Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID)

(1)Ta zakon ureja znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, ki se delno ali v celoti financira iz državnega proračuna in drugih virov (iz evropskih programov in skladov, lokalnih skupnosti in gospodarstva). Ta zakon določa organiziranost znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema, znanstvenoraziskovalno dejavnost ter financiranje, organiziranost, izvajanje in nadzor znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(2)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenese Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132 z dne 21. 5. 2016, str. 21).

(1)Osebam in organizacijam, ki opravljajo znanstvenoraziskovalno dejavnost, je zagotovljena avtonomija znanstvenega raziskovanja.

(2)Znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost temeljita na načelih kakovosti, učinkovitosti, preglednosti, enakih možnosti, odprtosti, konkurenčnosti, etičnosti in odgovornosti za uresničevanje ciljev, na spoštovanju varovanja osebnih podatkov ter na medsebojnem interesnem sodelovanju in povezovanju v državnem in mednarodnem okolju.

(3)Znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost sta usmerjeni k doseganju ciljev družbenega, gospodarskega in tehnološkega razvoja Republike Slovenije, zapisanih v strategijah, ki usmerjajo področje znanstvenih raziskav, razvoja in inovacij ter trajnostnega razvoja v Republiki Sloveniji, in v proračunskih memorandumih, ob spoštovanju socialnega, okoljevarstvenega in trajnostnega vidika družbenega razvoja.

(4)Znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem temeljita na sodelovanju in medinstitucionalnem usklajevanju, ob hkratnem spoštovanju delitve pristojnosti, ter se dopolnjujoče povezujeta v proces izgradnje evropskega raziskovalnega prostora.

(5)Financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se izvaja na način, ki zagotavlja učinkovitost in gospodarnost, uspešnost ter preglednost porabe sredstev.

(6)Znanstvenoraziskovalna dejavnost temelji na načelih odprte znanosti, kar vključuje zlasti odprt dostop (po načelu odprt, kolikor je mogoče, zaprt, kolikor je nujno) do vseh raziskovalnih rezultatov, ki morajo biti najdljivi, dostopni, interoperabilni in vnovič uporabni, pa tudi uporabo odgovornih metrik za ocenjevanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter vključevanje skupnosti in občanske znanosti.

Namen zakona je ustvariti pogoje za delovanje sodobnega znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema ter za njegovo financiranje iz javnih virov, kar zagotavlja:

1.      ustvarjanje družbenega in gospodarskega napredka ter družbe znanja;

2.      izboljševanje individualne in družbene kakovosti življenja ter utrjevanje narodnostne identitete;

3.      pridobivanje novih znanj in spoznanj ter prenos skupaj z dosegljivim mednarodnim znanjem v splošno javno korist, študijski proces in gospodarstvo z namenom povečanja družbene blaginje;

4.      krepitev sposobnosti za obvladovanje tehnološkega in splošnega družbenega napredka kot glavnega vira trajnostnega razvoja, povečevanja dodane vrednosti dela in državne konkurenčnosti v svetovnem prostoru;

5.      krepitev internacionalizacije ter povezovanja z raziskovalci slovenskega rodu, živečimi v tujini, spodbujanje mobilnosti ter vključevanje v evropske in svetovne integracijske procese ter mednarodne mreže vrednosti;

6.      usposabljanje znanstvenih kadrov in spodbujanje razvoja znanstvenih karier ob zagotavljanju enakih možnosti;

7.      omogočanje dostopnosti ustrezne raziskovalne infrastrukture;

8.      krepitev dinamičnega sodelovanja in povezovanja med deležniki v znanstvenoraziskovalnem in inovacijskem sistemu s ciljem razvoja ter optimalne uporabe znanstvenoraziskovalnih in inovacijskih potencialov;

9.      spodbujanje povezovanja gospodarstva z visokošolskimi zavodi, raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami, državo in drugimi deležniki neposredno in preko učinkovitega inovacijskega podpornega okolja;

10.   spodbujanje popularizacije znanosti ter ustvarjalnosti in inovativnosti v družbi.

(1)Splošni cilj zakona je zagotoviti sodoben znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočil višjo kakovost življenja za vse, s kritičnim premislekom družbenih vprašanj, učinkovitim reševanjem družbenih izzivov in dvigom konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

(2)Posebni cilji zakona so:

1.      krepitev splošnega razvoja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti;

2.      pospeševanje in spodbujanje znanstvenega raziskovanja, namenjenega pridobivanju splošno pomembnega znanja, ter širjenju in poglabljanju znanstvenih spoznanj;

3.      ustvarjanje pogojev za kakovostno in neodvisno usmerjanje, vrednotenje ter spremljanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti;

4.      izboljševanje odličnosti ter krepitev družbene vloge in učinkovitosti znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti na vseh področjih kot temelja za doseganje konkurenčnosti in na znanju temelječe družbe z ustvarjanjem spodbudnega družbenega, gospodarskega ter institucionalnega okolja za razvoj znanja in inovativnosti;

5.      zagotavljanje temeljev za udejanjanje državnih strateških razvojnih prioritet;

6.      spodbujanje internacionalizacije znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema, ter s tem soustvarjanje in krepitev evropskega raziskovalnega prostora ter položaja Slovenije v mednarodnih mrežah vrednosti;

7.      krepitev povezovanja in sodelovanja s slovenskimi raziskovalnimi organizacijami s sedežem v slovenskem zamejstvu ter slovenskimi raziskovalci, živečimi v tujini;

8.      ustvarjanje spodbudnih pogojev za celovit razvoj kariernih poti in mobilnosti na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ob zagotavljanju enakih možnosti;

9.      zagotavljanje ustrezne raziskovalne infrastrukture;

10.   krepitev prenosa znanja in znanstvenoraziskovalnih rezultatov ter tehnologij na vsa področja družbenega in gospodarskega razvoja ter spodbujanje na znanosti temelječega inoviranja;

11.   spodbujanje tehnoloških, netehnoloških in družbenih inovacij ter prek tega večanje produktivnosti in dodane vrednosti v gospodarstvu;

12.   spodbujanje delovanja razvojnih jeder v znanosti, gospodarstvu in družbi na področjih, ki so temelj dolgoročnega družbenega in gospodarskega razvoja;

13.   zagotavljanje ustrezne finančne podpore aktivnostim znotraj znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema skladno s strateškimi dokumenti države in Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in cilji zastavljenimi v dokumentih EU;

14.   spodbujanje aktivnega interdisciplinarnega, medinstitucionalnega, medsektorskega ter mednarodnega sodelovanja in povezovanja.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.      center znanosti je javni zavod, ki ga z namenom popularizacije znanosti, ustvarjalnosti in inovativnosti ustanovi Republika Slovenija;

2.      državne strateške razvojne prioritete opredeljujejo prednostna področja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, kjer je to primerno pa tudi prioritete drugih politik glede določil in postopkov za pripravo in izvedbo pametne specializacije, kakor jih opredeljuje evropska kohezijska politika;

3.      državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega integralna sredstva državnega proračuna, ki so znotraj finančnega načrta ministrstva, pristojnega za znanost, namenjena za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti;

4.      ekvivalent polne zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: FTE) pomeni izvajanje raziskovalne dejavnosti ene osebe za polni delovni čas za eno leto, kar pomeni 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela;

5.      inovacija je uvedba novega ali bistveno izboljšanega proizvoda (izdelka ali storitve), procesa, nove tržne metode, nove organizacijske metode znotraj ali izven organizacije;

6.      inovacijska dejavnost je dejavnost, ki vključuje znanstvena, tehnološka, organizacijska, finančna in poslovna dejanja, ki vodijo k inovacijam;

7.      javna raziskovalna organizacija je organizacija, ki jo je z namenom izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ustanovila Republika Slovenija ali druga z zakonom pooblaščena pravna oseba javnega prava in je glede na pravno subjektiviteto javni raziskovalni zavod, javna univerza ali javni samostojni visokošolski zavod;

8.      neodvisne raziskave so raziskave, katerih glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja oziroma obsežnejše deljenje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja;

9.      prenos znanja pomeni vsak postopek, katerega cilj je pridobivanje, zbiranje in razširjanje znanja, kot so sodelovanje pri raziskavah, svetovanje, licenciranje, objave ter mobilnost raziskovalcev in drugih zaposlenih, ki sodelujejo pri teh dejavnostih;

10.   program nacionalnih raziskav je poseben raziskovalni program za potrebe raziskovanja tematik, značilnih za Republiko Slovenijo;

11.   raziskovalec oziroma raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec) je fizična oseba, ki izvaja znanstvenoraziskovalno dejavnost in izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom in podzakonskimi predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, oziroma s splošnimi akti Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije;

12.   raziskovalec oziroma raziskovalka iz tretje države (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec iz tretje države) je državljan oziroma državljanka tretje države z doktoratom ali ustrezno visokošolsko kvalifikacijo, ki mu omogoča vpis v programe doktorskih študijev, in ki ga izbere raziskovalna organizacija za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu s tem zakonom;

13.   raziskovalna infrastruktura so zmogljivosti, sredstva ali storitve, ki pomenijo raziskovalno opremo ali nabor instrumentov ter so vir oziroma dopolnjujejo vire znanja, kot so zbirke, arhivi in podatkovne baze. Raziskovalne infrastrukture so lahko zgoščene na enem mestu, distribuirane ali virtualne (storitve so omogočene elektronsko). Pogosto potrebujejo strukturiran informacijski sistem za upravljanje s podatki ter omogočanje informacij in komunikacije oziroma povezljivosti. K raziskovalni infrastrukturi se šteje tudi osebje, ki skrbi za njeno delovanje in dostopnost;

14.   raziskovalna oprema je strojna oziroma programska oprema, ki je nujna za izvajanje raziskovalne dejavnosti po standardih stroke;

15.   raziskovalna organizacija je pravna oseba javnega ali zasebnega prava ter samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom in podzakonskimi predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, oziroma splošnimi akti Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in je vpisana v evidenco izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti po tem zakonu;

16.   raziskovalna skupina je skupina raziskovalcev, tehničnih in strokovnih sodelavcev, ki izvaja znanstvenoraziskovalno dejavnost v raziskovalnih organizacijah;

17.   raziskovalni projekti so časovno zamejene raziskave, ki se lahko izvajajo kot:

-  temeljni projekt, ki je eksperimentalno ali teoretično delo, katerega osnovni cilj je pridobivanje novega znanja na podlagi temeljnih pojavov in opazovanih dejstev, usmerjeno pa je to delo k iskanju novih občih spoznanj in zakonitosti;

-  aplikativni projekt, ki je izvirno raziskovanje, usmerjeno k pridobitvi novega znanja. Usmerjeno je k določenim praktičnim ciljem ali namenom in v pridobivanje znanja ali razumevanja, s katerim lahko zadovoljimo spoznane ali opredeljene potrebe;

-  industrijska raziskava je načrtovana raziskava ali kritična preiskava, usmerjena v pridobivanje novega znanja in spretnosti za razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev ali za znatno izboljšanje obstoječih proizvodov, procesov ali storitev. Vključuje oblikovanje komponent kompleksnih sistemov, potrebnih za industrijske raziskave, zlasti za vrednotenje generične tehnologije, pri čemer so izključeni prototipi, kakor jih zajema eksperimentalni razvoj;

-  eksperimentalni razvoj vključuje pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporabo obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega ali drugega ustreznega znanja ter spretnosti za namene izdelovanja načrtov in ureditev oziroma oblikovanja za nove, spremenjene ali izboljšane proizvode, procese ali storitve. Zajema lahko tudi druge dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov in storitev, dejavnosti pa lahko vključujejo proizvodne osnutke, risbe, načrte ali drugo dokumentacijo, če ta gradiva niso namenjena tržni uporabi;

18.   splošni akt Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: splošni akt ARRS) je splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, izdan po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za znanost, ki ga Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARRS) posreduje za objavo v Uradnem listu Republike Slovenije;

19.   strateški dokumenti države in EU so dokumenti dolgoročnega načrtovanja razvoja posameznih dejavnosti, ki jih je sprejela država oziroma so jih sprejeli različni organi na ravni EU;

20.   strokovni sodelavec oziroma strokovna sodelavka (v nadaljnjem besedilu: strokovni sodelavec) in tehnični sodelavec oziroma tehnična sodelavka (v nadaljnjem besedilu: tehnični sodelavec) je fizična oseba, ki izvaja strokovne in podporne dejavnosti za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti;

21.   tehnološka stopnja pripravljenosti je raven tehnološke razvitosti, ki je opredeljena v devetih stopnjah glede na končni cilj uporabe:

-  TRL 1 – Osnovni principi – opaženi in zabeleženi,

-  TRL 2 – Oblikovan (ne)tehnološki koncept,

-  TRL 3 – Eksperimentalna ali analitična potrditev koncepta,

-  TRL 4 – Potrditev tehnologije v laboratorijskem okolju,

-  TRL 5 – Potrditev tehnologije v primerljivem (ustrezno oblikovanem) okolju,

-  TRL 6 – Demonstracija tehnologije v primerljivem (ustrezno oblikovanem) okolju,

-  TRL 7 – Demonstracija prototipa tehnološkega sistema v operativnem okolju,

-  TRL 8 – Tehnološki sistem dokončan in kvalificiran,

-  TRL 9 – Tehnološki sistem preizkušen v operativnem okolju;

22.   temeljne raziskave pomenijo eksperimentalno ali teoretično delo, ki se izvaja predvsem zaradi pridobivanja novega znanja o temeljnih zakonitostih pojavov in opazovanih dejstev, ne da bi bilo usmerjeno v tržno ali družbeno uporabo. Med temeljne raziskave sodijo tudi aplikativne raziskave, če so usmerjene k določenim posebnim namenom ali ciljem, njihovi rezultati pa so javno dostopni;

23.   tretja država je država, ki ni država članica EU;

24.   zasebni raziskovalec oziroma zasebna raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: zasebni raziskovalec) je fizična oseba, ki kot zasebnik neodvisno izvaja znanstvenoraziskovalno dejavnost kot edini ali glavni poklic in je vpisan v register zasebnih raziskovalcev pri ARRS.

