1. člen ZINNI
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja pravico do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost osebi, ki v času rednega šolanja med dopolnjenim 18. in 26. letom starosti po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83, Uradni list RS, št. 114/06 – ZUTPG, 122/07 – odl. US, 61/10 – ZSVarPre, 40/11 – ZSVarPre-A in 30/18 – ZSVI; v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP) ni imela priznane pravice do nadomestila za invalidnost, pridobila pa jo je po zaključku šolanja.
- VDSS Sodba Psp 125/2024Višje delovno in socialno sodišče · 2024
Ne drži pritožbeni očitek, da nikjer ni določeno, da se izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost nad zakonsko določeno mejo ne upošteva pri tožnikovi plačilni sposobnosti. Pojem plačilne sposobnosti iz četrtega odstavka 30.a člena ZUPJS na katerega se sklicuje toženka, je opredeljen v Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba). Gre za znesek, do katerega je upravičenec oziroma zavezanec sposoben plačati oziroma prispevati k plačilu storitev (6. točka 2. člena Uredbe). Pri samski osebi je plačilna sposobnost presežek ugotovljenega dohodka nad mejo socialne varnosti (prvi odstavek 15. člena Uredbe), plačilna sposobnost družine upravičenca pa je presežek ugotovljenega dohodka družine nad mejo socialne varnosti družine (drugi odstavek 15. člena Uredbe). V prvem odstavku 7. člena ZINNI je izrecno določeno, da se ne glede na določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, izplačila po tem zakonu ne štejejo v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči. Ker je plačilna sposobnost po Uredbi odvisna od dohodka, prav ta pa se po prvem odstavku 7.
- VDSS Sodba Psp 42/2024Višje delovno in socialno sodišče · 2024
Ključno je, da pri tožnici ni izkazan status invalida po 1. členu ZINNI. Tožnica se neuspešno sklicuje na pridobitev statusa invalida v povezavi z določbo ZSVI. Status invalida, ki ga ima tožnica po določbah ZZRZI, določa drugačne kriterije za pridobitev statusa invalida. Glede statusa invalida se ZINNI v drugem odstavku 3. člena izrecno sklicuje na določbe ZDVDTP, ne pa na določbe drugih zakonov. Tožnica niti ni dokazala izpolnitev ostalih pogojev, določenih v 3. členu ZINNI.
- VDSS Sodba Psp 1/2024Višje delovno in socialno sodišče · 2024
Pri tožnici ni izkazan status invalida (najtežje telesno prizadeta oseba) po 1. členu ZINNI. Tožnica se glede tega sklicuje na pridobitev statusa invalida, vendar so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Gre namreč za status invalida po določbah ZZRZI, ki določa drugačne kriterije za pridobitev statusa invalida, razen tega pa se glede statusa invalida ZINNI v drugem odstavku 3. člena izrecno sklicuje na določbe ZDVDTP, ne pa na določbe drugih zakonov. Nadalje tudi niso izpolnjeni ostali pogoji, določeni v 3. členu ZINNI. Tožnica ni predložila nobenega dokaza, da je vložila vlogo za nadomestilo za invalidnost po določbah ZDVDTP v obdobju med dopolnjenim 18. in 26. letom starosti in da ji pravica ni bila priznana iz razloga, ker se je šolala.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 9. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Psp 125/2024Višje delovno in socialno sodišče · 4. 9. 2024
Ne drži pritožbeni očitek, da nikjer ni določeno, da se izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost nad zakonsko določeno mejo ne upošteva pri tožnikovi plačilni sposobnosti. Pojem plačilne sposobnosti iz četrtega odstavka 30.a člena ZUPJS na katerega se sklicuje toženka, je opredeljen v Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba). Gre za znesek, do katerega je upravičenec oziroma zavezanec sposoben plačati oziroma prispevati k plačilu storitev (6. točka 2. člena Uredbe). Pri samski osebi je plačilna sposobnost presežek ugotovljenega dohodka nad mejo socialne varnosti (prvi odstavek 15. člena Uredbe), plačilna sposobnost družine upravičenca pa je presežek ugotovljenega dohodka družine nad mejo socialne varnosti družine (drugi odstavek 15. člena Uredbe). V prvem odstavku 7. člena ZINNI je izrecno določeno, da se ne glede na določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, izplačila po tem zakonu ne štejejo v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči. Ker je plačilna sposobnost po Uredbi odvisna od dohodka, prav ta pa se po prvem odstavku 7.
- VDSS Sodba Psp 42/2024Višje delovno in socialno sodišče · 13. 3. 2024
Ključno je, da pri tožnici ni izkazan status invalida po 1. členu ZINNI. Tožnica se neuspešno sklicuje na pridobitev statusa invalida v povezavi z določbo ZSVI. Status invalida, ki ga ima tožnica po določbah ZZRZI, določa drugačne kriterije za pridobitev statusa invalida. Glede statusa invalida se ZINNI v drugem odstavku 3. člena izrecno sklicuje na določbe ZDVDTP, ne pa na določbe drugih zakonov. Tožnica niti ni dokazala izpolnitev ostalih pogojev, določenih v 3. členu ZINNI.
- VDSS Sodba Psp 1/2024Višje delovno in socialno sodišče · 28. 2. 2024
Pri tožnici ni izkazan status invalida (najtežje telesno prizadeta oseba) po 1. členu ZINNI. Tožnica se glede tega sklicuje na pridobitev statusa invalida, vendar so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Gre namreč za status invalida po določbah ZZRZI, ki določa drugačne kriterije za pridobitev statusa invalida, razen tega pa se glede statusa invalida ZINNI v drugem odstavku 3. člena izrecno sklicuje na določbe ZDVDTP, ne pa na določbe drugih zakonov. Nadalje tudi niso izpolnjeni ostali pogoji, določeni v 3. členu ZINNI. Tožnica ni predložila nobenega dokaza, da je vložila vlogo za nadomestilo za invalidnost po določbah ZDVDTP v obdobju med dopolnjenim 18. in 26. letom starosti in da ji pravica ni bila priznana iz razloga, ker se je šolala.