemeljenih razlogov pred potekom predvidenega datuma zaključka agromelioracijskih del na komasacijskem območju ne more zaključiti izvedbe agromelioracijskih del ali se dela še niso začela, lahko enkrat zaprosi za določitev novega predvidenega datuma zaključka izvedbe agromelioracijskih del na komasacijskem območju, ki ne sme biti daljši od dveh let. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, po uradni dolžnosti pridobi mnenje kmetijske inšpekcije, iz katerega mora biti razvidno, ali se agromelioracijska dela izvajajo v skladu z odločbo o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju. Če so izpolnjeni pogoji iz tega odstavka, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izda odločbo o določitvi novega predvidenega datuma zaključka agromelioracijskih del na komasacijskem območju.«.

83. člen se spremeni tako, da se glasi: Osuševalni sistem se lahko ukine: – če osuševanje na območju osuševalnega sistema zaradi spremembe talnega vodnega režima ni več potrebno ali – če se z ukinitvijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč na območju osuševalnega sistema, in če se z ukinitvijo strinjata dve tretjini lastnikov kmetijskih zemljišč na območju osuševalnega sistema. V primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, odloči na podlagi vloge izvajalca javne službe upravljanja in vzdrževanja, izbranega v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec državne javne službe), izvajalca lokalne javne službe ali osuševalne zadruge. Vlogi se priloži elaborat, ki jo izdelata hidrogeolog in agronom. V primeru iz druge alinee prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, odloči na podlagi vloge lastnikov zemljišč, izvajalca državne javne službe, izvajalca lokalne javne službe ali osuševalne zadruge. Vlogi se priloži soglasja lastnikov kmetijskih zemljišč. Območje osuševalnega sistema se lahko spremeni na predlog izvajalca državne javne službe, izvajalca lokalne javne službe, osuševalne zadruge ali lastnika kmetijskega zemljišča. V primeru predloga izvajalca državne ali lokalne javne službe iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, odloči na podlagi vloge, ki se ji priloži elaborat, ki utemeljuje predlog spremembe območja osuševalnega sistema. V primeru predloga osuševalne zadruge ali lastnika kmetijskega zemljišča iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, odloči na podlagi vloge, ki se ji priloži elaborat, ki ga izdelata hidrogeolog in agronom, ki utemeljuje predlog spremembe območja osuševalnega sistema. Iz elaborata iz prejšnjega odstavka mora biti razvidno: – da osuševalni sistem na kmetijskem zemljišču, ki je predlog spremembe območja osuševalnega sistema, ne opravlja funkcije osuševanja ali – da osuševalni sistem na kmetijskem zemljišču, ki je predlog spremembe območja osuševalnega sistema, opravlja funkcijo osuševanja. Na podlagi pravnomočne odločbe iz drugega odstavka tega člena se osuševalni sistem izbriše iz evidence osuševalnih in namakalnih sistemov, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: evidenca osuševalnih in namakalnih sistemov). Na podlagi pravnomočne odločbe iz četrtega odstavka tega člena se sprememba evidentira v evidenci osuševalnih in namakalnih sistemov. Ukinitev osuševalnega sistema iz tega člena ne pomeni tudi njegove razgradnje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.«.

Za 89. členom se doda nov 89.a člen, ki se glasi: Gradnja in vzdrževanje lokalnih in državnih namakalnih sistemov je v javnem interesu. Lokalna skupnost ali Sklad lahko uvedeta postopek za pridobitev služnosti v javno korist ali lastninske oziroma stavbne pravice v javno korist v skladu s tem zakonom in v skladu z zakonom, ki ureja razlastitev.«.

V 90. členu se za prvo alineo doda nova druga alinea, ki se glasi: »– državne namakalne sisteme: Sklad;«. Dosedanja druga alinea postane tretja alinea.