(1)Znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem sestavljajo nosilci in izvajalci znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki medsebojno sodelujejo in se povezujejo, ter obsega več ravni razvoja:

1.      temeljna znanstvenoraziskovalna raven, ki se nanaša na temeljne in aplikativne raziskave, to je praviloma do vključno potrditve koncepta;

2.      raziskovalno razvojna raven, ki se nanaša na industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj, to je praviloma do vključno demonstracije v primerljivem okolju;

3.      razvojno inovacijska raven, ki se nanaša na eksperimentalni razvoj, to je do vključno komercializacije rešitev na trgu ali njihovo uporabo pri končnih uporabnikih.

(2)V okviru znanstvenoraziskovalne dejavnosti se izvajata ravni iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka, v okviru inovacijske dejavnosti pa se izvajata ravni iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.

(3)Sestavni del znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti je podporno okolje, ki spodbuja (mednarodno) projektno delo, mreženje, partnersko sodelovanje, prenos znanja in tehnologij ter ustvarjalnost in podjetnost izvajalcev znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti.

(4)Nosilci in financerji znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema so, v skladu s svojimi pristojnostmi, ministrstvo, pristojno za znanost, ministrstvo, pristojno za tehnologijo, vladna služba, pristojna za razvoj, ARRS in javna agencija, pristojna za tehnološki razvoj.

(5)Financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti izvajajo tudi druga ministrstva in druge pravne osebe javnega prava, skladno s svojimi pristojnostmi, ter institucije podpornega okolja v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.

(6)Izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti po tem zakonu so raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci.

(7)Izvajalci inovacijske dejavnosti po tem zakonu so raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost.

(8)V okviru znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema se spodbujata sodelovanje in povezovanje deležnikov iz četrtega, petega, šestega in prejšnjega odstavka.

(9)Za strokovno podporo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev glede delovanja znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema oziroma za izvedbo posameznih nalog ministri, pristojni za znanost, razvoj oziroma tehnologijo lahko imenujejo strokovne skupine in posamezne strokovnjake kot neodvisna strokovna telesa.

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), preko ministrstev in vladnih služb uresničuje namen in cilje tega zakona. Ključne naloge vlade, izhajajoče iz tega zakona, v skladu s pristojnostmi ministrstev in vladnih služb, so:

1.      priprava usklajenih predlogov znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije ter s tem povezanih politik;

2.      izvajanje in usklajevanje državne znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike ter organiziranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti;

3.      usklajevanje procesa opredelitve državnih strateških razvojnih prioritet ter vzpostavitev in usklajevanje mehanizmov za njihovo izvedbo, vključno s sistemom upravljanja glede določil in postopkov za pripravo in izvedbo pametne specializacije;

4.      financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in z njo povezanih infrastrukturnih ter drugih podpornih dejavnosti;

5.      usklajevanje in organiziranje sodelovanja na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti s slovenskimi raziskovalnimi organizacijami s sedežem v slovenskem zamejstvu in raziskovalci slovenskega rodu, živečimi v tujini;

6.      financiranje inovacijske dejavnosti in z njo povezanih podpornih dejavnosti;

7.      usklajevanje in organiziranje sodelovanja deležnikov na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v evropskem raziskovalnem prostoru, vključno s potrebnim (so)financiranjem;

8.      usklajevanje in organiziranje mednarodnega sodelovanja na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, vključno s potrebnim (so)financiranjem;

9.      načrtovanje, usmerjanje in financiranje promocije in pospeševanja znanstvenoraziskovalne ter inovacijske dejavnosti in prenosa znanja;

10.   izvajanje programov in ukrepov za sofinanciranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v gospodarstvu;

11.   sodelovanje z organizacijami, ki izvajajo in povezujejo deležnike na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti (partnerstva in druge podporne organizacije);

12.   druge s predpisi določene naloge.

(1)Razvojni svet Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet) je strokovno posvetovalno telo vlade za področje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti.

(2)Svet se sestaja najmanj dvakrat letno.

(3)Svet opravlja naslednje naloge:

1.      sodeluje pri oblikovanju znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike;

2.      predlaga vladi ukrepe s področja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti;

3.      sprejme izhodišča in usmeritve za pripravo znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije;

4.      spremlja rezultate in učinke ter razvoj na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, vključno z izvajanjem znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije;

5.      predlaga vladi v imenovanje člane znanstvenega sveta ARRS;

6.      spremlja izvajanje programskih dokumentov za področje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter izvajanje ukrepov in vrednotenje njihovih učinkov;

7.      obravnava učinkovitost in uspešnost izvajanja nalog inovacijske dejavnosti ter izvajanja strokovne in podporne dejavnosti za podporo inovacijski dejavnosti;

8.      spremlja dosežke javnih raziskovalnih organizacij v luči doseganja strateških ciljev države;

9.      poroča vladi o svojem delu enkrat letno;

10.   na zahtevo vlade oziroma pristojnega ministrstva pripravlja mnenja s področij dela sveta.

(4)Svet lahko v skladu s svojim poslovnikom imenuje delovne skupine, v katere lahko vključi domače oziroma tuje strokovnjake. Pri vprašanjih, povezanih z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo univerz in samostojnih visokošolskih zavodov, sodeluje s Svetom Republike Slovenije za visoko šolstvo. Pri vprašanjih, povezanih z znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnostjo podjetij, sodeluje z gospodarskimi združenji in drugimi deležniki.

(5)Delo sveta je javno.

(1)Mandat sveta traja štiri leta.

(2)Člani sveta so:

1.      po položaju:

-  predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti,

-  predsednik Inženirske akademije Slovenije,

-  predsednik Rektorske konference Republike Slovenije,

-  predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije,

-  predsednik Gospodarske zbornice Slovenije,

-  direktor ARRS,

-  direktor agencije, pristojne za tehnološki razvoj,

-  direktor Slovenskega podjetniškega sklada,

-  predsednik uprave SID banke,

-  ministri, pristojni za znanost, izobraževanje, tehnologijo, finance, informacijsko družbo, energijo, okolje, prostor, kmetijstvo, razvoj in kohezijsko politiko.

2.      imenovani:

-  predstavnik reprezentativnih sindikatov, ki ga predlagajo reprezentativni sindikati s področja znanosti oziroma visokega šolstva,

-  predstavnik razvojno inovacijskih partnerstev, ki ga predlaga ministrstvo, pristojno za tehnologijo,

-  predstavnik podpornega okolja za inovacije, ki ga predlaga ministrstvo, pristojno za znanost,

-  predstavnik doktorskih študentov in mladih doktorjev znanosti, pri katerem od pridobitve prvega doktorata znanosti v času kandidature ni minilo več kot sedem let in ga predlaga ministrstvo, pristojno za znanost,

-  dva predstavnika raziskovalcev, ki ju predlaga ministrstvo, pristojno za znanost;

-  predstavnik raziskovalcev slovenskega rodu, ki živi in dela v tujini in ga predlaga urad vlade, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu.

(3)Na poziv ministrstva, pristojnega za znanost, predlagatelji iz prve, druge in šeste alineje 2. točke prejšnjega odstavka predlagajo v imenovanje vladi eno kandidatko ženskega spola in enega kandidata moškega spola. Predlagatelji iz druge, tretje, četrte in pete alineje 2. točke prejšnjega odstavka izberejo kandidate na podlagi javnega poziva. Ministrstvo, pristojno za znanost, kot predlagatelj iz tretje, četrte in pete alineje 2. točke prejšnjega odstavka predlaga v imenovanje vladi najmanj eno kandidatko ženskega spola in najmanj enega kandidata moškega spola. Člane sveta iz 2. točke prejšnjega odstavka imenuje vlada, ki pri imenovanih upošteva uravnoteženo zastopanost spolov imenovanih članov sveta.

(4)Svet med svojimi člani izbere predsednika sveta za mandatno dobo dveh let. Minister ne more biti predsednik sveta.

(5)Svet uredi svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov.

(6)Strokovna in administrativna dela za svet opravljajo periodično, z menjavanjem na štiri leta, ministrstvo, pristojno za znanost, ministrstvo, pristojno za tehnologijo, in vladna služba, pristojna za razvoj, po tem vrstnem redu.

(7)Sredstva za delovanje sveta, njegovih delovnih skupin in strokovnjakov zagotavlja ministrstvo ali vladna služba, ki v tistem času opravlja strokovna in administrativna dela za svet.

(1)Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije je strateški dokument države, ki določa vizijo, dolgoročne cilje in ukrepe ter načrtovano strukturo javnih finančnih vlaganj, potrebnih za izvajanje in spodbujanje razvoja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti.

(2)Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije je izhodišče za usmerjanje in načrtovanje obsega sredstev državnega proračuna za izvajanje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti.

(1)Znanstvenoraziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na predlog vlade.

(2)Predlog Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije pripravi vlada na podlagi izhodišč in usmeritev za pripravo znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije, ki jih sprejme svet.

(3)V času izvajanja strategije vlada v okvirih, kot jih določa sistem upravljanja znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema, sprejme ustrezne ukrepe za njeno izvajanje.

(4)Za uresničevanje Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije so odgovorni ministri, pristojni za znanost, razvoj in tehnologijo. O njenem uresničevanju poročajo vladi, ki s poročilom seznanja državni zbor.

(5)Sredstva, potrebna za uresničevanje Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije, se zagotavljajo v državnem proračunu.

(6)Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije je na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti podlaga za pripravo področnih strateških dokumentov države.

(1)Sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se zagotavljajo v državnem proračunu in iz drugih virov v skladu s cilji in prioritetami, določenimi v strateških dokumentih države in EU, predvsem v Znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije in strategiji pametne specializacije.

(2)Sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost se namenijo za:

1.      stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki vključuje sredstva za institucionalni steber financiranja, programski steber financiranja, razvojni steber financiranja in programe nacionalnih raziskav;

2.      financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na podlagi javnih razpisov oziroma pozivov za raziskovalne projekte, raziskovalno infrastrukturo in raziskovalno opremo, razvoj znanstvenih kadrov, mednarodno sodelovanje, znanstvene publikacije in znanstvene monografije ter odprtost in popularizacijo znanosti;

3.      financiranje javnih infrastrukturnih zavodov na podlagi programa dela in finančnega načrta;

4.      investicije in investicijsko vzdrževanje v javnih raziskovalnih in javnih infrastrukturnih zavodih;

5.      sofinanciranje večstranskih transnacionalnih raziskovalnih projektov, ki se sofinancirajo prek mednarodnih organizacij ali konzorcijev v okviru programov EU, pri katerih je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni, skladno s postopki, predvidenimi za izvajanje programov EU ali z avtonomno določenim pravom, in ki so bili izbrani v sofinanciranje na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila bodisi Republika Slovenija, bodisi ministrstvo, pristojno za znanost, druga ministrstva, ARRS ali druga pravna oseba javnega prava;

6.      sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki so bili na razpisih v okviru centralnih programov EU odlično ocenjeni, vendar tam niso bili sprejeti v sofinanciranje;

7.      sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki so bili izbrani v sofinanciranje v okviru centralnih programov EU in omogočajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali državnimi sredstvi;

8.      sofinanciranje na podlagi javnega povabila zainteresiranim izvajalcem, ki ga izvede ARRS v skladu s tretjim odstavkom 23. člena in tretjim odstavkom 35. člena tega zakona;

9.      sofinanciranje izvajanja ukrepov odprte znanosti;

10.   financiranje ARRS na podlagi programa dela in finančnega načrta;

11.   sofinanciranje delovanja centra znanosti na podlagi programa dela in finančnega načrta;

12.   druge naloge oziroma namene, določene z zakonom.

(3)Sredstva za inovacijsko dejavnost se namenijo predvsem za:

1.      mreženje, krepitev sinergij in spodbujanje partnerstev v znanstvenoraziskovalnem in inovacijskem sistemu;

2.      spodbujanje inovacijskih procesov in z njimi povezanih naložb podjetij v raziskave in inovacije;

3.      spodbujanje raziskovalno inovacijskih projektov za razvoj novih proizvodov, storitev in procesov;

4.      podporo pilotnim in demonstracijskim projektom za predstavitev, testiranje in demonstracijo novih rešitev;

5.      spodbujanje krepitve kompetenc in inovacijskih potencialov;

6.      mednarodno sodelovanje na področju inovacijske dejavnosti;

7.      razvoj raziskovalno-razvojnih kadrov.

(4)Financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se lahko izvaja tudi za naloge oziroma namene, določene v drugih zakonih, ki jih izvajajo in financirajo pristojna ministrstva.

(1)Državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti se zagotavlja v višini najmanj 1 % BDP.

