Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR)

(1)Ta zakon določa pravico do povračila škode s tem zakonom določenim upravičencem ter v višini in na način, kot jo določa ta zakon, ki jim je nastala zaradi prenosa obveznosti kapitalskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 93/02 – odl. US, 117/06 – ZDDPO-2, 31/07, 33/07 – ZSReg-B, 58/07 – odl. US in 126/07 – ZFPPIPP; v nadaljnjem besedilu: ZFPPod) od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008.

(2)Ta zakon določa tudi upravičence in upravičenke (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), merila za odmero in višino denarne odškodnine, načine in roke za izplačilo ter postopke in organe, pristojne za odločanje.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.podjetniška možnost je izguba dobička, ki bi ga upravičenec ustvaril z opravljanjem gospodarske dejavnosti v običajnih pogojih poslovanja;

2.izbrisana družba je delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo ali druga kapitalska družba, ki je bila izbrisana iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 na podlagi določb ZFPPod;

3.škoda je znesek, ki ga je upravičenec plačal za obveznosti izbrisane družbe, vrednost njegovega premoženja, ki je bilo prodano v izvršilnem postopku zaradi plačila obveznosti izbrisane družbe, in izguba dohodkov zaradi izbrisa družbe. Izguba dohodkov pomeni škodo v višini izgubljene bruto plače v času nezaposlenosti upravičenca, pri čemer se odšteje njemu izplačano nadomestilo zaradi nezaposlenosti, vendar največ za dobo enega leta. Škoda je tudi znesek, katerega upniški upravičenec ni prejel plačanega kljub obstoju pravnomočne sodne odločbe, izdane na podlagi predpisa iz prvega odstavka 1. člena tega zakona. Škoda po tem zakonu, ki je nastala kot posledica izterjave ali plačila dolga izbrisane družbe iz naslova zakonskih zamudnih obresti, se v obrestnem delu prizna zgolj do višine glavnice. Od škode, ugotovljene po tej točki, je potrebno odšteti vse finančno in drugo premoženje, ki ga je upravičenec prejel iz naslova prenehanja izbrisane družbe. V ta namen je upravičenec dolžan podati pisno izjavo, s katero ob zavedanju kazenske in civilne odgovornosti izjavlja, koliko, če sploh kaj, je prejel iz naslova prenehanja izbrisane družbe;

4.odškodnino predstavljajo denarni znesek, vračilo premičnega in nepremičnega premoženja ali vrednostnih papirjev ter tudi razlika med ugotovljeno vrednostjo premoženja ob odvzemu in ocenjeno tržno vrednostjo ob izročitvi odškodninskemu upravičencu; morebitni prirastek vrednosti se odšteje od odškodnine po tem zakonu;

5.upravičenec je fizična oseba, na katero so zaradi izbrisa v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 na podlagi določb ZFPPod prešle obveznosti izbrisane družbe in ki je te obveznosti deloma ali v celoti plačal;

6.upnik je fizična ali pravna oseba, ki razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom proti ustanovitelju, družbeniku ali delničarju družbe iz 2. točke tega člena, ki svoje terjatve iz tega izvršilnega naslova ni prejel plačane ali ni drugače prenehala in obveznost iz tega naslova ni zastarala;

7.nadomestno premoženje je premoženje iste vrste in primerljive tržne vrednosti kot premoženje, ki ga ni možno vrniti v naravi, ker ni v lasti Republike Slovenije ali lokalnih skupnosti;

8.upravni organ je organ, določen v predpisih, ki urejajo upravni postopek, in je pristojen za vodenje postopkov in odločanje o pravicah po tem zakonu.

V postopku po tem zakonu ni možno uveljavljati nepremoženjske škode za duševne bolečine, škode zaradi izgubljene podjetniške možnosti ali kakršne koli druge posredne škode, ki je nastala zaradi izbrisa iz prvega odstavka 1. člena tega zakona.

Splošni premoženjski oziroma odškodninski predpisi se glede zadev, ki jih ureja ta zakon, uporabljajo le, če niso v nasprotju s tem zakonom.

(1)Upravičenec do odškodnine na podlagi tega zakona je oseba, ki je bila družbenik ali delničar v kapitalski družbi ali vsaka druga oseba, ki izkaže pravni interes, ter na katero so zaradi izbrisa družb v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 na podlagi določb ZFPPod prešle obveznosti izbrisane družbe in ki je te obveznosti deloma ali v celoti plačala, pri čemer mora ta oseba izkazati:

-        da je v predpisanem roku izvedla v skladu z zakonom razpoložljive aktivnosti in izbrisa družbe ter prehoda obveznosti ni mogla ali morala preprečiti ali

-        da na poslovanje družbe ni mogla vplivati in tega zaradi opravičljivih razlogov ni uveljavljala v predhodnih postopkih ali je bilo njeno uveljavljanje neuspešno iz drugih razlogov ter v teh postopkih ni imela pooblaščenega odvetnika.