V 91. členu se v drugem odstavku za besedo »uvedbo« doda besedilo »državnega ali«. V petem odstavku se v napovednem stavku za besedo »uvedbo« doda besedilo »državnega ali«. Točka a) se spremeni tako da se glasi: »a) pogodbo o namakanju: – med lastnikom kmetijskega zemljišča na predvidenem območju lokalnega namakalnega sistema in lokalno skupnostjo, s katero se lastnik kmetijskega zemljišča na predvidenem območju lokalnega namakalnega sistema strinja z uvedbo ter se zavezuje, da bo najpozneje v štirih letih po izgradnji lokalnega namakalnega sistema lokalni namakalni sistem začel uporabljati in da bo kril stroške iz 96. člena tega zakona, ki bodo nastali v zvezi z uporabo lokalnega namakalnega sistema, v sorazmerju s površino, opredeljeno v pogodbi o namakanju. Pogodba se sklene najmanj za čas trajanja amortizacije lokalnega namakalnega sistema. Če lokalni namakalni sistem omogoča, se lahko stroški iz četrte in pete alinee tretjega odstavka 96. člena tega zakona obračunavajo po dejanski porabi, ali – med lastnikom kmetijskega zemljišča na predvidenem območju državnega namakalnega sistema in Skladom, s katero se lastnik kmetijskega zemljišča na predvidenem območju državnega namakalnega sistema strinja z uvedbo ter se zavezuje, da bo najpozneje v štirih letih po izgradnji državnega namakalnega sistema državni namakalni sistem začel uporabljati in da bo kril stroške iz 98. člena tega zakona, ki bodo nastali v zvezi z uporabo državnega namakalnega sistema, v sorazmerju s površino, opredeljeno v pogodbi o namakanju. Pogodba se sklene najmanj za čas trajanja amortizacije državnega namakalnega sistema. Če državni namakalni sistem omogoča, se lahko stroški iz četrte in pete alinee tretjega odstavka 98. člena tega zakona obračunavajo po dejanski porabi;«. V točki b) se v prvem stavku črta beseda »lokalnega«. Drugi stavek se spremeni tako, da se glasi: »Območje namakalnega sistema in vključene parcele morajo biti priložene tudi v digitalni obliki;«. V točki c) se črta beseda »lokalnega«. V točki d) se črta beseda »lokalnega«. V točki e) se besedilo »ki predlaga uvedbo lokalnega namakalnega sistema« nadomesti z besedilom »če gre za lokalni namakalni sistem, oziroma Skladu, če gre za državni namakalni sistem«. Šesti in sedmi odstavek se črtata. V dosedanjem osmem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za besedo »območje« doda besedilo »državnega ali« in za besedo »območja« doda besedilo »državnega ali«. V dosedanjem devetem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se v točki a) podpičje nadomesti s piko in doda nov stavek, ki se glasi: »Območje namakalnega sistema in vključene parcele morajo biti priložene tudi v digitalni obliki;«. V točki b) se črta besedilo »upravno overjene« in »upravno overjeno«. Dosedanji deseti odstavek postane osmi odstavek. V dosedanjem enajstem odstavku, ki postane deveti odstavek, se za besedo »lokalnega« doda besedilo »ali državnega«.

V 92. členu se v tretjem odstavku za besedo »lokalnega« doda besedilo »ali državnega«. V petem odstavku se besedilo »melioracijskih sistemov in naprav« nadomesti z besedilom »osuševalnih in namakalnih sistemov«. Sedmi in osmi odstavek se črtata. V dosedanjem devetem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se za besedo »lokalnega« doda besedilo »in državnega«.