(2)Ne glede na prvi odstavek tega člena se, če je v posameznem letu rast BDP negativna ali rasti ni, za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v državnem proračunu zagotavljajo sredstva najmanj v nominalni višini sredstev za ta namen preteklega leta.

Financiranje inovacijske dejavnosti določa zakon, ki ureja podporno okolje za podjetništvo, in ga izvaja javna agencija, pristojna za tehnološki razvoj, ter se zagotavlja s kontinuiranim izvajanjem instrumentov dodeljevanja sredstev za spodbujanje industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja z namenom aktivacije vseh nacionalnih razvojnih zmožnosti.

Na področju inovacijske dejavnosti javna agencija, pristojna za tehnološki razvoj:

1.      izvaja programe in ukrepe za spodbujanje tehnološkega razvoja in inovacijske dejavnosti;

2.      izvaja promocijo tehnološkega razvoja in inovacijske dejavnosti ter prenosa znanja;

3.      spodbuja mednarodno sodelovanje, prenos in uporabo mednarodnega tehnološkega znanja;

4.      spodbuja povezovanje in prenos znanja med raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom;

5.      vrednoti učinke vlaganj v industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj na povečanje konkurenčnosti gospodarstva;

6.      sodeluje z organizacijami, ki izvajajo znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost;

7.      skladno s predpisi skrbi za redno poročanje o izvajanju letnih programov, uresničevanju finančnih načrtov in učinkih ministrstvu, pristojnemu za tehnologijo;

8.      zagotavlja javnost dela in skrbi za informiranje javnosti;

9.      opravlja druge strokovne naloge skladno z namenom, za katerega je bila ustanovljena.

Znanstvenoraziskovalna dejavnost je ustvarjanje novega znanja in njegov prenos ter obsega različne aktivnosti, in sicer temeljne in aplikativne raziskave, industrijske raziskave, eksperimentalni razvoj, razvoj znanstvenih kadrov, internacionalizacijo, znanstveno komuniciranje (na primer znanstvene publikacije, monografije, konference, popularizacija znanosti), ukrepe odprte znanosti, raziskovalno infrastrukturo, raziskovalno opremo, investicije in investicijsko vzdrževanje.

(1)Sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: S-ZRD) sestavljajo sredstva za institucionalni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: ISF), sredstva za programski steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: PSF), sredstva za razvojni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: RSF) in sredstva za programe nacionalnih raziskav (v nadaljnjem besedilu: PNR), ki so kot skupna sredstva za javne raziskovalne organizacije, druge javne zavode iz 81. člena tega zakona in koncesionarje na podlagi podeljenih koncesij za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prejemniki stabilnega financiranja) zagotovljena v državnem proračunu.

(2)Če je rast BDP negativna ali rasti ni, se sredstva za S-ZRD zagotavljajo najmanj v nominalni višini sredstev za S-ZRD preteklega leta.

(3)Podrobnejša ureditev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, vključno z določitvijo enotnega prvega roka za objavo razpisa za mlade raziskovalce, se določi v splošnem aktu ARRS.

(1)ISF je namenjen financiranju infrastrukturne, upravljavske in podporne dejavnosti ter drugi institucionalni infrastrukturi prejemnikov stabilnega financiranja.

(2)Infrastrukturna dejavnost je zaokrožena celota raziskovalne infrastrukture kot podpore znanstvenoraziskovalni dejavnosti prejemnikov stabilnega financiranja, ki se lahko izvaja v različnih oblikah. Infrastrukturna dejavnost se evalvira v okviru evalvacij iz 30. člena tega zakona.

(3)Upravljavska in podporna dejavnost so vse spremljajoče dejavnosti, ki zagotavljajo nemoteno izvedbo znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(4)Prejemniki stabilnega financiranja določijo vsebino, obseg in način izvajanja infrastrukturne dejavnosti ob upoštevanju normativov in standardov, ki jih sprejme vlada, splošnega akta ARRS ter akta prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena tega zakona.

(1)PSF je namenjen financiranju raziskovalnih programov in mladih raziskovalcev.

(2)Raziskovalni program predstavlja zaokroženo področje znanstvenoraziskovalnega dela, za katero je pričakovati, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju. Raziskovalni programi se evalvirajo v skladu s 30. členom tega zakona.

(3)Prejemniki stabilnega financiranja določijo vsebino, obseg, način izvajanja raziskovalnega programa in vodjo raziskovalnega programa, ob izpolnjevanju pogojev iz 63. člena tega zakona, in ob upoštevanju normativov in standardov, ki jih sprejme vlada, splošnega akta ARRS ter akta prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena tega zakona.

(4)Mladi raziskovalci so doktorski študenti, ki jih prejemnik stabilnega financiranja zaposli za pridobitev doktorske izobrazbe. Izvajanje usposabljanja mladih raziskovalcev se evalvira v okviru evalvacij iz 30. in 31. člena tega zakona.

(5)Število mest za doktorske študente, mentorje, programe usposabljanja, kriterije, način ocenjevanja in izbor kandidatov za mlade raziskovalce določijo prejemniki stabilnega financiranja v skladu z aktom prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena tega zakona in se opredelijo v okviru pogajanj za sklenitev pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 28. člena tega zakona.

RSF je namenjen spodbujanju razvoja znanstvenoraziskovalne in infrastrukturne dejavnosti, in sicer z vidikov kakovosti, ustvarjalnosti in inovativnosti, internacionalizacije, odprtosti ter prenosa znanja in sodelovanja z okoljem, ki pripomorejo k doseganju ciljev in rezultatov ter izvajanju ukrepov ali nalog s področja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, opredeljenih v strateških dokumentih države in EU, ob upoštevanju poslanstva in strategije posameznega prejemnika stabilnega financiranja.

(1)Vsota sredstev za ISF in PSF je vsota sredstev za institucionalni in programski steber financiranja vseh prejemnikov stabilnega financiranja, kar se izračuna na naslednji način: pri čemer je ISF-O institucionalni steber financiranja posameznega prejemnika stabilnega financiranja, PSF-O programski steber financiranja posameznega prejemnika stabilnega financiranja, i je posamezni prejemnik stabilnega financiranja in n število prejemnikov stabilnega financiranja.

(2)Vsota ISF in PSF se letno poveča za najmanj 30 % in največ 50 % letne rasti državnih proračunskih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost ministrstva, pristojnega za znanost, upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva. Letno povečanje določi s sklepom minister, pristojen za znanost.

(3)Vsota ISF in PSF se dodatno poveča v primeru novega prejemnika stabilnega financiranja ali če se v skladu s šestim odstavkom 25. člena tega zakona poveča raziskovalna infrastruktura prejemnika stabilnega financiranja.

(1)Sredstva za RSF so vsota letnih sredstev razvojnih stebrov posameznih prejemnikov stabilnega financiranja (v nadaljnjem besedilu: RSF-O) in se določijo v skladu z državnimi strateškimi razvojnimi prioritetami in so največ 10 % vsote sredstev ISF in PSF. Delež sredstev za RSF za prvo leto pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona s sklepom določi minister, pristojen za znanost, upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva.

(2)Sredstva za RSF so na letni ravni za celotno pogodbeno obdobje enaka sredstvom RSF prvega leta pogodbenega obdobja, razen če se v prvem letu pogodbenega obdobja v primerjavi s preteklim letom zmanjšajo sredstva za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V tem primeru se sredstva za RSF lahko povečajo v prvem letu, ko se sredstva za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti povečajo, in ostanejo enaka za celotno preostalo pogodbeno obdobje.

(1)Sredstva za PNR so vsota letnih sredstev za programe nacionalnih raziskav prejemnikov stabilnega financiranja (v nadaljnjem besedilu: PNR-O) in ne smejo presegati 1 % vsote sredstev ISF in PSF.

(2)Za potrebe raziskovanja tematik, značilnih za Republiko Slovenijo, vlada na predlog ministrstva, pristojnega za znanost, določi tematike za programe nacionalnih raziskav in obseg sredstev za ta namen. Nabor tematik mora biti skladen s prioritetnimi področji, opredeljenimi v strateških dokumentih države. Raziskave, ki so predmet financiranja v okviru PNR, se ne financirajo na podlagi 2. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona.

(3)Izbor PNR se izvede v okviru javnega poziva oziroma javnega povabila ARRS prejemnikom stabilnega financiranja za tematike iz drugega odstavka tega člena za šestletno pogodbeno obdobje.

(4)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, prvega odstavka 17. člena in 80. člena tega zakona, lahko za sredstva PNR kandidirajo tudi slovenske raziskovalne organizacije s sedežem v slovenskem zamejstvu. Ne glede na določbe 28. člena tega zakona se z izbranimi raziskovalnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu sklene pogodba o financiranju raziskave, ki je predmet PNR.

(5)Izbor PNR se zaključi v zadnjem letu šestletnega obdobja in se ocenjuje po kriterijih za izbor PNR, določenih v splošnem aktu ARRS.

Sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: S-ZRD-O) so vsota sredstev ISF-O, PSF-O, RSF-O in PNR-O, kar se izračuna na naslednji način: S-ZRD-O = ISF-O + PSF-O + RSF-O + PNR-O.

(1)Vsota ISF-O in PSF-O se za vsako leto šestletnega pogodbenega obdobja v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi določi tako, da se vsota ISF-O in PSF-O preteklega leta poveča sorazmerno, upoštevaje rast vsote ISF in PSF glede na preteklo leto, kar se izračuna na naslednji način: (ISF-O + PSF-O) t = (ISF-O + PSF-O) t-1 * (ISF + PSF)t/(ISF + PSF) t-1, pri čemer je: t – tekoče leto t-1 – preteklo leto.

(2)Vsaj polovico letne rasti vsote ISF-O in PSF-O mora prejemnik stabilnega financiranja nameniti za PSF-O.

(3)V prvem in četrtem letu pogodbenega obdobja se največ 10 % vsote sredstev PSF in ISF prejemnikom stabilnega financiranja razdeli ob upoštevanju kazalnikov znanstvene odličnosti, družbenega in gospodarskega vpliva ter mednarodne vpetosti.

(4)Delež sredstev iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za znanost, na predlog ARRS tako, da zmanjšanje na ravni posameznega prejemnika stabilnega financiranja ne presega 3 %.

(5)Način izračuna dodelitve deleža sredstev in merila za opredelitev kazalnikov iz tretjega odstavka tega člena se določi v splošnem aktu ARRS.

(6)Sredstva za ISF-O se lahko ne glede na prvi odstavek tega člena dodatno povečajo, če se poveča raziskovalna infrastruktura prejemnika stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, v skladu s strateškimi dokumenti države ob predhodnem soglasju vlade.

(7)S splošnim aktom ARRS se določi tudi podrobnejši način izračuna dodelitve sredstev ISF-O in PSF-O za novega prejemnika stabilnega financiranja.

(1)Sredstva za RSF-O so na letni ravni celotno pogodbeno obdobje enaka sredstvom RSF-O prvega leta pogodbenega obdobja, razen če se v prvem letu pogodbenega obdobja zmanjšajo sredstva za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V tem primeru se sredstva za RSF-O lahko povečajo v prvem letu, ko se sredstva za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti povečajo, in ostanejo enaka za celotno preostalo pogodbeno obdobje.

(2)Sredstva za RSF-O so največ 10 % vsote sredstev ISF-O in PSF-O in se za vse prejemnike stabilnega financiranja določijo v enakem deležu.

(3)Namen porabe sredstev RSF-O se za prejemnika stabilnega financiranja določi za šestletno pogodbeno obdobje v pogajanjih v okviru pogodbe o financiranju stabilnega izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

Prejemnik stabilnega financiranja oziroma raziskovalna organizacija Slovencev v zamejstvu lahko pridobi sredstva PNR-O z uspešno prijavo na javni poziv oziroma javno povabilo ARRS iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona.

(1)Sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja (S-ZRD-O) se prejemniku stabilnega financiranja nakazujejo na podlagi šestletne pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sklenjene z ARRS.

(2)V pogodbi o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz prejšnjega odstavka se opredelijo tudi:

1.      strateški in dolgoročni cilji prejemnika stabilnega financiranja, ukrepi za njihovo dosego, ciljne in izhodiščne vrednosti ter kazalniki, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti;

2.      načrt izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki vključuje predvsem razvoj dejavnosti v okviru ISF in PSF;

3.      razvojni cilji prejemnika stabilnega financiranja, ukrepi za njihovo doseganje, ciljne in izhodiščne vrednosti ter kazalniki, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti;

4.      način in dinamika poročanja o doseganju ciljev;

5.      ukrepi v primeru neizpolnjevanja določil pogodbe.

(3)Sestavine pogodbe iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka so predmet pogajanj. Na podlagi usmeritev ministrstva, pristojnega za znanost, rezultatov zadnje institucionalne samoevalvacije iz 31. člena tega zakona in evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona prejemniki predlagajo sestavine pogodbe iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka najpozneje do konca februarja zadnjega leta pogodbenega obdobja za naslednje pogodbeno obdobje. Prejemniki stabilnega financiranja in ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma ARRS, pri pripravi in usklajevanju ciljev in ciljnih vrednosti upoštevajo državne strateške razvojne prioritete.

(4)Postopek pogajanj za sklenitev pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti s prejemnikom stabilnega financiranja vodi minister, pristojen za znanost, ali oseba, ki jo on pooblašča, ob sodelovanju ARRS in se mora zaključiti s sklenitvijo nove pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti do konca koledarskega leta zadnjega leta pogodbenega obdobja za naslednje pogodbeno obdobje.

