109. člen ZOP
(odstopanja od regulativnega okvira)
(1)Operater sistema mora ugotavljati odstopanja od regulativnega okvira za posamezno leto, ki se odražajo v presežku ali primanjkljaju omrežnine, in ugotovljena odstopanja razkriti v pojasnilih k računovodskim izkazom.
(2)Presežek omrežnine je presežek reguliranega letnega prihodka nad priznanimi letnimi upravičenimi stroški operaterja sistema.
(3)Primanjkljaj omrežnine je primanjkljaj priznanega reguliranega letnega prihodka za pokrivanje priznanih upravičenih stroškov.
(4)Presežek ali primanjkljaj omrežnine se ugotovi kot razlika med priznanimi upravičenimi stroški in zaračunanimi omrežninami (zmanjšanimi za primanjkljaj omrežnine iz preteklih let ali povečanimi za presežek omrežnine iz preteklih let) ter priznanimi drugimi letnimi prihodki operaterja sistema.
(5)Presežek omrežnine mora operater sistema uporabiti kot plačilo za storitve gospodarske javne službe dejavnost operaterja sistema naslednjega ali naslednjih let. Presežek omrežnine se izkaže kot preplačilo tistega leta regulativnega obdobja, za katero je presežek ugotovljen. Operater sistema znesek presežka omrežnine upošteva pri določitvi omrežnin v naslednjem regulativnem obdobju kot že zaračunano omrežnino v preteklih obdobjih.
(6)Primanjkljaj omrežnine ima operater sistema pravico prejeti v naslednjem letu ali zaradi preprečitve skokovitega spreminjanja tarifnih postavk omrežnin v naslednjih letih kot plačilo za storitve gospodarske javne službe dejavnost operaterja sistema tistega leta, za katero je primanjkljaj ugotovljen. Operater sistema primanjkljaj omrežnine izkaže kot terjatev tistega leta regulativnega obdobja, za katerega je primanjkljaj omrežnine ugotovljen, če zanesljivo pričakuje, da bo primanjkljaj omrežnine zaračunan in plačan v naslednjih obdobjih. Operater sistema znesek primanjkljaja omrežnine upošteva pri določitvi omrežnine v naslednjem regulativnem ali naslednjih regulativnih obdobjih.
(7)Operater sistema mora agenciji predložiti izračun presežka ali primanjkljaja omrežnine posameznega leta regulativnega obdobja v 15 dneh od prejema revizorjevega poročila oziroma najpozneje v šestih mesecih po izteku koledarskega leta. Agencija v postopku ugotavljanja odstopanja izda odločbo o ugotovljenem odstopanju od regulativnega okvira, s katero v skladu z določbami drugega do četrtega odstavka tega člena ugotovi višino presežka ali primanjkljaja omrežnine.
(8)Če je odločba o ugotovljenem odstopanju od regulativnega okvira v upravnem sporu ali na podlagi izrednega pravnega sredstva odpravljena ali razveljavljena in agencija v ponovljenem postopku z odločbo ugotovi drugačno odstopanje od regulativnega okvira, se razlika poračuna v naslednjem regulativnem obdobju. Pri ponovljenem odločanju se uporabljajo predpisi in splošni akti agencije, veljavni v času izdaje odpravljene odločbe. Prvi stavek tega odstavka se uporablja tudi v primeru, da sodišče v upravnem sporu spremeni odločbo o ugotovljenem odstopanju od regulativnega okvira.
(9)Operater sistema lahko izjemoma med regulativnim obdobjem vloži zahtevo za izdajo soglasja k regulativnemu okviru, če je zaradi nepričakovanih sprememb v obsegu uporabe sistema ali drugih nepričakovanih okoliščin nastal tolikšen presežek ali primanjkljaj omrežnine, v primerjavi z načrtovanim primanjkljajem iz 105. člena tega zakona, da ga brez te spremembe ne bo mogoče izravnati pri določitvi regulativnega okvira v naslednjih regulativnih obdobjih.
(10)Določbe o poračunavanju presežka ali primanjkljaja omrežnine se uporabljajo tudi, če dejavnost operaterja sistema na zadevnem sistemu začne izvajati drug izvajalec. Dosedanji izvajalec mora morebitni presežek plačati novemu izvajalcu, morebitni primanjkljaj pa lahko zahteva od novega izvajalca, oboje najpozneje do konca regulativnega obdobja, v katerem bo novi izvajalec ugotavljal odstopanja od regulativnega okvira.
- UPRS Sodba I U 470/2022-28Upravno sodišče RS · 2022
Res je tudi, da soglasje, izdano v ponovljenem postopku, ob odločanju v konkretnem primeru še ni bilo pravnomočno. Je pa nesporno bilo dokončno in izvršljivo, kar po presoji sodišča in iz istih razlogov, ki jih navaja že tožena stranka v odgovoru na tožbo in jih sodišče povzema v 22. točki te sodbe ter se nanje sklicuje, pomeni, da je bilo (kot soglasje k RO z dne 22. 7. 2020) veljavna podlaga za odločanje v konkretnem primeru, to je za odločanje o odstopanju dejanskih upravičenih stroškov od načrtovanih v RO za leto 2019. Odločilno je namreč, in kar se v pravnih mnenjih ne upošteva, da sta zadevno soglasje in izpodbijana odločba nujno povezani po vsebini, ter da gre pri obeh aktih za (upravni) odločbi. Zato se odstopanje od RO lahko ugotovi le ob upoštevanju podatkov, ki jih vsebuje soglasje, saj se v nasprotnem primeru poseže v vsebino odločbe, za kar pa v zakonu (EZ-1) ni pravne podlge, oziroma bi bil takšen poseb mogoč le na podlagi (rednega ali izrednega) pravnega sredstva.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 11. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 470/2022-28Upravno sodišče RS · 10. 11. 2022
Res je tudi, da soglasje, izdano v ponovljenem postopku, ob odločanju v konkretnem primeru še ni bilo pravnomočno. Je pa nesporno bilo dokončno in izvršljivo, kar po presoji sodišča in iz istih razlogov, ki jih navaja že tožena stranka v odgovoru na tožbo in jih sodišče povzema v 22. točki te sodbe ter se nanje sklicuje, pomeni, da je bilo (kot soglasje k RO z dne 22. 7. 2020) veljavna podlaga za odločanje v konkretnem primeru, to je za odločanje o odstopanju dejanskih upravičenih stroškov od načrtovanih v RO za leto 2019. Odločilno je namreč, in kar se v pravnih mnenjih ne upošteva, da sta zadevno soglasje in izpodbijana odločba nujno povezani po vsebini, ter da gre pri obeh aktih za (upravni) odločbi. Zato se odstopanje od RO lahko ugotovi le ob upoštevanju podatkov, ki jih vsebuje soglasje, saj se v nasprotnem primeru poseže v vsebino odločbe, za kar pa v zakonu (EZ-1) ni pravne podlge, oziroma bi bil takšen poseb mogoč le na podlagi (rednega ali izrednega) pravnega sredstva.