94. člen se spremeni tako, da se glasi: Lastniki kmetijskih zemljišč, ki ležijo znotraj meje območja lokalnega ali državnega namakalnega sistema, ki niso podpisali pogodbe o namakanju v skladu s točko a) petega odstavka 91. člena tega zakona, se lahko naknadno priključijo na namakalni sistem, če se z njihovo priključitvijo ohranjajo dosežene hidravlične značilnosti namakalnega sistema. V teh primerih z lastnikom lokalnega namakalnega sistema ali Skladom, če gre za državni namakalni sistem, podpišejo pogodbo o namakanju. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki ne ležijo znotraj meje območja lokalnega ali državnega namakalnega sistema, se lahko naknadno priključijo na namakalni sistem, če se z njihovo priključitvijo ohranjajo dosežene hidravlične značilnosti namakalnega sistema. V teh primerih z lastnikom lokalnega namakalnega sistema ali Skladom, če gre za državni namakalni sistem, podpišejo pogodbo o namakanju. V primeru iz prejšnjega odstavka o spremembi območja lokalnega ali državnega namakalnega sistema na podlagi vloge lastnika lokalnega namakalnega sistema ali Sklada, če gre za državni namakalni sistem, odloči ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Vlogi je treba priložiti pogodbo o namakanju iz prejšnjega odstavka, vodno pravico ter predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se sprememba območja namakalnega sistema nanaša na območja varovanj in omejitev po posebnih predpisih. Stroške priključitve na namakalni sistem nosijo lastniki kmetijskih zemljišč, ki se priključijo namakalnemu sistemu. Območje zasebnega namakalnega sistema se lahko razširi ali zmanjša, če se s tem strinjata lastnik zasebnega namakalnega sistema in lastnik kmetijskega zemljišča, ki je predmet spremembe območja zasebnega namakalnega sistema. Vlogo za spremembo območja zasebnega namakalnega sistema pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, vloži lastnik zasebnega namakalnega sistema. Vlogi je treba priložiti izjavo lastnika zasebnega namakalnega sistema, da se strinja s širitvijo ali zmanjšanjem zasebnega namakalnega sistema, izjavo lastnika kmetijskega zemljišča, ki je predmet spremembe območja zasebnega namakalnega sistema, vodno pravico ter predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se sprememba območja zasebnega namakalnega sistema nanaša na območja varovanj in omejitev po posebnih predpisih. O spremembi območja zasebnega namakalnega sistema odloči ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Lokalni ali državni namakalni sistem se lahko ukine: – če preneha vodna pravica, nove pa ni mogoče pridobiti, – če se z ukinitvijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 80 odstotkov površin kmetijskih zemljišč na območju lokalnega ali državnega namakalnega sistema, in če se z ukinitvijo strinja 80 odstotkov lastnikov kmetijskih zemljišč na območju lokalnega ali državnega namakalnega sistema, ki so podpisali pogodbo o namakanju, ali – če ukinitev predlaga inšpektor, pristojen za kmetijstvo, ali inšpektor, pristojen za vode. Zasebni namakalni sistem se lahko ukine: – če preneha vodna pravica, nove pa ni mogoče pridobiti, – če se z ukinitvijo strinja lastnik zasebnega namakalnega sistema ali – če ukinitev predlaga inšpektor, pristojen za kmetijstvo, ali inšpektor, pristojen za vode. Ne glede na zakon, ki ureja vode, je ukinitev namakalnega sistema razlog za prenehanje vodne pravice. Po pravnomočnosti odločbe o ukinitvi namakalnega sistema ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, o ukinitvi namakalnega sistema obvesti organ, pristojen za podeljevanje vodnih pravic. V primerih iz petega in šestega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, odloči na podlagi vloge lastnika namakalnega sistema, če gre za zasebni ali lokalni namakalni sistem, Sklada, če gre za državni namakalni sistem, ali na podlagi predloga inšpektorja, pristojnega za kmetijstvo, ali inšpektorja, pristojnega za vode. Vlogi je treba priložiti: – akt, iz katerega je razvidno, da vodne pravice za namakanje kmetijskih zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja vode, ni mogoče pridobiti, po prvi alinei petega in prvi alinei šestega odstavka tega člena; – predlog inšpektorja, pristojnega za kmetijstvo, ki mu je priložen zapisnik o ogledu namakalnega sistema, ali odločbo inšpektorja, pristojnega za vode, s katero odredi prepoved rabe vode; – soglasja lastnikov kmetijskih zemljišč po drugi alinei petega odstavka tega člena ali – izjavo lastnika zasebnega namakalnega sistema po drugi alinei šestega odstavka tega člena. Na podlagi pravnomočne odločbe iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, mejo območja namakalnega sistema uskladi v evidenci osuševalnih in namakalnih sistemov. Na podlagi pravnomočne odločbe iz osmega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, namakalni sistem izbriše iz evidence osuševalnih in namakalnih sistemov. Ukinitev namakalnega sistema ne pomeni tudi njegove razgradnje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.«.

95. člen se črta.

97.a člen se spremeni tako, da se glasi: Če lokalna skupnost izkaže interes za prenos lastninske pravice na državnem namakalnem sistemu, zgrajenem v skladu s tem zakonom, razen na namakalni opremi, o tem obvesti Sklad. Če Sklad oceni, da je prenos lastninske pravice na državnem namakalnem sistemu upravičen, z lokalno skupnostjo sklene pogodbo o prenosu državnega namakalnega sistema na lokalno skupnost. Skupaj s prenosom lastninske pravice na namakalnem sistemu se preneseta tudi upravljanje in vzdrževanje tega namakalnega sistema, razen upravljanja in vzdrževanja namakalne opreme. Prenos lastninske pravice, upravljanja in vzdrževanja državnega namakalnega sistema na lokalno skupnost je mogoč po preteku petih let od izgradnje državnega namakalnega sistema. O prenosu lastninske pravice ter prenosu upravljanja in vzdrževanja iz tega odstavka Sklad obvesti lastnike zemljišč na območju namakalnega sistema. S prenosom iz tega odstavka državni namakalni sistem postane lokalni namakalni sistem.«.

V 98. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Lastniki kmetijskih zemljišč na območju državnega namakalnega sistema, ki sklenejo pogodbo o namakanju v skladu s točko a) petega odstavka 91. člena tega zakona, so dolžni plačevati stroške iz prve, druge in tretje alinee tretjega odstavka tega člena v sorazmerju s površino kmetijskega zemljišča, opredeljeno v pogodbi o namakanju. Stroški iz četrte in pete alinee tretjega odstavka tega člena se obračunajo po dejanski porabi.«. Tretji odstavek se črta. Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane peti odstavek, se v prvem stavku za besedo »stroškov« doda besedilo »iz prve, druge in tretje alinee tretjega odstavka tega člena«. V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane šesti odstavek, se beseda »četrtega« nadomesti z besedo »tretjega«. Dosedanji osmi do enajsti odstavek postanejo sedmi do deseti odstavek.