(5)Če se postopek sklenitve pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ne zaključi v roku iz prejšnjega odstavka, se do sklenitve nove pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja začasno financiranje v obsegu, kot je bilo določeno v predhodni pogodbi, vendar največ za čas prvega leta pogodbenega obdobja.

(6)Sklenjene pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti in poročila o doseganju ciljev objavi ARRS na svoji spletni strani.

(7)Poročilo o izvajanju pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti za celotno pogodbeno obdobje prejemniki stabilnega financiranja pošljejo ARRS do 31. maja v letu po izteku pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(1)Prejemnik stabilnega financiranja upravlja sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z aktom, ki ga sprejme pristojni organ prejemnika stabilnega financiranja, ob upoštevanju tega zakona, normativov in standardov, ki jih sprejme vlada, in splošnega akta ARRS, in ga v osmih dneh po sprejetju objavi na svoji spletni strani.

(2)Obvezne sestavine akta prejemnika stabilnega financiranja iz prejšnjega odstavka so določila o postopkih vrednotenja obstoječih raziskovalnih programov ter kreiranja, ukinjanja in preoblikovanja raziskovalnih programov, določila o načinu spreminjanja sestave raziskovalnih programov in določitve vodje raziskovalnega programa, določila o zagotovitvi financiranja neprekinjenosti dela med posameznimi projekti ter izvajanju drugih strateških nalog raziskovalne organizacije in finančnih elementih delovanja raziskovalnega programa ter izvedbi institucionalne samoevalvacije.

(3)Obvezne sestavine akta iz prvega odstavka tega člena so tudi postopek določitve mentorjev mladih raziskovalcev, program usposabljanja, kriteriji, ocenjevanje in izbor kandidatov za mlade raziskovalce ter določila za spodbujanje starostne in spolne uravnoteženosti vodij raziskovalnih programov in nosilcev ključnih vodstvenih funkcij.

(1)Evalvacije raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja ARRS periodično na obdobje šestih let po področjih panelov, kot so opredeljeni v Delovnem programu Evropskega raziskovalnega sveta, ki ga sprejme Znanstveni svet Evropskega raziskovalnega sveta in potrdi Evropska komisija. Evalvacije lahko potekajo vseh šest let obdobja financiranja. Temeljna kvalitativna kriterija evalvacije sta znanstvena odličnost in družbeni vpliv. Predmet evalvacije so doseženi raziskovalni rezultati obdobja od zadnje evalvacije in vsebina raziskovalnega programa v povezavi s 1., 2. in 3. točko drugega odstavka 28. člena tega zakona in strateškim razvojnim programom prejemnika stabilnega financiranja, ki veljajo v tekočem pogodbenem obdobju. Vsebinsko evalvacijo znanstvenoraziskovalnega dela raziskovalnih programov izvajajo neodvisni strokovnjaki (v nadaljnjem besedilu: recenzenti).

(2)ARRS v splošnem aktu določi postopek, način in metodologijo izvajanja evalvacij ter obvezne sestavine raziskovalnega programa in njegov minimalni obseg, izražen v FTE, in minimalno število raziskovalcev z doktoratom znanosti.

(3)Rezultate evalvacije sestavljajo ocene raziskovalnih programov in priporočila za izboljšanje delovanja oziroma ukinitev raziskovalnega programa. Rezultati evalvacije se objavijo na spletnih straneh ARRS v jeziku izvajanja evalvacije in v slovenskem jeziku.

(4)Ob vsakokratni evalvaciji se na področjih, kjer poteka evalvacija, izvede tudi evalvacija predlogov novih raziskovalnih programov novih raziskovalnih organizacij, ki vstopajo v stabilno financiranje na področjih, kjer poteka evalvacija.

(1)Institucionalna samoevalvacija je celovita evalvacija znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja, razen za dejavnosti, ki se izvajajo kot javna služba v skladu z drugimi predpisi, in je namenjena izboljšanju njegove znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Poleg rezultatov evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona se v institucionalni samoevalvaciji znanstvenoraziskovalne dejavnosti obravnavajo tudi širši strokovni, družbeni in gospodarski vpliv, stopnja internacionalizacije, uporaba in odprtost raziskovalne ter institucionalne infrastrukture, ukrepi za razvoj kadrov z upoštevanjem načela enakih možnosti, prenos znanja in odprto znanost ter druge aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja.

(2)Institucionalna samoevalvacija prejemnika stabilnega financiranja se izvede v petem letu pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. Povzetek poročila o institucionalni samoevalvaciji se objavi na spletni strani prejemnika stabilnega financiranja in ARRS v roku enega meseca po njegovem sprejetju. Celotno poročilo se predloži ministrstvu, pristojnemu za znanost, ter ARRS najkasneje v roku enega meseca po njegovem sprejetju.

(3)Opravljena institucionalna samoevalvacija v skladu s tem členom je pogoj za pristop k pogajanjem iz 28. člena tega zakona za novo pogodbeno obdobje.

(1)Raziskovalne projekte izvajajo raziskovalne organizacije oziroma zasebni raziskovalci.

(2)Izvajanje raziskovalnih projektov, namenjenih pripravi strokovnih podlag za odločanje in oblikovanju razvojnih in drugih politik, ter spremljanje njihovega izvajanja lahko država financira prek več ministrstev in drugih proračunskih uporabnikov. Sodelovanje ministrstev in drugih proračunskih uporabnikov usklajuje ministrstvo, pristojno za znanost, v sodelovanju z ARRS.

(3)Sredstva za izvajanje raziskovalnih projektov se dodeljujejo prek javnih razpisov oziroma javnih pozivov, ki jih izvaja ARRS oziroma pristojno ministrstvo ob upoštevanju proračunskih možnosti.

(4)Letni javni razpisi iz tretjega odstavka tega člena, ki jih izvaja ARRS, se izvedejo v treh ločenih kategorijah glede na karierno stopnjo raziskovalcev, ki so določene s splošnim aktom ARRS. Nobena od kategorij ne sme obsegati manj kot 20 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte. Delitev sredstev med kategorijami, ob upoštevanju usmeritev ministrstva, pristojnega za znanost, opredeli ARRS v programu dela.

(5)V sklop javnih razpisov iz četrtega odstavka tega člena spadajo tudi javni razpisi za podoktorske projekte, katerih obseg ne sme biti manjši od 10 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte.

(1)Način in področja razvoja raziskovalne infrastrukture določa strateški dokument države Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture, ki ga sprejme vlada na predlog ministrstva, pristojnega za znanost.

(2)Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture pripravi ministrstvo, pristojno za znanost, na podlagi Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije in strateških dokumentov EU.

(3)Sredstva za vzpostavitev raziskovalne infrastrukture se dodeljujejo prek javnih razpisov oziroma javnih pozivov, ki jih izvaja ARRS ali ministrstvo, pristojno za znanost.

(4)Sredstva za projekte iz Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture iz drugega odstavka tega člena se nakazujejo prejemnikom stabilnega financiranja ali konzorcijem, ki izvajajo projekte iz Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture, katerih koordinator je prejemnik stabilnega financiranja, ki sredstva, ne glede na določbe prvega odstavka 17. člena in 80. člena tega zakona, skladno s konzorcijsko pogodbo, lahko nakazuje preostalim izvajalcem infrastrukturne dejavnosti v okviru konzorcija.

(5)Sredstva za nakup raziskovalne opreme se dodeljujejo prek javnih razpisov oziroma javnih pozivov, ki jih izvaja ARRS ali ministrstvo, pristojno za znanost.

(1)Ministrstvi, pristojni za znanost in tehnologijo, medsebojno usklajujeta mednarodne aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, tehnološkega razvoja in inovacij ter evropskih politik s poudarkom na evropskem raziskovalnem prostoru, programih EU in drugih mednarodnih programih.

(2)V skladu z veljavnimi strateškimi dokumenti države za področje raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ARRS oziroma agencija, pristojna za tehnološki razvoj ali druga pravna oseba javnega prava na podlagi javnih razpisov sofinancira mednarodne dejavnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij iz sredstev državnega proračuna.

(3)Za sofinanciranje večstranskih transnacionalnih raziskovalnih projektov, ki se sofinancirajo prek mednarodnih organizacij ali konzorcijev v okviru programov EU, pri katerih je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni, skladno s postopki, predvidenimi za izvajanje programov EU ali z avtonomno določenim pravom, in ki so bili izbrani v sofinanciranje na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila Republika Slovenija, ministrstvo, pristojno za znanost, druga ministrstva, ARRS ali druga pravna oseba javnega prava, se lahko sklepa neposredne pogodbe o sofinanciranju z izbranimi prijavitelji v skladu s splošnim aktom ARRS oziroma agencije, pristojne za tehnološki razvoj, ali podzakonskim aktom pristojnega ministrstva.

(4)Projekte, ki so bili na razpisih v okviru programov EU odlično ocenjeni, vendar niso bili sprejeti v sofinanciranje, ali projekte, ki so bili izbrani na razpisih v okviru programov EU in omogočajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali državnimi sredstvi, lahko ministrstvo, pristojno za znanost, tehnologijo, druga ministrstva, ARRS oziroma agencija, pristojna za tehnološki razvoj, ali druga pravna oseba javnega prava sofinancira v okviru svojih pristojnosti in finančnega načrta prek neposredne pogodbe o sofinanciranju v skladu s splošnim aktom ARRS oziroma agencije, pristojne za tehnološki razvoj, ali podzakonskim aktom pristojnega ministrstva.

(1)Razvoj znanstvenih kadrov vključuje zagotavljanje sredstev za kadrovsko pomlajevanje raziskovalnih skupin, doktorska in podoktorska usposabljanja, razvoj nadaljnje raziskovalne kariere raziskovalcev ter za reintegracijo slovenskih raziskovalcev, ki delujejo v tujini, v skladu s splošnim aktom ARRS oziroma agencije, pristojne za tehnološki razvoj, ali podzakonskim aktom pristojnega ministrstva.

(2)Raziskovalci iz prejšnjega odstavka morajo imeti z raziskovalno organizacijo sklenjeno delovno razmerje. V primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas se ta sklene za celotno obdobje trajanja aktivnosti iz prejšnjega odstavka. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se podaljša za čas odsotnosti zaradi razlogov iz petega odstavka 61. člena tega zakona.

(3)Dejavnosti popularizacije znanosti se financirajo prek javnega povabila, ki ga objavi ARRS ali javnih razpisov oziroma pozivov, ki jih objavi ARRS ali javni zavod center znanosti na podlagi programa dela in finančnega načrta, ki ga potrdi ministrstvo, pristojno za znanost.

Sredstva za plače in druge izdatke za zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost, izdatke za blago in storitve, nakup opreme ter raziskovalno infrastrukturo se javnim infrastrukturnim zavodom določijo s pogodbo med javnim infrastrukturnim zavodom in ministrstvom, pristojnim za znanost, ob upoštevanju letnega programa dela javnega infrastrukturnega zavoda in finančnega načrta ministrstva, pristojnega za znanost.

(1)Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje javnih raziskovalnih in infrastrukturnih zavodov se določijo v skladu z letnim načrtom investicij in investicijskega vzdrževanja javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda, ki je sestavni del letnega programa dela javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda, in finančnim načrtom ministrstva, pristojnega za znanost.

(2)Sredstva za investicije so namenjena zagotavljanju pogojev za izvajanje dejavnosti javnih raziskovalnih oziroma infrastrukturnih zavodov.

(3)Sredstva za investicije se namenijo za gradnjo, rekonstrukcijo, obnovo, pridobivanje oziroma najemanje stvarnega premoženja.

(4)Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje se dodelijo na podlagi razpoložljivih sredstev v okviru Načrta razvojnih programov.

(5)Javnemu raziskovalnemu zavodu se sredstva za investicijsko vzdrževanje določijo na podlagi meril, opredeljenih v sklepu ministrstva, pristojnega za znanost. Javnemu raziskovalnemu zavodu se sredstva za investicijsko vzdrževanje nakažejo na podlagi pogodbe o sofinanciranju, sklenjene med ministrstvom, pristojnim za znanost, in javnim raziskovalnim zavodom.

(6)Javnemu infrastrukturnemu zavodu se sredstva za investicijsko vzdrževanje ob upoštevanju letnega programa dela javnega infrastrukturnega zavoda in finančnega načrta ministrstva, pristojnega za znanost, določijo s pogodbo iz 36. člena tega zakona.

(7)Sredstva za investicijsko vzdrževanje se lahko namenijo tudi drugim raziskovalnim organizacijam, ki imajo raziskovalno infrastrukturo, sofinancirano iz sredstev državnega proračuna in ki je javno dostopna pod enakimi pogoji, kot to velja za javne raziskovalne zavode. Sredstva za investicijsko vzdrževanje se določijo na podlagi meril, opredeljenih v sklepu ministra.

Normative in standarde za stabilno financiranje in za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz državnega proračuna na podlagi cene ekvivalenta polne zaposlitve ter za spremljanje in porabo sredstev državnega proračuna sprejme vlada.

(1)Nosilci in izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti skrbijo za uveljavljanje načel znanstvene integritete in dobre znanstvene prakse ter na ravni raziskovalnih organizacij sprejemajo ustrezne ukrepe zoper njihove kršitve.