(2)Upravičenec, ki mu je bil pred začetkom uporabe tega zakona v sodnem postopku tožbeni zahtevek za izplačilo denarne odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz sodnega registra, pravnomočno zavrnjen, zavržen ali je bil postopek ustavljen, ima pravico do uveljavljanja povračila škode po tem zakonu.

(1)Če je upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena umrl ali je bil razglašen za mrtvega pred vložitvijo zahteve na podlagi tega zakona, lahko zahtevo na podlagi tega zakona vložijo njegovi dediči.

(2)Če upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena med postopkom umre ali je razglašen za mrtvega, se postopek za povračilo škode na podlagi tega zakona nadaljuje z njegovimi dediči po zakonu, ki ureja dedovanje.

(1)Postopek za uveljavitev zahtevka na podlagi tega zakona se prične z vložitvijo predloga za poravnavo pri Državnem odvetništvu.

(2)Državno odvetništvo se mora do predloga upravičenca opredeliti najkasneje v roku treh mesecev. Do izteka roka iz prejšnjega stavka upravičenec ne sme s tožbo pred pristojnim sodiščem uveljavljati denarne odškodnine zaradi izbrisa.

(3)V postopkih na podlagi tega zakona ima Državno odvetništvo pravico do brezplačnega vpogleda v sodne in druge uradne spise ter dokumentacijo pravnih oseb v zvezi z izbrisom iz sodnega registra in glede izterjave oziroma plačila obveznosti izbrisane družbe. Zavezanci in upravljavci so dolžni pristojnemu upravnemu organu predložiti vse dokaze in dopustiti vpogled v listine in podatke, potrebne za odločitev o zahtevi.

(1)Postopek za določitev odškodnine se začne na zahtevo upravičenca iz prvega odstavka 5. člena tega zakona ali njegovega pravnega naslednika, skladno s 6. členom tega zakona.

(2)Zahteva za povračilo škode na podlagi tega zakona se lahko vloži pri katerikoli zunanji enoti državnega odvetništva, za vodenje postopka pa je pristojna zunanja enota državnega odvetništva, na območju katere je imela izbrisana družba sedež v času izbrisa iz sodnega registra.

(3)Zahteva za povračilo škode mora vsebovati:

-        navedbo podatkov o upravičencu (osebno ime, davčno številko, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča upravičenca),

-        opredelitev vrste ter obsega škode, ki jo je utrpel,

-        podatke in listine, na podlagi katerih izkazuje nastanek škode,

-        podatke in listine, s katerimi izkaže, da je upravičenec skladno s 5. členom tega zakona,

-        podatke in listine o premoženju, ki ga je upravičenec prejel kot družbenik izbrisane družbe iz premoženja izbrisane družbe.

(4)Državno odvetništvo glede zahtevkov na podlagi tega zakona z upravičencem sklene sporazum o izplačilu odškodnine, z upnikom iz 6. točke 2. člena tega zakona pa sporazum o prevzemu dolga. V sporazumu iz prejšnjega stavka se ugotovi datum izbrisa družbe, določi višina odškodnine ter način in rok plačila. V primeru, da se škoda povrne z vračilom premoženja, se opredeli tudi premoženje, ki se vrača, njegova vrednost ob odvzemu in ob vračilu ter rok vračila.

(5)Če na predlog za poravnavo ni dosežen sporazum ali če Državno odvetništvo in upravičenec ne dosežeta sporazuma v treh mesecih od vložitve predloga, lahko upravičenec vloži tožbo pri pristojnem sodišču. Postopek se vodi po pravilih zakona, ki ureja pravdni postopek.

(6)Če v treh mesecih ni dosežen sporazum o višini škode, lahko Državno odvetništvo in upravičenec skleneta delno poravnavo glede nespornega dela, upravičenec pa lahko v treh mesecih po sklenitvi delne poravnave glede spornega dela vloži tožbo pri pristojnem sodišču.

Zahteva za povračilo škode na podlagi tega zakona se vloži v treh letih od uveljavitve tega zakona.

Odškodnina za premoženjsko škodo zaradi posledic izbrisa se lahko plača v obliki denarne odškodnine, vračila premičnega in nepremičnega premoženja ali vrednostnih papirjev.