Za 98.a členom se doda naslov podpoglavja, ki se glasi: »6. Razdružitev solastnine na kmetijskih zemljiščih«.

Za novim naslovom 6. podpoglavja se dodajo novi 98.b, 98.c, 98.č, 98.d, 98.e, 98.f in 98.g člen, ki se glasijo: Solastnina na kmetijskem zemljišču se lahko deli z namenom boljše rabe kmetijskega zemljišča. Delitev solastnine iz prejšnjega odstavka se lahko izvede na zemljiščih, ki so v solasti Republike Slovenije in na katerih se je vzpostavila solastnina po pravnomočno zaključenih denacionalizacijskih postopkih v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo. Predmet delitve solastnine je posamezna zemljiška parcela ali več zemljiških parcel, če: – je imetnikov solastninske pravice vsaj pet; – je površina ene ali več zemljiških parcel večja od 1 ha; – so na vseh zemljiških parcelah isti solastniki; – na zemljiški parceli ne stoji objekt in – parcele medsebojno mejijo, meja zemljiške parcele ali zunanja meja oboda več sosednjih zemljiških parcel pa je urejena v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. Postopek delitve solastnine vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

Predlog za delitev solastnine se lahko vloži, če se z delitvijo solastnine strinjajo solastniki zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, ki imajo v lasti več kot dve tretjini solastniških deležev. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnem sodišču preveri, ali na zemljiški parceli ali več zemljiških parcelah, ki so predmet predloga za delitev solastnine, teče nepravdni postopek delitve stvari v solastnini. Če na teh zemljiških parcelah teče nepravdni postopek, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, postopek delitve solastnine ustavi. Predlog za delitev solastnine lahko poda en ali več solastnikov. Predlogu za delitve solastnine je treba priložiti: a) seznam solastnikov zemljiške parcele ali več zemljiških parcel s podatki o njihovih osebnih imenih in naslovih prebivališč, rojstnih datumih, solastniškem deležu ter izjave tistih solastnikov, ki se strinjajo z uvedbo delitve solastnine in ki želijo pridobiti solastniški delež v izključno last. Če gre za pravno osebo, je treba predlogu za uvedbo priložiti podatek o firmi, sedežu, davčni številki, solastniški delež, ter izjavo zastopnika pravne osebe, da se strinja z uvedbo delitve solastnine in da želi pridobiti solastniški delež v izključno last; b) elaborat vrednotenja zemljiške parcele ali več zemljiških parcel; c) idejno zasnovo delitve zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, ki je vrisana v zemljiškokatastrskem načrtu (v merilu 1 : 1.000), iz katere morajo biti razvidni najmanj: – obstoječa meja zemljiške parcele ali več zemljiških parcel s parcelnimi številkami in navedba katastrske občine ali katastrskih občin ter – delitev zemljišč na zemljiški parceli ali več zemljiških parcelah (npr. predlagane smeri obdelave, vrisani obstoječi trajni nasadi, predvidena lokacija zemljiške parcele, ki ostane v solastnini, predlog dostopa do novih zemljiških parcel). Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, z vpogledom v zemljiški kataster ali kataster nepremičnin preveri, ali je meja zemljiške parcele ali zunanja meja oboda več sosednjih zemljiških parcel, ki so predmet predloga delitve solastnine, urejena v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. Če meje niso urejene, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, prekine postopek in vlagatelja predloga za delitev solastnine napoti, da pri Geodetski upravi Republike Slovenije vloži zahtevo za ureditev meje parcele. Elaborat vrednotenja zemljiške parcele in idejno zasnovo delitve iz četrtega odstavka tega člena izdela organizacija iz drugega odstavka 63. člena tega zakona. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnih organih preveri skladnost seznama solastnikov zemljišč z lastniškim stanjem v zemljiški knjigi.

Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, preveri pogoje iz 98.b člena tega zakona. Če so pogoji izpolnjeni, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pozove vse solastnike, ki niso dali soglasja k delitvi solastnine, da v 15 dneh dajo izjavo, ali se strinjajo z uvedbo delitve solastnine in pridobitvijo solastniškega deleža v izključno last. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pozove vlagatelja, da na podlagi pridobljenih soglasij k razdelitvi solastnine in idejne zasnove razdelitve zemljišč v roku 60 dni pripravi elaborat delitve solastnine zemljiške parcele ali več zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: elaborat delitve solastnine). Elaborat delitve solastnine pripravi organizacija iz drugega odstavka 63. člena tega zakona. Elaborat delitve solastnine mora vključevati predlog načrta delitve solastnine, ki se izdela grafično kot načrt novih parcel z vpisanimi podatki o lastnikih in površinah, ter izjavo pooblaščenega inženirja s področja geodezije, da so upoštevani kriteriji za delitev solastnine iz prvega odstavka 98.d člena tega zakona. Elaborat delitve solastnine mora biti izdelan v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. Sestavni del elaborata delitve solastnine je tudi elaborat spremembe bonitete zemljiških parcel.