(2)Za obravnavanje etičnih vprašanj in ravnanj v znanstvenoraziskovalni dejavnosti Rektorska konferenca Republike Slovenije in Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije vzpostavita Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti.

(3)Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti je neodvisno telo, ki ima enajst članov. Njegov mandat traja štiri leta. Člani Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti so lahko zaporedoma imenovani največ dvakrat.

(4)Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti so:

-        dva člana, ki ju imenuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti;

-        en član, ki ga imenuje Inženirska akademija Slovenije;

-        trije člani, ki jih imenuje Rektorske konference Republike Slovenije;

-        trije člani, ki jih imenuje Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije;

-        en član, ki ga imenuje Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov in

-        en član, ki ga imenuje ARRS.

(5)Institucije iz prejšnjega odstavka, ki imenujejo več kot enega člana, pri imenovanju upoštevajo uravnoteženo zastopanost spolov članov in raznolikost znanstvenih ved.

(6)Predsednika in podpredsednika Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti izvolijo člani med seboj na način, da sta na položajih zastopana različna spola in tudi različni znanstveni vedi.

(7)Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti se konstituira, ko je imenovanih vsaj sedem članov.

(8)Konstitutivno sejo Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti skličeta predsednik Rektorske konference Republike Slovenije in predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije.

(9)Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti na konstitutivni seji izvoli predsednika in podpredsednika. Do izvolitve predsednika sejo vodi najstarejši član sveta.

(10)Člani Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti delujejo strokovno, samostojno in neodvisno ter pri svojem delovanju niso vezani na sklepe, stališča in navodila institucij, ki so jih imenovale, ali drugih institucij. Člani ne morejo biti funkcionarji v izvršilni veji oblasti, direktorji agencij in raziskovalnih organizacij, njihovi pomočniki ter namestniki, rektorji, prorektorji, dekani, prodekani oziroma člani upravnih odborov raziskovalnih organizacij. Člani Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti pri izvajanju nalog upoštevajo načela preprečevanja konflikta interesov in nepristranskosti.

(11)Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti sprejme poslovnik za svoje delovanje z dvotretjinsko večino vseh članov. Kot pomoč pri svojem delu lahko imenuje strokovne komisije. Strokovna in administrativna dela za Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti opravlja ministrstvo, pristojno za znanost.

(12)Naloge Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti so:

1.      preventivno delovanje in izobraževanje na področju etike in integritete v znanosti z namenom spodbujanja dobrih praks in preprečevanja nepoštenosti;

2.      sprejemanje mnenj o skladnosti ravnanja z etičnimi pravili na lastno pobudo oziroma pobudo organizacij ali posameznikov, kadar to oceni za primerno;

3.      sodelovanje z etičnimi komisijami v raziskovalnih in visokošolskih organizacijah ter oblikovanje svetovalnih mnenj oziroma priporočil k njihovim internim etičnim kodeksom na lastno pobudo oziroma pobudo organizacij, kadar to oceni za primerno;

4.      sodelovanje v mednarodnih omrežjih in združenjih;

5.      spodbujanje raziskovanja in seznanjanja javnosti z vprašanji etike in integritete v znanstvenoraziskovalni dejavnosti;

6.      priprava, sprejem in objava letnega poročila, ki ga v seznanitev predloži ministrstvu, pristojnemu za znanost.

(13)Sredstva za delovanje Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti zagotavlja Republika Slovenija v okviru proračunskih sredstev ministrstva, pristojnega za znanost. Delo članov Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti ter članov komisij iz devetega odstavka tega člena je častno in brezplačno, pripada pa jim povračilo potnih stroškov v skladu z veljavnimi predpisi, ki veljajo za povračila stroškov članom vladnih svetov.

(1)Odprta znanost obsega predvsem odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter povezovanje in vključevanje zainteresirane javnosti v raziskovalni proces. Podrobnejše zahteve za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela po načelih odprte znanosti določi vlada ob upoštevanju Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije ter priporočil evropskih raziskovalnih politik. Ukrepi odprte znanosti se opredelijo v akcijskem načrtu, ki ga sprejme vlada.

(2)Vrednotenje in ocenjevanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij, raziskovanih programov in projektov mora spodbujati odprto znanost.

(3)Za sofinanciranje izvajanja ukrepov odprte znanosti lahko ministrstvo, pristojno za znanost, ali ARRS sklepa z izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti neposredne pogodbe o sofinanciranju.

(1)V okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %, mora financer zahtevati, izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti pa zagotoviti odprt dostop do vseh recenziranih znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter drugih rezultatov raziskav. Izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma raziskovalci morajo to obveznost upoštevati tudi pri individualnem upravljanju s pravicami intelektualne lastnine, tako, da si pridržijo ustrezen obseg pravic, potreben za izpolnjevanje obveznosti iz tega odstavka.

(2)Rezultati raziskav, sofinancirani iz javnih virov, morajo biti odprti in dostopni ob upoštevanju omejitev, ki jih nalagajo varstvo intelektualne lastnine, varstvo osebnih podatkov, varnost oseb ali države. Odprti raziskovalni podatki morajo biti objavljeni ali drugače dostopni na način, ki omogoča njihovo najdljivost, dostopnost, interoperabilnost ter vnovično uporabo.

(3)Osebni podatki iz vsebine raziskav, sofinanciranih z javnimi viri, se lahko naknadno obdelujejo za raziskovalne namene, primerljive začetnim raziskovalnim namenom, ali druge raziskovalne namene v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Če so bili osebni podatki v raziskavi obdelani na podlagi privolitve posameznika, na katerega se nanašajo, se lahko nadalje obdelujejo le, če privolitev vsebuje tudi naknadno obdelavo ali pa to dovoljuje nova privolitev. Pridobljene privolitve mora izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti hraniti deset let in so zaradi preverjanja zakonitosti obdelave osebnih podatkov na voljo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, in izvajalcu znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Privolitev ni potrebna, kadar gre za obdelavo osebnih podatkov na podlagi zakona, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive.

(4)Javna raziskovalna organizacija ali drug pristojen javni zavod lahko kot upravljavec teh podatkov za izvajanje določb prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena vzpostavi področna podatkovna središča za raziskovalne podatke v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Upravljavec podatkov mora zagotoviti, da do vsebine podatkov iz podatkovnega področnega središča dostopajo le osebe, ki so upravičene izvajati raziskovanje v skladu s prejšnjim odstavkom.

(5)Podrobnejše zahteve glede priprave znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena ter roke za zagotovitev odprtega dostopa določi vlada, ob upoštevanju določil iz tretjega odstavka tega člena.

(1)Znanstvene revije izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji in zamejstvu, ki vsebujejo recenzirane članke in je njihovo izdajanje v celoti financirano z državnimi viri, morajo zagotoviti odprt dostop do svojih vsebin.

(2)Financiranje znanstvenih monografij z državnimi viri se izvaja pod pogoji, ki omogočajo odprti dostop do celotnih vsebin digitalnih izdaj znanstvenih monografij ob objavi, ob upoštevanju pravic intelektualne lastnine in upravljanju avtorskih pravic s prostimi licencami.

(1)ARRS je pravna oseba javnega prava, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija, in je posredni proračunski uporabnik.

(2)Vloga ARRS je opravljanje strokovnih, razvojnih in izvršilnih nalog v zvezi z izvajanjem sprejete Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije oziroma njenih posameznih delov ter izvajanje drugih nalog spodbujanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z namenom, določenim v aktu o ustanovitvi, in morebitnimi usmeritvami ministrstva, pristojnega za znanost.

(3)ARRS opravlja s tem zakonom določene naloge v javnem interesu za zagotovitev trajnega, strokovnega in neodvisnega odločanja o izbiri aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki se financirajo iz državnega proračuna.

(4)Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena, se uporablja zakon, ki ureja javne agencije.

ARRS na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti opravlja zlasti naslednje naloge:

1.      izvaja stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 1. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona in z njim povezane evalvacije ter sodeluje v postopku priprave in izvedbe pogajanj za sklenitev pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 28. člena tega zakona;

2.      na podlagi neodvisne ter po metodologiji, merilih in postopkih mednarodno primerljive evalvacije, razen če zakon ne določa drugače, odloča o izbiri aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki so opredeljene v 2. točki drugega odstavka 12. člena tega zakona, ter izvaja njihovo financiranje;

3.      spremlja izvedbo aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih financira, in v tem okviru spremlja predvsem znanstveno odličnost ter širši družbeni in gospodarski vpliv;

4.      nadzira zakonitost glede namenske porabe dodeljenih finančnih sredstev za izvajanje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih financira;

5.      spodbuja in financira mednarodno sodelovanje, še posebej v okviru evropskega raziskovalnega prostora;

6.      sofinancira projekte, opredeljene v 5. točki drugega odstavka 12. člena tega zakona, pri katerih je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni in ki so bili izbrani v sofinanciranje na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila Republika Slovenija oziroma ARRS v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi;

7.      pripravi in izvaja instrumente iz 6. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona za neposredno financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki so bile na mednarodnih razpisih odlično ocenjene in ne financirane;

8.      pripravi in izvaja instrumente iz 7. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona za neposredno financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki so bile izbrane v sofinanciranje v okviru centralnih programov EU, in ki omogočajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali državnimi sredstvi;

9.      pripravi in izvaja instrumente iz 8. in 9. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona;

10.   vodi zbirke podatkov, določene s tem zakonom;

11.   vodi register zasebnih raziskovalcev;

12.   sodeluje pri načrtovanju državne raziskovalne politike;

13.   skladno s predpisi ministrstvu, pristojnemu za znanost, pošilja letne programe dela in finančne načrte, kadrovske načrte, letna poročila in periodične samoevalvacije svojega delovanja;

14.   spodbuja sodelovanje raziskovalnih organizacij z družbo in gospodarstvom;

15.   razvija in vzdržuje sistem kakovosti in učinkovitosti delovanja ARRS;

16.   izvaja druge naloge v skladu s tem zakonom, ustanovnim aktom ARRS, morebitnimi usmeritvami ministrstva, pristojnega za znanost, ter sprejetim letnim programom dela in finančnim načrtom.

(1)V postopkih izbora, izvajanja in financiranja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih financira ARRS, se zakon, ki ureja javne agencije, ne uporablja.

(2)Kriteriji za izbor predlogov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti so znanstvena odličnost, družbeni in gospodarski vpliv ter kakovost in učinkovitost izvedbe. V splošnih aktih ARRS se opredeli, kateri od naštetih kriterijev se pri izboru predlogov posamezne aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti uporabijo, podrobnejše pogoje in kazalnike, postopek izbora, financiranja, spremljanja in nadziranja izvajanja aktivnosti.

(3)Merila, načini izračuna, metode ocenjevanja ter po potrebi podrobnejši postopek ocenjevanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti določi znanstveni svet ARRS v metodologiji kot izvedbenem aktu.

(4)Evalvacijo predlogov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvajajo strokovna telesa iz šestega odstavka 52. člena tega zakona ali recenzenti. Recenzenti so izbrani na podlagi svojih znanj in izkušenj ter kompetenc, primernih za izvedbo določene naloge.

(5)Neodvisni strokovni nadzor nad konsistentnostjo ocenjevanja raziskovalnih projektov, ki jih ocenjujejo tuji recenzenti, opravljajo znanstveni uredniki, ki v postopku evalvacije ne sodelujejo kot recenzenti iz prejšnjega odstavka. Znanstveni uredniki skrbijo za berljivost in razumljivost ter odpravo očitnih pomot oziroma neustreznih komentarjev pripravljenih recenzij tako, da na svoje ugotovitve opozorijo tuje recenzente, ne smejo pa znanstveni uredniki posegati v ocene.

(6)Predlogi prijav za financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti se uvrstijo na prednostni seznam glede na evalvacijski rezultat. Pri izboru se upošteva prednostni seznam, pripravljen na podlagi evalvacij iz četrtega odstavka tega člena.

(7)Obrazložitev posamične odločitve o izboru aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti vsebuje obrazložitev postopka izbora s sklicevanjem na predpise, na podlagi katerih je bilo v postopku odločeno, o načinu določitve minimalnega praga števila točk za odločitev, število točk po posameznih elementih ocenjevanja in skupno število točk ter komentar recenzentov. Ocena recenzentov je priloga k odločitvi in je v primeru iz prvega stavka osmega odstavka tega člena lahko v tujem jeziku. Na zahtevo prijavitelja ARRS zagotovi prevod komentarja recenzentov v slovenski jezik.

(8)Ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli postopkov za izbor aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, pri katerih sodelujejo tuji recenzenti, izvajajo v tujem jeziku. Na zahtevo prijavitelja ARRS zagotovi prevod recenzije v slovenski jezik.

(9)Seznam recenzentov, ki so sodelovali v postopkih ocenjevanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, se skupno, ne glede na razpise, pri katerih so sodelovali, praviloma objavi najmanj enkrat letno na spletni strani ARRS. Ne glede na določbe drugih predpisov, podatki o recenzentih po posameznih prijavah niso predmet razkritja.

(10)Vsi razpisni postopki in postopki, povezani s spremljanjem izvajanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, lahko potekajo tudi samo v elektronski obliki.