(1)Če ta zakon ne določa drugače, se pri določanju višine odškodnine za škodo, povzročeno zaradi prenosa obveznosti družbe iz 2. točke 2. člena tega zakona, ki upravičencu pripada na podlagi tega zakona, uporablja zakon, ki ureja obligacijska razmerja.

(2)Odškodnina se zmanjša za denarno odškodnino, ki je bila upravičencu predhodno pravnomočno določena za isto škodo v sodnem ali kateremkoli drugem postopku. Če je bila upravičencu v sodnem ali kateremkoli drugem postopku predhodno pravnomočno določena višja denarna odškodnina, kot bi mu bila določena v postopku po tem zakonu, se zahteva zavrne.

(1)Ne glede na določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, se izplačila po tem zakonu ne štejejo v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

(2)Ne glede na določbe zakona, ki ureja dohodnino, se od izplačil, izplačanih po tem zakonu, dohodnina ne plača.

(3)Od odškodnine, ki jo na podlagi prvega ali drugega odstavka 6. člena tega zakona prejme dedič upravičenca, se plača davek skladno z zakonom, ki ureja davek na dediščine.

(1)Denarno odškodnino upravičencu izplača Državno odvetništvo na podlagi sklenjene poravnave ali na podlagi sodbe pristojnega sodišča.

(2)Sredstva za izplačilo denarne odškodnine po tem zakonu se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.

(3)Sredstva za izplačilo denarne odškodnine po tem zakonu, se zagotovijo v okviru finančnega načrta Državnega odvetništva.

(1)Denarna odškodnina se, glede na višino, upravičencu izplača v največ štirih obrokih, vendar ne prej kot 1. januarja 2023.

(2)Denarna odškodnina, določena v višini do vključno 25.000 eurov, se upravičencu izplača v enkratnem znesku v 30 dneh po sklenitvi sporazuma.

(3)Denarna odškodnina, določena v višini nad 25.000 eurov do vključno 100.000 eurov, se upravičencu izplača v dveh obrokih. Prvi obrok v višini 25.000 eurov se izplača v 30 dneh po sklenitvi sporazuma, preostali znesek pa v drugem obroku, ki zapade v plačilo 1. junija naslednje leto.

(4)Denarna odškodnina, določena v višini nad 100.000 eurov, se upravičencu izplača v štirih obrokih, pri katerih prvi ne sme biti nižji od 50.000 eurov. Prvi obrok se izplača v 30 dneh po sklenitvi sporazuma, preostali znesek pa v treh enakih letnih obrokih, ki zapadejo v plačilo 1. junija v posameznem letu.

(5)Državno odvetništvo lahko v posebnih primerih zaradi socialnega stanja upravičenca na podlagi obrazloženega predloga upravičenca izplača denarno nadomestilo v obliki akontacije oziroma v enkratnem znesku, ne glede na višino. Pri tem se kot pogoji za upravičenost upoštevajo merila, ki veljajo za dodelitev denarne socialne pomoči. Državno odvetništvo za ta namen po uradni dolžnosti pridobi potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Do navedenih zbirk podatkov dostopa brezplačno preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb. Podatke o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ki vsebujejo podatek o obstoju pravice do denarne socialne pomoči in številko zadeve, v kateri je bila denarna socialna pomoč dodeljena, preveri v centralni zbirki podatkov o prejemnikih denarne socialne pomoči, ki se vodi po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, na podlagi neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa.

Odškodninska terjatev za premoženjsko škodo na podlagi tega zakona se obrestuje po pet odstotni letni obrestni meri od dne vložitve tožbe po tem zakonu dalje.

(1)Povračilo škode z vračilom premoženja se izvede z izročitvijo nepremičnine v last in posest upravičenca, s prenosom lastninske pravice na upravičenca ali z vrnitvijo lastninskega deleža upravičencu, če je premoženje v času uveljavitve tega zakona v lasti Republike Slovenije.

(2)Povračilo škode z vračilom premoženja ni mogoče, če na njem v času uveljavitve tega zakona obstaja lastninska pravica fizičnih ali pravnih oseb zasebnega prava. V teh primerih se lahko povračilo škode izvede z nadomestnim premoženjem.

(3)Vrnitev premoženja se šteje kot nadomestna odškodnina, pri čemer se vrednost vrnjenega premoženja upošteva po tržni vrednosti na dan uveljavitve tega zakona.

(4)Premičnine se vračajo le, če gre za predmete kulturne, zgodovinske ali umetniške vrednosti in so v času uveljavitve tega zakona v lasti in posesti Republike Slovenije.