Zemljiška parcela ali več zemljiških parcel se deli na podlagi naslednjih kriterijev: – solastnik, ki se strinja z uvedbo delitve solastnine in želi pridobiti solastniški delež v izključno last, lahko po delitvi zemljiške parcele ali več zemljiških parcel dobi praviloma eno parcelo; – solastniki, ki se ne strinjajo z uvedbo delitve solastnine in ne želijo pridobiti solastniškega deleža v izključno last, po delitvi zemljiške parcele ali več zemljiških parcel ostanejo v solastniški skupnosti in se jim določi solastniški delež; – solastnik iz prve alinee tega odstavka dobi zemljiško parcelo čim bližje zemljiščem, ki jih ima v lasti oziroma v uporabi; – na delu zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, ki so predmet delitve solastnine, na katerih imajo solastniki vzpostavljen trajni nasad, se delitev izvede tako, da se novo dodeljena zemljiška parcela v izključni lasti praviloma dodeli na območju trajnega nasada glede na obseg solastniškega deleža; – razlika v površini dodeljene zemljiške parcele posameznemu solastniku glede na solastniški delež ne sme presegati 15 odstotkov; – vse na novo dodeljene zemljiške parcele morajo imeti dostop ali urejeno služnost poti. Če je zaradi delitve solastnine na zemljiški parceli ali več zemljiških parcelah, ki so predmet delitve solastnine, treba vzpostaviti nove dostopne poti, se vsakemu solastniku sorazmerno z vloženim solastniškim deležem zmanjša površina dodeljene zemljiške parcele.

Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, javno razgrne elaborat delitve solastnine in elaborat vrednotenja zemljiške parcele ali več zemljiških parcel. Elaborata morata biti javno razgrnjena najmanj petnajst dni. Javna razgrnitev poteka v prostorih ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, vse solastnike zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, ki so predmet delitve solastnine, pisno povabi na javno razgrnitev elaboratov iz prejšnjega odstavka. Solastniki zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, ki so predmet delitve solastnine, lahko v času javne razgrnitve dajo pripombe k elaboratoma iz prejšnjega odstavka. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, preuči zbrane pripombe iz javne razgrnitev elaboratov iz prvega odstavka tega člena. Upravičene pripombe posreduje vlagatelju in ga pozove, naj v roku 60 dni posreduje dopolnjena elaborat delitve solastnine in elaborat vrednotenja zemljiške parcele ali več zemljiških parcel. Po ustrezni dopolnitvi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, potrdi elaborata iz prejšnjega odstavka. Organizacija iz drugega odstavka 63. člena tega zakona po potrditvi elaboratov v roku 60 dni seznani solastnike z na novo dodeljenimi zemljiškimi parcelami v naravi. Na dodelitev zemljiških parcel v naravi vabi vse solastnike zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, ki so predmet delitve solastnine. Podatke o morebitnih začasnih zastopnikih ali skrbnikih za posebne primere posreduje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. O končani seznanitvi solastnikov z na novo dodeljenimi zemljiškimi parcelami v naravi vlagatelj obvesti ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Obvestilu morata biti priložena elaborat delitve solastnine in izjava pooblaščenega inženirja s področja geodezije, da je bila izvedena seznanitev solastnikov z na novo dodeljenimi zemljiškimi parcelami v naravi. Na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, odloči o delitvi solastnine. Sestavni del odločbe je tudi elaborat delitve zemljiške parcele ali več zemljiških parcel.

Hipoteke in druga stvarna bremena, vpisana na zemljiški parceli ali več zemljiških parcelah, se ob delitvi zemljiške parcele ali več zemljiških parcel vpišejo na na novo dodeljene zemljiške parcele, kar mora biti razvidno iz odločbe. Služnosti in lastninske omejitve, ki po delitvi solastnine niso več potrebne, prenehajo, ustanovijo pa se nove, če je to potrebno glede na novo delitev zemljiške parcele ali več zemljiških parcel. Služnosti iz prejšnjega odstavka se ustanovijo z odločbo o delitvi solastnine. Solastniki morajo prevzeti njim dodeljene in pokazane zemljiške parcele v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o delitvi solastnine. Pritožba zoper odločbo o delitvi solastnine ne zadrži njene izvršitve. Pravnomočna odločba o delitvi solastnine je podlaga za vpis na novo dodeljenih zemljiških parcel v zemljiški kataster in zemljiško knjigo. Evidentiranje sprememb podatkov v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne odločbe o delitvi solastnine predlaga ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

