130.u člen ZDDV-1M

(1)Oseba, ki uporablja posebno ureditev iz tega podpoglavja, mora voditi evidence o transakcijah v okviru te posebne ureditve. Te evidence morajo biti dovolj natančne, da lahko davčni organ ugotovi, ali je prijavljeni in plačani znesek DDV ob uvozu pravilen in morajo vsebovati naslednje informacije: a) državo članico potrošnje, v katero se uvaža blago; b) opis in količino uvoženega blaga; c) datum uvoza blaga; d) davčno osnovo; e) morebitno poznejše povečanje ali zmanjšanje davčne osnove; f) uporabljeno stopnjo DDV; g) znesek DDV, ki ga je treba plačati, z navedbo uporabljene valute; h) informacije, uporabljene za določitev kraja, kjer se začne in konča odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku; i) dokaze o morebitnem vračilu blaga, vključno z uporabljeno davčno osnovo in stopnjo DDV.

(2)Evidence morajo biti na voljo davčnemu organu v elektronski obliki.

(3)Oseba, ki uporablja to posebno ureditev, mora hraniti evidence deset let po poteku leta, v katerem je bila opravljena transakcija.«.