(11)Zoper odločitev ARRS o izbiri aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki se financirajo iz državnega proračuna, ki jo na prvi stopnji sprejme direktor ARRS, in zoper odločitve direktorja ARRS oziroma od direktorja pooblaščene osebe, na podlagi katerih se v postopku izvajanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti urejajo pravice in obveznosti posameznikov oziroma pravnih oseb, lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor. Stranka mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži zaradi kršitve postopka ali očitne pomote. Ocena in pripadajoče pojasnilo recenzenta ne moreta biti predmet ugovora. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji oziroma izvršitve odločitve. O ugovoru zoper odločitev o izboru aktivnosti znanstvenoraziskovalnih dejavnosti odloči upravni odbor ARRS, o ugovoru zoper druge odločitve v postopku izvajanja aktivnosti znanstvenoraziskovalnih dejavnosti pa najmanj tričlanska komisija za ugovore, ki jo imenuje upravni odbor ARRS, v 60 dneh po njegovem prejemu. Zoper odločitev upravnega odbora ARRS in komisije za ugovore ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.

(12)Način vzpostavitve in dela komisije za ugovore ter postopek iz prejšnjega odstavka določi ARRS v splošnem aktu.

Organi ARRS so direktor, upravni odbor ARRS (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) in znanstveni svet ARRS (v nadaljnjem besedilu: znanstveni svet).

(1)Upravni odbor ima sedem članov ter se imenuje za mandatno obdobje dveh let.

(2)Člane upravnega odbora imenuje in razrešuje ustanovitelj. Predsednika upravnega odbora izvoli upravni odbor med svojimi člani. Člani upravnega odbora so lahko imenovani za največ dva zaporedna mandata.

(3)Vlada imenuje v upravni odbor tri člane predstavnike ustanovitelja ter po enega člana na predlog Gospodarske zbornice Slovenije, Rektorske konference Republike Slovenije, Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije in reprezentativnih sindikatov za področje znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Člani upravnega odbora ne smejo biti direktorji raziskovalnih organizacij in njihovi pomočniki, rektorji, prorektorji, dekani, prodekani oziroma člani upravnih odborov raziskovalnih organizacij.

(4)Predlagatelji iz prejšnjega odstavka predlagajo v imenovanje eno kandidatko ženskega spola in enega kandidata moškega spola, izmed katerih minister, pristojen za znanost, izbere člana na način, da je v celotni sestavi upravnega odbora upoštevana uravnotežena zastopanost spolov skladno z zakonom, ki ureja enake možnosti spolov.

(5)Člani upravnega odbora v času opravljanja funkcije ne smejo kandidirati za sredstva ARRS za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 2. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona.

(6)Člani upravnega odbora morajo svoje naloge opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Za kršitev dolžne skrbnosti ali zaradi kršitve varovanja poslovne skrivnosti so odškodninsko odgovorni po splošnih načelih obligacijskega prava.

(1)Upravni odbor je organ upravljanja in ima naslednje pristojnosti:

1.      nadzira vodenje poslov ter finančno in premoženjsko stanje ARRS;

2.      sprejema večletne strategije razvoja ARRS;

3.      sprejema periodična poročila o doseženih ciljih in rezultatih ter v zvezi s tem oblikuje svoja poročila, pri katerih navede ugotovitve, stališča in priporočila;

4.      sprejema splošne akte ARRS za izvrševanje javnih pooblastil;

5.      sprejema statut;

6.      na predlog znanstvenega sveta sprejme kriterije za izkazovanje mednarodne primerljivosti raziskovalnih rezultatov vodje raziskovalnega programa in projekta;

7.      imenuje zunanjega revizorja za pregled finančnega poslovanja ARRS;

8.      lahko zahteva informacije glede katerega koli poročila ali zadeve, ki se nanaša na poslovanje ARRS;

9.      izvede javni natečaj za imenovanje direktorja;

10.   vladi predlaga imenovanje oziroma razrešitev direktorja;

11.   skladno s predpisi sprejema programe dela ter finančne in kadrovske načrte;

12.   skladno s predpisi sprejema letna poročila o delu ARRS;

13.   imenuje strokovne komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;

14.   opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.

(2)Naloge upravnega odbora se podrobneje določijo v aktu o ustanovitvi ARRS.

(1)Za direktorja ARRS je lahko imenovana oseba z izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu tretje stopnje oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven ter izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja javne agencije, in druge pogoje, vključno z vodstvenimi izkušnjami na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, določene z aktom o ustanovitvi.

(2)Direktorja imenuje in razrešuje vlada na predlog upravnega odbora. Za imenovanje se predhodno izvede javni natečaj. Direktor je imenovan za pet let in je lahko vnovič imenovan.

(1)Direktor, ki kot poslovodni organ vodi, zastopa in predstavlja ARRS ter je odgovoren za zakonitost dela ARRS, opravlja naslednje naloge:

1.      upravnemu odboru predlaga v sprejetje splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil in statut;

2.      sprejema akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest;

3.      sprejema druge splošne akte ARRS, s katerimi se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje ARRS;

4.      sprejema akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti ARRS, če s predpisi ni določeno drugače;

5.      imenuje strokovne komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;

6.      opravlja druge naloge, ki so določene v zakonu, aktu o ustanovitvi in statutu.

(2)Naloge direktorja se podrobneje opredelijo v aktu o ustanovitvi ARRS in statutu ARRS.

(1)Direktor zagotavlja, da ARRS posluje v skladu s predpisi, aktom o ustanovitvi ARRS in splošnimi akti ARRS.

(2)Direktor je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru ARRS in vladi.

(3)Direktor mora pri svojem delu ravnati nepristransko in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ter varovati poslovne skrivnosti ARRS. Direktor odgovarja za škodo, ki jo je povzročil s svojim nevestnim oziroma protipravnim ravnanjem po splošnih načelih obligacijskega prava.

(1)Znanstveni svet je najvišje strokovno telo ARRS, katerega naloge so opredeljene v aktu o ustanovitvi in statutu.

(2)Znanstveni svet ima šest članov, tako da so zastopana vsa področja znanstvenih ved, upošteva pa se tudi uravnotežena zastopanost raziskovalnih organizacij.

(3)Člani znanstvenega sveta so uveljavljeni raziskovalci. Direktorji raziskovalnih organizacij in njihovi pomočniki ter namestniki, rektorji, prorektorji in dekani ne smejo biti člani znanstvenega sveta.

(4)Znanstveni svet ARRS na predlog sveta imenuje vlada za dve leti, pri čemer je posamezni član znanstvenega sveta ARRS lahko imenovan za največ en zaporedni mandat. Način oblikovanja in pristojnosti znanstvenega sveta se določijo v aktu o ustanovitvi in statutu ARRS.

(5)Člani znanstvenega sveta v času opravljanja funkcije ne smejo kandidirati za sredstva ARRS za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 2. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona.

(6)Znanstveni svet ARRS lahko ustanovi stalna strokovna telesa in zunanje ekspertne panele za izvajanje nalog ter komisije in druga delovna telesa za izvedbo posameznih strokovnih nalog.

(7)Stalna strokovna telesa znanstvenega sveta so znanstvenoraziskovalni sveti za posamezne znanstvene vede. Stalna strokovna telesa spremljajo, analizirajo in nadzorujejo izvajanje aktivnosti znanstvenoraziskovalnih dejavnosti na svojem področju, ki jih financira ARRS.

(8)Zunanji ekspertni paneli so ustanovljeni za izvedbo ocenjevanja prijav, prispelih na javne razpise in javne pozive ARRS, ter druge naloge skladno s tem zakonom in splošnimi akti ARRS.

(9)Način oblikovanja in naloge strokovnih teles se podrobneje opredelijo v splošnem aktu ARRS.

Raziskovalni zavodi s področja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, z namenom obravnavanja in usklajevanja vprašanj skupnega pomena, oblikujejo Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije.

(1)Ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma druga ministrstva, sofinancirajo aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti za uresničevanje strateških dokumentov države in EU.

(2)Ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma druga ministrstva sredstva namenijo za aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, kot določa drugi odstavek 12. člena tega zakona. Kriteriji za izbor aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti so znanstvena odličnost, družbeni in gospodarski vpliv ter kakovost in učinkovitost izvedbe. Podrobnejši način sofinanciranja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 2. in 5. do 7. ter 9. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona, pogoje in merila, postopke izbora, spremljanje in nadziranje izvajanja teh aktivnosti v delu, v katerem navedeno ni določeno v predpisih, vsak za svoje področje določijo minister, pristojen za znanost, oziroma drugi ministri.

(3)Kadar so pri izvajanju aktivnosti iz prvega odstavka tega člena izpolnjena merila za dodelitev državne pomoči, se upoštevajo tudi predpisi, ki urejajo področje državnih pomoči. Ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma druga ministrstva lahko določijo program aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti na posameznem področju.

(4)Predlogi prijav za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 2. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona se uvrstijo na prednostni seznam glede na evalvacijski rezultat. Pri izboru se upošteva prednostni seznam.

(5)Evalvacijo predlogov aktivnosti znanstvenoraziskovalnih dejavnosti izvajajo recenzenti, izbrani na podlagi svojih znanj in izkušenj ter kompetenc, primernih za izvedbo določene naloge.

(6)Ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli postopkov, pri katerih sodelujejo tuji recenzenti, izvajajo v tujem jeziku. Na zahtevo prijavitelja financer zagotovi prevod recenzije v slovenski jezik.

(7)Seznam recenzentov, ki so sodelovali v postopkih ocenjevanja, se skupno, ne glede na razpise, pri katerih so sodelovali, praviloma objavi najmanj enkrat letno na spletni strani ministrstva, pristojnega za znanost, oziroma drugih ministrstev. Ne glede na določbe drugih predpisov podatki o recenzentih po posameznih prijavah niso predmet razkritja.

(8)Vsi razpisni postopki in postopki, povezani s spremljanjem izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, lahko potekajo tudi samo v elektronski obliki.

(1)Za načrtovanje politike, izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, izvajanje evalvacij in dodeljevanja sredstev, izplačil in nadzora, spremljanje stanja na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, namene promocije znanstvenoraziskovalnega dela, analize in statistične namene, se pri ARRS, kot upravljavcu zbirk podatkov vzpostavi, vodi in vzdržuje zbirke podatkov o:

1.      prejemnikih sredstev za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti po tem zakonu in o izvajanju aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih financira ARRS;

2.      izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: evidenca raziskovalnih organizacij);

3.      recenzentih.

(2)Zbirka podatkov iz 1. točke prvega odstavka tega člena vsebuje podatke o prejemnikih sredstev, obveznostih do prejemnikov sredstev in podatke o izvedenih plačilih prejemnikom sredstev na podlagi aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter podatke o izvajanju aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V njej so naslednji podatki:

1.      evidenčna številka vpisa raziskovalne organizacije oziroma zasebnega raziskovalca v evidenco raziskovalnih organizacij,

2.      naziv ali osebno ime izvajalca,

3.      statusna oblika po šifrantu ARRS,

4.      ali je raziskovalna organizacija nosilka aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti ali ne,

5.      oznaka aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti,

6.      naziv vrste aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti,

7.      naslov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti,

8.      uvrstitev aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti po šifrantu ARRS in FORD,

9.      oznaka javnega razpisa ali javnega poziva in številka prijave,

10.   številka sklepa o izboru in sklepov o spremembah,

11.   trajanje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (datum začetka, obdobje mirovanja, datum konca),

12.   o pogodbeni obveznosti za aktivnost v znesku, obsegu, določenem v FTE, raziskovalnih urah oziroma drugi enoti,

13.   o cenovni kategoriji, v katero je aktivnost znanstvenoraziskovalne dejavnosti uvrščena,

14.   o vodji aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (evidenčna številka vpisa raziskovalca v evidenco raziskovalcev in osebno ime) oziroma skrbniku raziskovalne opreme (osebno ime),

15.   o članih skupine izvajalca znanstvenoraziskovalne aktivnosti (evidenčna številka vpisa raziskovalca v evidenco raziskovalnih organizacij, ime in priimek raziskovalca oziroma člana, vloga v skupini – ali je vodja ali član, trajanje članstva od – do, obseg izvajanja aktivnosti posameznega člana skupine),

16.   napovedan obseg izvajanja izvajalcev aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti po članih skupine,

17.   realiziran obseg izvajanja izvajalcev aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti po članih skupine,

18.   znesek obveznosti in plačil za posamezno aktivnost znanstvenoraziskovalne dejavnosti,

19.   znesek obveznosti in plačil po ekonomskih namenih,

20.   znesek terjatev in izvedenih vračil po aktivnostih znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter po izvajalcih aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti,

21.   o prejemnikih sredstev, ki niso vpisani v evidenco raziskovalnih organizacij, se vodijo tudi podatki: skrajšani naziv izvajalca, sedež in naslov, telefonska številka, naslovi elektronske pošte, transakcijski račun, davčna številka, matična številka, pravnoorganizacijska oblika po šifrantu ARRS; sektor dejavnosti po šifrantu ARRS; šifra dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti, ustanovitelji po šifrantu ARRS ter ime in priimek zakonitega zastopnika).

(3)Zbirka podatkov iz 1. točke prvega odstavka tega člena lahko vsebuje tudi druge podatke, ki niso osebni, če so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega člena in so navedeni v splošnih aktih ARRS.

(4)Zbirka podatkov iz 2. točke prvega odstavka tega člena, to je evidenca raziskovalnih organizacij, vsebuje podatke o:

1.      izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti kot pravnih in fizičnih oseb,

2.      raziskovalnih skupinah,

3.      raziskovalcih in

4.      strokovnih ter tehničnih sodelavcih.