Pri vrednotenju zemljiške parcele ali več zemljiških parcel se posamezni deli zemljiške parcele ali več zemljiških parcel uvrščajo v vrednostne razrede. Vsakemu vrednostnemu razredu se določi vrednost enega kvadratnega metra v cenilnih enotah. Cenilni enoti se določi vrednost v denarju. Metoda vrednotenja zemljiške parcele ali več zemljiških parcel iz prejšnjega odstavka temelji na oceni proizvodne sposobnosti dela zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, ki se določi v obliki bonitetnih točk, in vrednosti prostora. Osebe za vrednotenje zemljiške parcele ali več zemljiških parcel iz tega člena morajo imeti pooblastilo za bonitiranje v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. Na zahtevo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, ki ji je priložen elaborat spremembe bonitete zemljiških parcel, Geodetska uprava Republike Slovenije evidentira spremembe bonitete zemljišč v zemljiškem katastru. Za vrednotenje zemljiške parcele ali več zemljiških parcel iz prvega in drugega odstavka tega člena se uporablja metodologija iz petega odstavka 66. člen tega zakona.«.

Za 105. členom se doda novo VI.a poglavje in novi 105.a, 105.b in 105.c člen, ki se glasijo:

Ne glede na določbe zakona, ki ureja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ter zakona, ki ureja gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije, lahko kmetijska zemljišča ali gozdove, ki so na podlagi 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo, 56/10 – ORZSKZ16, 14/15 – ZUUJFO, 9/16 – ZGGLRS in 36/21 – ZZIRDKG) postali last Republike Slovenije, pravna oseba, ki gospodari s kmetijskimi zemljišči oziroma gozdovi, odda v brezplačni zakup oziroma najem osebam, ki so imele na teh zemljiščih pravico uporabe, preden so ta zemljišča prešla v last Republike Slovenije. Vlagatelj pisno vlogo, s katero izkaže interes za brezplačen zakup oziroma najem kmetijskih zemljišč ali gozdov, vloži na pravno osebo, ki gospodari s temi zemljišči, in priloži dokazila o izpolnjevanju naslednjih pogojev: – pred 11. 3. 1993 je imel na teh zemljiščih pravico uporabe ali drugo podobno pravico in ta pravica izhaja iz podatkov zemljiške knjige ali sklenjenega pravnega posla; – ima sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču oziroma je upravljavec lovišča s posebnim namenom ali ima sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših. Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti izjavo, da vlagatelj na zakupljenih oziroma najetih zemljiščih iz tega člena ne bo izvajal pridobitne dejavnosti. Pogodba o brezplačnem zakupu oziroma najemu se sklene: – za kmetijska ali gozdna zemljišča, za katera ima vlagatelj sklenjeno koncesijsko pogodbo, ter – za čas veljavnosti koncesijske pogodbe iz druge alinee drugega odstavka tega člena oziroma za obdobje 20 let, če je vlagatelj upravljavec lovišča s posebnim namenom.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ter zakona, ki ureja gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije, lahko pravna oseba, ki gospodari s kmetijskimi ali gozdnimi zemljišči v lasti Republike Slovenije, ki so v naravi pasišča, jase ali travniki v loviščih, odda v brezplačni zakup oziroma najem osebi, ki ima sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču ali je upravljavec lovišča s posebnim namenom. Vlagatelj pisno vlogo, s katero izkaže interes za brezplačen zakup oziroma najem kmetijskih zemljišč ali gozdov, ki so v naravi pasišča, jase ali travniki v loviščih, vloži na pravno osebo, ki gospodari s temi zemljišči, in priloži dokazila o sklenjeni veljavni koncesijski pogodbi za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču ali dokazila, da je vlagatelj upravljavec lovišča s posebnim namenom. Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti izjavo, da vlagatelj na zakupljenih oziroma najetih zemljiščih iz tega člena ne bo izvajal pridobitne dejavnosti. Pogodba o brezplačnem zakupu oziroma najemu se sklene: – za kmetijska ali gozdna zemljišča, ki so v naravi pasišča, jase ali travniki v loviščih, za katera ima oseba sklenjeno koncesijsko pogodbo, ter – za čas veljavnosti koncesijske pogodbe oziroma za obdobje 20 let, če je vlagatelj upravljavec lovišča s posebnim namenom.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ter zakona, ki ureja gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije, lahko kmetijska zemljišča ali gozdove, ki so na podlagi 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo, 56/10 – ORZSKZ16, 14/15 – ZUUJFO, 9/16 – ZGGLRS in 36/21 – ZZIRDKG) postali last Republike Slovenije, pravna oseba, ki gospodari s kmetijskimi zemljišči oziroma gozdovi, odda v brezplačni zakup oziroma najem osebam, ki so imele na teh zemljiščih pravico uporabe, preden so ta zemljišča prešla v last Republike Slovenije. Vlagatelj pisno vlogo, s katero izkaže interes za brezplačen zakup oziroma najem kmetijskih zemljišč ali gozdov, vloži na pravno osebo, ki gospodari s temi zemljišči, in priloži dokazila o izpolnjevanju naslednjih pogojev: – pred 11. 3. 1993 je imel na teh zemljiščih pravico uporabe ali drugo podobno pravico in ta pravica izhaja iz podatkov zemljiške knjige ali sklenjenega pravnega posla; – je planinsko društvo, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja nevladne organizacije. Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti izjavo, da vlagatelj na zakupljenih oziroma najetih zemljiščih iz tega člena ne bo izvajal pridobitne dejavnosti. Pogodba o brezplačnem zakupu oziroma najemu se sklene: – za kmetijska ali gozdna zemljišča, ki jih vlagatelj potrebuje za izvajanje dejavnosti v javnem interesu, ter – za obdobje 20 let.«.