(1)Vsaka oblika povračila vrednosti škode, ki jo upravičenec prejme po tem zakonu, je omejena na 60 odstotkov ugotovljene višine škode, kot jo določa 3. točka 2. člena tega zakona.

(2)Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja v primeru, če je za poplačilo obveznosti, ki je zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra na podlagi zakona iz prvega odstavka 1. člena tega zakona prešla na njegove družbenike, bila prodana hiša ali stanovanje, v kateri je upravičenec prebival. V tem primeru je upravičen do povračila 100 odstotkov vrednosti nepremičnine, ki se določi v višini s prodajno pogodbo dogovorjene kupnine, oziroma če je nepremičnina bila prodana v izvršilnem ali drugem sodnem postopku, tako da se upošteva v tem postopku ocenjena vrednost nepremičnine ali dosežena prodajna cena, če je bila višja od ocenjene vrednosti.

(3)Z uveljavitvijo tega zakona se šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov iz 6. točke 2. člena tega zakona pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki, razen Republike Slovenije, lahko na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe, od prevzemnika uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Če je bilo dogovorjeno obročno plačilo tega dolga, ostane dogovor v veljavi pod pogoji iz prejšnjega stavka, razen če se upnik in prevzemnik dogovorita drugače. Upravičenec lahko skladno z 8. členom tega zakona zahteva sklenitev sporazuma z Državnim odvetništvom o ugotovitvi nastopa tega dejstva, v primeru, da se zoper upravičenca začne sodni postopek ali je ta v teku, pa upravičenec s tem seznani Državno odvetništvo.

(1)Do povračila škode na podlagi tega zakona niso upravičeni Republika Slovenija in pravne osebe, v katerih ima Republika Slovenija kakršenkoli delež upravljavskih pravic.

(2)Republika Slovenija in pravne osebe, v katerih ima Republika Slovenija kakršenkoli delež upravljavskih pravic, svoje terjatve do družbenikov izbrisanih družb odpišejo v skladu s predpisi, ki urejajo odpis neizterljivih terjatev.

(3)Šteje se, da je pri odpisanih terjatvah po drugem odstavku tega člena nastopilo zastaranje in da gre za davčno priznan odhodek, vendar le pod pogojem, da oškodovani družbenik ali družba ne uveljavljata odškodnino od Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka tega člena.

(4)Če je na podlagi določb prvega in drugega odstavka tega člena oškodovan družbenik pravne osebe, v kateri ima Republika Slovenija upravljavske pravice, lahko v roku enega leta od uveljavitve tega zakona od Republike Slovenije uveljavlja odškodnino po pravilih korporacijskega prava, ki urejajo odgovornost družbenika za škodo, povzročeno družbi.

(1)Državno odvetništvo zaradi odločanja v postopkih za določitev denarne odškodnine in zaradi zagotavljanja podatkov o izplačilih odškodnine na podlagi tega zakona vodi evidenco, v kateri obdeluje naslednje osebne in druge podatke:

1.priimek in ime, EMŠO, davčno številko, stalno ali začasno prebivališče vlagatelja zahteve, če je tujec, pa osebno ime, datum in kraj rojstva oziroma EMŠO, če mu je ta dodeljen, naslov stalnega in začasnega prebivališča ter podatke o državljanstvu;

2.datum vložitve zahteve;

3.številko, datum izdaje in organ, ki je odločbo oziroma sklep izdal;

4.podatke o dokončnosti in pravnomočnosti odločitve iz prejšnje točke;

5.višino odškodnine ter obliko, v kateri se upravičencu povrne;

6.datum plačila oziroma izpolnitve;

7.druge podatke po tem zakonu.

(2)Podatki iz 1. točke prejšnjega odstavka se pridobijo s povezavo z zbirko podatkov, v kateri se ti podatki vodijo.

(3)Podatke iz prvega odstavka tega člena, ko je o povračilu škode na podlagi tega zakona odločeno v sodnem postopku, v evidenco vpiše upravna enota na predlog Državnega odvetništva.

(4)Državno odvetništvo podatke iz evidence iz prvega odstavka tega člena posreduje ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo.

(5)Podatki in evidence se hranijo deset let od pravnomočnosti odločbe oziroma od izplačila denarne odškodnine, nato se arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivska gradiva in arhive.

(6)Za druga vprašanja, ki se nanašajo na varstvo, uporabo in posredovanje osebnih podatkov, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 730-01/21-1/28 Ljubljana, dne 18. novembra 2021 EPA 1939-VIII Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič predsednik