(5)O izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti kot pravnih in fizičnih oseb, to je o raziskovalnih organizacijah in zasebnih raziskovalcih, se v evidenci raziskovalnih organizacij vodijo naslednji podatki:

1.      evidenčna številka vpisa v evidenco raziskovalnih organizacij,

2.      naziv ali osebno ime izvajalca,

3.      skrajšani naziv,

4.      sedež ali naslov izvajalca in država (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj, država),

5.      podatki o zakonitem zastopniku raziskovalne organizacije:

-  evidenčna številka vpisa v evidenco raziskovalnih organizacij, če jo ima,

-  osebno ime,

-  EMŠO,

-  elektronski naslov,

-  delovno mesto,

-  okrajšava znanstvenega naslova,

6.      telefonska številka in naslova elektronske pošte (za sprejem uradne pošte – splošni naslov elektronske pošte in za izmenjavo podatkov z ARRS – naslov elektronske pošte ARRS-stik),

7.      internetni naslov,

8.      transakcijski račun,

9.      davčna številka,

10.   matična številka pravne osebe,

11.   statusna oblika po šifrantu ARRS,

12.   pravnoorganizacijska oblika po šifrantu ARRS,

13.   sektor dejavnosti po šifrantu ARRS,

14.   šifra dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti,

15.   ustanovitelji po šifrantu ARRS,

16.   klasifikacija raziskovalne dejavnosti po šifrantu ARRS,

17.   ime in identifikacijska koda lastne knjižnice ali knjižnice, ki za pravno osebo opravlja storitve,

18.   datum izbrisa iz evidence raziskovalnih organizacij ter

19.   drugi podatki, ki niso osebni, če so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega člena in so navedeni v splošnih aktih ARRS.

(6)O zasebnih raziskovalcih se poleg podatkov iz petega odstavka tega člena vodijo še naslednji podatki:

1.      evidenčna številka vpisa v register zasebnih raziskovalcev,

2.      stalni in začasni naslov dejavnosti (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj, država),

3.      podatki o vpisu v register zasebnih raziskovalcev (datum vpisa, številka in datum odločbe o vpisu),

4.      podatki o izbrisu iz registra zasebnih raziskovalcev (datum izbrisa, številka in datum odločbe o izbrisu, način izbrisa – ali na podlagi vloge ali po uradni dolžnosti) in

5.      datumi poročil o delu.

(7)O raziskovalnih skupinah se v evidenci raziskovalnih organizacij vodijo naslednji podatki:

1.      evidenčna številka vpisa raziskovalne organizacije v evidenco raziskovalnih organizacij in naziv raziskovalne organizacije,

2.      evidenčna številka vpisa raziskovalne skupine v evidenco raziskovalnih organizacij,

3.      ime raziskovalne skupine,

4.      osebno ime vodje raziskovalne skupine,

5.      evidenčna številka vpisa v evidenco raziskovalnih organizacij vodje raziskovalne skupine,

6.      naslov raziskovalne skupine in država (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj, država),

7.      telefonska številka in naslov elektronske pošte raziskovalne skupine,

8.      internetni naslov,

9.      klasifikacija raziskovalne dejavnosti po šifrantu ARRS,

10.   status (aktivna ali neaktivna) ter datum spremembe statusa in

11.   datum izbrisa iz evidence raziskovalnih organizacij.

(8)O raziskovalcih se v evidenci raziskovalnih organizacij vodijo naslednji podatki:

1.      evidenčna številka vpisa raziskovalca v evidenco raziskovalnih organizacij,

2.      evidenčna številka vpisa v COBISS/SICRIS,

3.      osebno ime,

4.      državljanstvo,

5.      spol,

6.      EMŠO oziroma za tuje državljane datum rojstva,

7.      naslov in država prebivališča (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj in država),

8.      naslov elektronske pošte,

9.      klasifikacija raziskovalne dejavnosti po šifrantu ARRS,

10.   status aktivnosti po šifrantu ARRS,

11.   podatki o izobrazbi (univerza, fakulteta; država, v kateri je univerza; leto diplome, raven izobrazbe, študijski program, pridobljeni strokovni oziroma znanstveni naslov, priznanje umetniških del),

12.   izjava o dovoljenju za objavo določeni podatkov na SICRIS,

13.   podatki o delovnem razmerju oziroma zaposlitvi:

-  evidenčna številka vpisa v evidenco raziskovalnih organizacij in naziv raziskovalne organizacije,

-  evidenčna številka vpisa v evidenco raziskovalnih organizacij in ime raziskovalne skupine,

-  odstotni delež zaposlitve glede na polno zaposlitev, kot je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi, z datumom začetka zaposlitve,

-  odstotni delež zaposlitve za raziskovalno/razvojno dejavnost glede na polno zaposlitev, kot je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi z datumom začetka zaposlitve,

-  raziskovalni naziv,

-  datum izvolitve in naziv organa ali komisije, ki je dodelila raziskovalni naziv, in

-  naziv delovnega mesta,

14.   podatki o prenehanju delovnega razmerja

-  datum prenehanja delovnega razmerja in

-  razlog prenehanja delovnega razmerja (prenehanje, upokojitev, smrt).

(9)O strokovnih in tehničnih sodelavcih se v evidenci raziskovalnih organizacij vodijo naslednji podatki:

1.      evidenčna številka vpisa strokovnega oziroma tehničnega sodelavca v evidenco raziskovalnih organizacij,

2.      evidenčna številka vpisa v COBISS/SICRIS,

3.      osebno ime,

4.      državljanstvo,

5.      spol,

6.      EMŠO oziroma za tuje državljane datum rojstva,

7.      naslov elektronske pošte,

8.      status aktivnosti po šifrantu ARRS,

9.      podatki o izobrazbi (najvišja pridobljena raven izobrazbe in pridobljeni strokovni oziroma znanstveni naslov),

10.   podatki o delovnem razmerju oziroma zaposlitvi:

-  evidenčna številka vpisa v evidenco raziskovalnih organizacij in naziv raziskovalne organizacije,

-  evidenčna številka vpisa v evidenco raziskovalnih organizacij in ime raziskovalne skupine,

-  odstotni delež zaposlitve glede na polno zaposlitev, kot je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi, z datumom začetka zaposlitve,

-  odstotni delež zaposlitve za raziskovalno/razvojno dejavnost glede na polno zaposlitev, kot je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi, z datumom začetka zaposlitve,

-  podatek, ali je strokovni ali tehnični sodelavec, in

-  naziv delovnega mesta.

(10)Zbirka podatkov o recenzentih iz 3. točke prvega odstavka tega člena vsebuje naslednje podatke:

1.      zaporedno številko recenzenta,

2.      osebno ime recenzenta,

3.      strokovni oziroma znanstveni naslov recenzenta,

4.      elektronski naslov,

5.      podatke o zaposlitvi (organizacija),

6.      podatke o znanstvenem in strokovnem področju recenzenta,

7.      podatke o znanstveni uspešnosti recenzenta in

8.      status aktivnosti po šifrantu ARRS.

(11)Zbirka podatkov o recenzentih ni javna.

(12)Zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena se lahko vodijo elektronsko.

(13)V elektronsko zbirko podatkov o raziskovalni dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: SICRIS) se prenašajo:

-        podatki o prejemnikih sredstev, obveznostih do prejemnikov sredstev in podatki o izvedenih plačilih prejemnikom sredstev na podlagi aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter podatki o izvajanju aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 11. (razen mirovanj), 12. (pri raziskovalnih programih in projektih samo obseg v FTE), 13., 14. in 15. (razen obsega izvajanja aktivnosti posameznega člana) točke drugega odstavka tega člena, in sicer za raziskovalne programe, raziskovalne projekte, raziskovalno infrastrukturo in raziskovalno opremo,

-        podatki evidence raziskovalnih organizacij iz 1., 2., 3. in 4. točke, druge in šeste alineje 5. točke, 6. (samo za sprejem uradne pošte), 7., 9., 10, 11., 16., 17. in 18. točke petega odstavka tega člena, iz 1. do 10. točke sedmega odstavka tega člena, iz 1., 2., 3., 5., 8., 9., 10., 11. in 12. (samo informacija o izjavi: da ali ne) točke ter iz prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste in sedme alineje 13. točke in prve alineje 14. točke osmega odstavka tega člena, iz 1., 2., 3., 5., 7., 8. in 9. točke ter prve, druge, tretje, četrte in šeste alineje 10. točke devetega odstavka tega člena.

(14)V SICRIS se lahko prenašajo tudi drugi podatki iz zbirke podatkov iz drugega odstavka tega člena, ki niso osebni, če je tako določeno v splošnih aktih ARRS.

(15)SICRIS vodi javni infrastrukturni zavod Institut informacijskih znanosti (v nadaljnjem besedilu: IZUM), ki opravlja dejavnost informacijske in komunikacijske podpore znanstvenoraziskovalni dejavnosti. IZUM kot upravitelj SICRIS vodi, vzdržuje, nadgrajuje in obdeluje podatke o raziskovalni dejavnosti v Republiki Sloveniji, kar zajema podatke o raziskovalnih organizacijah in zasebnih raziskovalcih, raziskovalnih skupinah, raziskovalnih programih in projektih, raziskovalcih ter raziskovalni infrastrukturi in raziskovalni opremi. SICRIS se vodi elektronsko. Vodi se za spremljanje in podporo znanstvenoraziskovalni dejavnosti v Republiki Sloveniji, to je za potrebe vrednotenja rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela, ki se uporablja pri financiranju, evalviranju in nadzoru izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, za podporo izvajanju politike znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki se financira iz državnega proračuna in drugih virov, za zagotavljanje preglednosti financiranja raziskovalnih projektov in programov in njihovih rezultatov ter nakupa raziskovalne opreme, za prikaz znanstvenoraziskovalnega in razvojnega potenciala Republike Slovenije in s tem povezano podporo pri doseganju ciljev družbenega in gospodarskega razvoja Republike Slovenije, za znanstvenoraziskovalne, raziskovalno-analitične in statistične namene oziroma za izvajanje statističnih, socialno-ekonomskih in drugih raziskovanj s področja znanosti. V SICRIS se vodijo podatki iz trinajstega odstavka tega člena ter drugi podatki, če so potrebni za dosego namena iz tega odstavka. Osebni podatki, ki niso navedeni v trinajstem odstavku tega člena, se lahko vodijo le po predhodni privolitvi raziskovalca.

(16)V SICRIS so javni:

-        podatki o prejemnikih sredstev, obveznostih do prejemnikov sredstev in podatki o izvedenih plačilih prejemnikom sredstev na podlagi aktivnostih znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter podatki o izvajanju aktivnostih znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 11. (razen mirovanj), 12. (pri raziskovalnih programih in projektih samo obseg v FTE), 13., 14. in 15. (razen obsega izvajanja aktivnosti posameznega člana) točke drugega odstavka tega člena, in sicer za raziskovalne programe, raziskovalne projekte, raziskovalno infrastrukturo in raziskovalno opremo,

-        podatki iz evidence raziskovalnih organizacij iz 1., 2., 3. in 4. točke, druge in šeste alineje 5. točke, 6., 7., 10., 11., 16. in 17. točke petega odstavka tega člena. Za aktivne raziskovalne skupine so v SICRIS javni podatki iz 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. točke sedmega odstavka tega člena, iz 1., 3. in 9. točke ter iz prve do četrte alineje (razen podatka o datumu začetku zaposlitve) 13. točke osmega odstavka tega člena, iz 1. in 3. točke ter prve do četrte alineje (razen podatka o datumu začetka zaposlitve) 10. točke devetega odstavka tega člena,

-        drugi podatki iz zbirke podatkov iz drugega odstavka tega člena, ki niso osebni, če je tako določeno v splošnih aktih ARRS.

(17)Osebni podatki iz 8. in 11. točke ter iz pete in sedme alineje 13. točke osmega odstavka tega člena in iz 7. in 9. točke in šeste alineje 10. točke devetega odstavka tega člena lahko v SICRIS postanejo javni ob izrecnem soglasju raziskovalca oziroma strokovnega in tehničnega sodelavca.

(18)Zbirke podatkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena ARRS se v delu, ki se vodi elektronsko, trajno hranijo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. Zbirka podatkov iz 3. točke prvega odstavka tega člena se hrani do poteka namena iz prvega odstavka tega člena. Dokumentacija, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki za evidence iz prvega odstavka tega člena, se na ARRS hrani do poteka namena iz prvega odstavka tega člena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. V primeru prenehanja delovanja ARRS se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, podatki iz zbirk podatkov iz tega člena tega zakona predajo njegovemu pravnemu nasledniku, če tega ni, pa Arhivu Republike Slovenije.

(19)Podatki v SICRIS se trajno hranijo skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. V primeru prenehanja delovanja IZUM se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, podatki iz SICRIS oziroma SICRIS kot celota predajo njegovemu pravnemu nasledniku, če tega ni, pa Arhivu Republike Slovenije.

(20)Pogoje in postopek za vpis v evidenco raziskovalnih organizacij iz 2. točke prvega odstavka tega člena ter način vodenja zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena se določi v splošnem aktu ARRS.

(21)Način vodenja SICRIS v splošnem aktu določi IZUM.

(1)Podatke iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena ARRS zbira neposredno na podlagi prijav ali predlogov od izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter iz uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije, lahko tudi z neposrednim dostopom oziroma povezovanjem osebnih podatkov. ARRS brezplačno pridobi podatke o mladih raziskovalcih in raziskovalnih programih od prejemnikov stabilnega financiranja.