V 107. členu se pod A) v sedmi alinei besedilo »so melioracije izvedene« nadomesti z besedilom »se melioracije izvajajo«. Na koncu enajste alinee se pika nadomesti s podpičjem in se doda nova dvanajsta alinea, ki se glasi: »– na podlagi ugotovitvene odločbe iz 2.a člena tega zakona nadzirati vzpostavitev kmetijskega zemljišča po krčitvi gozda v kmetijske namene.«. Pod B) se za šesto alineo dodajo nove sedma, osma in deveta alinea, ki se glasijo: »– ustaviti že začeto agromelioracijo iz prvega odstavka 80. člena tega zakona in desetega odstavka 81. člena tega zakona ali izgradnjo namakalnega sistema iz prvega odstavka 92. člena tega zakona brez dovoljenja in napotiti stranko na pridobitev odločbe o uvedbi agromelioracije ali namakalnega sistema; – izreči ukrepe, če kmetijsko zemljišče po krčitvi gozda v kmetijske namene na podlagi ugotovitvene odločbe iz 2.a člena tega zakona ni vzpostavljeno; – prepovedati uporabo pomožno kmetijsko-gozdarske opreme iz 3.čb člena tega zakona, ki se uporablja v nasprotju z njenim namenom ali ji je bila spremenjena namembnost;«. Dosedanje sedma do dvanajsta alinea postanejo deseta do petnajsta alinea. Dosedanja trinajsta alinea, ki postane šestnajsta alinea, se spremeni tako, da se glasi: »– prepovedati uporabo objekta iz točk g) in h) prvega odstavka 3.č člena tega zakona ter prve, druge, tretje, četrte, pete in trinajste alinee točke i) prvega odstavka 3.č člena tega zakona ali prvega odstavka 3.ea člena tega zakona, ki se ne uporablja v skladu z namenom ali mu je bila spremenjena namembnost;«. Dosedanji štirinajsta in petnajsta alinea postaneta sedemnajsta in osemnajsta alinea.

Za 107. členom se dodata nova 107.a in 107.b člen, ki se glasita: Republika Slovenija ima do celotnega poplačila vseh stroškov inšpekcijskega upravnega postopka zakonito zastavno pravico na nepremičnini, ki je predmet upravnega postopka. Vse odločbe, sodbe in druge izvršljive akte, ki so podlaga za terjatve iz prejšnjega odstavka, pristojni organ pošlje pristojnemu sodišču, ki zastavno pravico vpiše v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti v 30 dneh od prejema predloga izvršljivega akta.

Pri izvršbi s prisilitvijo je prva izrečena denarna kazen: – za pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost: od 1.000 do 100.000 eurov in – za fizično osebo: od 100 do 10.000 eurov. Vse poznejše kazni se izrekajo, dokler seštevek denarnih kazni ne doseže desetkratnika najvišjega zneska iz prejšnjega odstavka. Pri določitvi višine denarne kazni je treba upoštevati težo kršitve.«.

V 108. členu se v prvem odstavku 1. in 2. točka spremenita tako, da se glasita: »1. ne uporablja objekta iz točke g) in h) prvega odstavka 3.č člena tega zakona ali prve, druge, tretje, četrte, pete in trinajste alinee točke i) prvega odstavka 3.č člena tega zakona ali prvega odstavka 3.ea člena tega zakona v skladu z namenom ali je bila objektu spremenjena namembnost (šesti odstavek 3.č člena ali deseti odstavek 3.ea člena); 2. uporabi kmetijsko zemljišče v nasprotju z njegovim namenom, ga onesnaži, degradira ali drugače zavira rast rastlin (prvi odstavek 4. člena);«. Za 6. točko se dodata novi 7. in 8. točka, ki se glasita: »7. ne uporablja pomožne kmetijsko-gozdarske opreme iz 3.čb člena tega zakona v skladu z namenom ali ji je bila spremenjena namembnost (3.čb člen); 8. začne z izvedbo agromelioracije ali izgradnjo namakalnega sistema brez dovoljenja (prvi odstavek 80. člena, deseti odstavek 81. člena in prvi odstavek 92. člena);«. Dosedanje 7. do 9. točka postanejo 9. do 11. točka. V dosedanji 10. točki, ki postane 12. točka, se besedilo »(4.a člen)« nadomesti z besedilom »(prvi odstavek 4.a člena)«.

Za 108. členom se doda nov 108.a člen, ki se glasi: Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«.

Do določitve območij trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč se smiselno uporablja 3.č člen zakona. Prostorski akt lokalne skupnosti se mora uskladiti z določbami spremenjenega 3.č člena zakona ob prvi spremembi prostorskega akta lokalne skupnosti.

Smernice in mnenja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, izdana v postopkih priprave prostorskih aktov lokalnih skupnosti, ki ob uveljavitvi tega zakona še niso končani, ostanejo v veljavi. Določbe iz novega 3.eb člena zakona se uporabljajo za postopke priprave prostorskih aktov lokalnih skupnosti, pri katerih ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, še ni izdalo pozitivnega mnenja k predlogu prostorskega akta lokalne skupnosti.

Določbe iz novega 3.ec člena zakona se ne uporabljajo za postopke načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena, če je študija variant s predlogom najustreznejše variante prostorske ureditve državnega pomena že izdelana.

Novi 25.a člen zakona se uporablja za prostorske ureditve državnega pomena, glede katerih se postopki pridobivanja zemljišč za namen gradnje še niso začeli.

Postopki prometa in zakupa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami, začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi. Določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17) se še naprej uporabljajo za pogodbe o zakupu, sklenjene na njegovi podlagi pred uveljavitvijo tega zakona. Postopki agrarnih operacij, začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo v skladu s tem zakonom. Postopki odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti, začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.

Če lokalna skupnost izkaže interes za prenos lastninske pravice na državnem namakalnem sistemu, ki je bil uveden pred uveljavitvijo tega zakona, razen na namakalni opremi, ter se lastninska pravica s pogodbo med ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, in lokalno skupnostjo prenese na lokalno skupnost, se hkrati s prenosom lastninske pravice preneseta tudi upravljanje in vzdrževanje tega sistema, razen upravljanja in vzdrževanja namakalne opreme. O prenosu lastninske pravice ter prenosu upravljanja in vzdrževanja iz tega odstavka ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, obvesti lastnike zemljišč na območju namakalnega sistema. S prenosom iz tega odstavka državni namakalni sistem postane lokalni namakalni sistem. Če lokalna skupnost ne izkaže interesa za prenos lastninske pravice na državnem namakalnem sistemu, ki je bil uveden pred uveljavitvijo tega zakona, razen na namakalni opremi, ter se s pogodbo med ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, lastniki zemljišč, po katerih poteka državni namakalni sistem, in namakalno zadrugo lastninska pravica prenese na namakalno zadrugo, se hkrati s prenosom lastninske pravice preneseta tudi upravljanje in vzdrževanje tega sistema, razen upravljanja in vzdrževanja namakalne opreme. S prenosom iz tega odstavka državni namakalni sistem postane zasebni namakalni sistem.

Ne glede na Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19) se do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja dohodnino, dohodnina ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kmetijskih zemljišč v komasacijah, kot jih določa zakon, ki ureja kmetijska zemljišča.

V Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95, 54/99 – odl. US in 30/13) se v 4. členu v prvem odstavku besedilo »na predlog lastnika, sodišča ali po uradni dolžnosti preveri oziroma« nadomesti z besedilom »na podlagi zaprosila sodišča ali davčnega organa«. Tretji in četrti odstavek se črtata.

Upravni postopki po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95, 54/99 – odl. US in 30/13), začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se ustavijo, razen v postopkih dedovanja. Postopki o vpisu zaznambe o zaščiteni kmetiji v Zemljiško knjigo, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se ustavijo. Vse zaznambe o zaščiteni kmetiji v Zemljiški knjigi (šifra 3009, 305) po uradni dolžnosti izbriše pristojni organ v enem letu od uveljavitve tega zakona.

Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Uradni list RS, št. 110/08).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 720-03/21-8/21 Ljubljana, dne 16. marca 2022 EPA 2296-VIII Državni zbor