(2)ARRS brezplačno pridobiva podatke iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:

1.      ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, iz centralnega registra prebivalstva − podatke o raziskovalcu in strokovnem ter tehničnem sodelavcu (osebno ime, datum rojstva, spol, državljanstvo, podatke o prebivališču; podatek, če je pokojni) na podlagi podatka o EMŠO;

2.      Finančne uprave Republike Slovenije − podatke o davčni številki zasebnega raziskovalca na podlagi podatka o EMŠO;

3.      raziskovalnih organizacij, ki so delodajalci – EMŠO, podatke o zaposlitvi, podatke o raziskovalnem nazivu;

4.      IZUM − podatke, potrebne za preverjanje izpolnjevanja pogojev znanstvene odličnosti raziskovalcev na javnih razpisih in javnih pozivih;

5.      Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – podatke o zakonitem zastopniku pravne osebe (osebno ime, spol, EMŠO, elektronski naslov, delovno mesto, okrajšava znanstvenega naslova) na podlagi podatka o nazivu raziskovalne organizacije.

(3)Zbirka podatkov iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena se lahko z namenom samodejnega usklajevanja sprememb podatkov povezuje s Centralnim registrom prebivalstva in Poslovnim registrom Slovenije.

(4)Na zahtevo ministrstva, pristojnega za znanost, mu morata ARRS in IZUM zaradi izvajanja nadzora, priprave finančnega načrta, ter načrtovanja, spremljanja in izvajanja politike znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter za znanstvenoraziskovalne namene in za izvajanje analiz brezplačno predložiti podatke oziroma obdelave podatkov iz vseh zbirk podatkov, ki jih upravljata, razen iz zbirke recenzentov iz desetega odstavka prejšnjega člena.

(5)IZUM podatke iz trinajstega odstavka prejšnjega člena brezplačno pridobiva od ARRS na podlagi evidenčnih številk vpisa v evidenco raziskovalnih organizacij iz zbirke podatkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena. Dodatno IZUM od ARRS brezplačno pridobiva še vsebinske podatke za raziskovalne programe in raziskovalne projekte, in sicer povzetek, ključne besede, pomen za razvoj znanosti in pomen za razvoj Slovenije, identifikacije (COBISS-ID) del, nastalih kot rezultati raziskovalnega projekta oziroma raziskovalnega programa, ki jih ARRS prenese iz prijav oziroma poročil prijaviteljev, ter podatke o nazivu raziskovalne infrastrukture oziroma raziskovalne opreme, letu nabave, nabavni vrednosti, klasifikaciji in viru sofinanciranja. Podatke, ki jih na podlagi izrecnega soglasja raziskovalca dodatno vodi SICRIS, IZUM pridobiva neposredno od raziskovalcev in iz nacionalnega knjižničnega sistema, ki ga upravlja IZUM. Podatke za mednarodne projekte, vezane na slovenske raziskovalne organizacije, IZUM brezplačno pridobiva od raziskovalnih organizacij ter iz uradnih mednarodnih baz. Vsebinske podatke za raziskovalne programe in podatke o mladih raziskovalcih IZUM lahko brezplačno pridobi od raziskovalnih organizacij, če ARRS s temi podatki ne razpolaga. Podatke o nazivu raziskovalne infrastrukture oziroma raziskovalne opreme, letu nabave, nabavni vrednosti, klasifikaciji in virih financiranja ter ime in priimek skrbnika opreme IZUM lahko brezplačno pridobi od raziskovalne organizacije ali financerjev teh aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, če ARRS s temi podatki ne razpolaga. Podatke IZUM uporablja in jih obdeluje za izvajanje dejavnosti, vodenje zbirk podatkov po tem zakonu, pripravo obdelav podatkov za spremljanje znanstvene odličnosti na prošnjo ARRS, raziskovalnih organizacij in ministrstev, pristojnih za znanost, tehnologijo in razvoj, ter za namene iz trinajstega odstavka prejšnjega člena.

(6)Raziskovalne organizacije lahko iz SICRIS brezplačno pridobivajo trenutne podatke, ki se nanašajo nanje, na njihove raziskovalne skupine in na raziskovalce, strokovne in tehnične sodelavce, zaposlene pri njih, v eni od standardnih oblik, tako kot so ti zapisani v sistemu. Te podatke lahko potem raziskovalne organizacije same prek lastnih nadaljnjih obdelav uporabljajo za izvajanje dejavnosti, samoevalvacij, evalvacij in nadzora ter za spremljanje stanja, za analize oziroma v statistične namene.

(7)ARRS lahko osebne podatke, o katerih vodi zbirke podatkov, in podatke, ki jih pridobi od upravljavcev zbirk osebnih podatkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, obdeluje samo za namen, določen v prvem odstavku prejšnjega člena.

(1)Raziskovalne organizacije morajo biti registrirane za opravljanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in zagotoviti raziskovalce, vodje aktivnosti, raziskovalno opremo in prostore ter infrastrukturo za podporo tej dejavnosti. Raziskovalna organizacija mora biti vpisana v evidenco raziskovalnih organizacij iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona.

(2)Raziskovalne organizacije razvijajo takšen sistem notranjega delovanja, ki bo ustvaril pregleden, odprt, vključujoč in enakopraven ter mednarodno priznan sistem zaposlovanja in kariernega razvoja, ki omogoča enake možnosti ne glede na narodnost, spol, raso ali starost.

(1)Raziskovalna organizacija, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, določene s tem zakonom, in je vpisana v evidenco raziskovalnih organizacij, lahko sklepa sporazume o gostovanju z raziskovalci iz tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: sporazumi). S sporazumom se raziskovalec iz tretje države zaveže, da si bo prizadeval dokončati znanstvenoraziskovalno dejavnost, raziskovalna organizacija pa se zaveže, da bo gostila raziskovalca iz tretje države za namene dokončanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(2)Če raziskovalna organizacija ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, določenih s tem zakonom, izgubi pravico do sklepanja sporazumov oziroma mora odstopiti od že sklenjenih sporazumov z dnem izbrisa iz evidence raziskovalnih organizacij.

(3)Raziskovalne organizacije, ki imajo sklenjene sporazume, morajo obveščati ARRS o sklenjenih sporazumih in o prenehanju veljavnosti teh sporazumov.

(4)ARRS objavi seznam raziskovalnih organizacij, ki lahko sklepajo sporazume, in tudi seznam raziskovalnih organizacij s sklenjenimi sporazumi.

(5)Nadzor nad izvajanjem sporazumov opravlja ARRS.

(6)Vsebino, obliko in način sklepanja sporazumov iz prvega odstavka tega člena, način obveščanja iz tretjega odstavka tega člena, vsebino in način objave seznamov iz četrtega odstavka tega člena ter način nadzora nad izvajanjem sporazumov iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za znanost.

Javni raziskovalni zavodi so pri svojem delu avtonomni, kar jim zagotavlja predvsem:

1.      svobodo raziskovanja in posredovanja znanja;

2.      samostojno upravljanje sredstev stabilnega financiranja v skladu s tem zakonom;

3.      samostojno urejanje notranje organiziranosti in delovanja v skladu s predpisi, aktom o ustanovitvi in statutom;

4.      sprejemanje pogojev za izvolitev v raziskovalne nazive ob upoštevanju minimalnih pogojev, določenih v splošnem aktu ARRS;

5.      izvolitve v raziskovalne nazive;

6.      izbiro zaposlenih za zasedbo delovnih mest;

7.      oblikovanje in določitev področij znanstvenoraziskovalnega dela;

8.      volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s tem zakonom, statuti in drugimi akti;

9.      odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami.

(1)Javni raziskovalni zavod, ki ga je ustanovila Republika Slovenija ali je ustanovljen z veljavnim zakonom, ki ureja SAZU, je lastnik stvarnega premoženja, pridobljenega iz javnih in drugih virov.

(2)Javni raziskovalni zavod ravna s stvarnim premoženjem, ki ga ima v lasti, v skladu s četrtim odstavkom 2. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), tem zakonom, aktom o ustanovitvi in statutom.

(3)Javni raziskovalni zavod je pred sklenitvijo pravnega posla, s katerim odtuji ali obremeni stvarno premoženje, katerega pogodbena vrednost presega 50.000 evrov, in pred brezplačno odtujitvijo ali obremenitvijo stvarnega premoženja, dolžan pridobiti pisno soglasje vlade. Pravni posli, sklenjeni brez predhodnega pisnega soglasja, so nični.

(4)Sredstva, pridobljena iz ravnanja s stvarnim premoženjem, se uporabijo za amortizacijo, investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo.

(1)Raziskovalec, zaposlen v raziskovalni organizaciji, mora imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, ter izpolnjevati druge predpisane pogoje, določene v tem zakonu in splošnih aktih ARRS.

(2)Raziskovalec, zaposlen v raziskovalni organizaciji, je razvrščen v raziskovalni naziv ali ustrezen naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca skladno z zakonom, ki ureja visoko šolstvo. Med raziskovalne nazive se štejejo naslednje skupine nazivov: znanstveni nazivi, strokovno-raziskovalni nazivi in razvojni nazivi.

(3)Znanstveni naziv se dodeli raziskovalcem, ki opravljajo predvsem temeljne raziskave in izpolnjujejo pogoje za znanstveni naziv. Strokovno-raziskovalni naziv se dodeli raziskovalcem, ki opravljajo temeljne raziskave in vodijo ali izvajajo aplikativne projekte ter izpolnjujejo pogoje za strokovno-raziskovalni naziv. Razvojni naziv se dodeli raziskovalcem, ki vodijo ali izvajajo predvsem razvojne projekte ter izpolnjujejo pogoje za razvojni naziv.

(4)Raziskovalni nazivi, primerjalnik nazivov in minimalni pogoji za izvolitev v raziskovalni naziv se določijo v splošnem aktu ARRS in so primerljivi z nazivi na področju visokega šolstva. Pogoje za izvolitev v naziv sprejme raziskovalna organizacija, upoštevaje minimalne pogoje za izvolitev v raziskovalni naziv, določene v splošnem aktu ARRS.

(5)Raziskovalcem, ki so kot izvajalci aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti zaposleni v okviru aktivnosti znanstvenoraziskovalnih dejavnosti iz 2., 5., 6. in 7. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona za določen čas, se zaradi odsotnosti iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo zaposlitev podaljša za čas upravičene odsotnosti, zaradi drugih oblik upravičenih odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, pa samo, če gre za neprekinjeno odsotnost, daljšo od šestih mesecev, in sicer največ za čas upravičene odsotnosti. Če sredstev za podaljšanje zaposlitve ni mogoče zagotoviti iz prvotnega vira, se pri prejemnikih stabilnega financiranja stroški zaposlitve krijejo iz sredstev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(6)Raziskovalec iz tretje države, ki želi v Republiki Sloveniji opravljati znanstvenoraziskovalno dejavnost, mora z raziskovalno organizacijo skleniti sporazum.

(7)Raziskovalec iz tretje države, s katerim ima raziskovalna organizacija sklenjen sporazum, mora izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka tega člena, če je zaposlen v raziskovalni organizaciji.

(8)Zasebni raziskovalec se na podlagi vloge vpiše v register zasebnih raziskovalcev, ki ga vodi ARRS.

(9)S splošnim aktom ARRS se določijo postopek za vpis in izbris ter za spremembo podatkov v registru zasebnih raziskovalcev, podatki registra zasebnih raziskovalcev in poročanje o opravljenem delu na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter razlogi za izbris iz registra zasebnih raziskovalcev.

(10)V register zasebnih raziskovalcev se lahko vpišejo:

1.      raziskovalci z izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu tretje stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven, in ki so usposobljeni opravljati temeljno in aplikativno znanstvenoraziskovalno dejavnost;

2.      strokovnjaki z magisterijem znanosti, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščen na 9. raven ali z izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, in ki so usposobljeni opravljati aplikativno znanstvenoraziskovalno dejavnost;

3.      strokovnjaki, ki so usposobljeni opravljati znanstvenoraziskovalno dejavnost ali inovacijsko dejavnost, ne glede na doseženo izobrazbo in imajo opravljena znanstvenoraziskovalna dela, podeljene patente oziroma inovacije.

(11)V register se lahko vpiše zasebni raziskovalec iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1.      ni v delovnem razmerju več kot polovico od polnega delovnega časa;

2.      nima statusa študenta;

3.      ni uživalec pokojnine oziroma ne opravlja neke druge samostojne dejavnosti ter v zvezi s tem ni vpisan v register samostojnih dejavnosti, če je tak register predpisan;

4.      ima naslov opravljanja dejavnosti v Republiki Sloveniji;

5.      ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji;

6.      je usposobljen opravljati znanstvenoraziskovalno dejavnost v skladu s prejšnjim odstavkom;

7.      da, če je lastnik ali solastnik pravnega subjekta, poda utemeljeno pojasnilo, zakaj znanstvenoraziskovalne dejavnosti ne more opravljati v pravnem subjektu, katerega lastnik ali solastnik je.

(12)Postopek za vpis v register zasebnih raziskovalcev se začne z vlogo, ki vsebuje zahtevek za vpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev za vpis. O vlogi odloči direktor ARRS z odločbo na podlagi mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje direktor ARRS.

(13)Ob vpisu v register zasebnih raziskovalcev ARRS zasebnega raziskovalca po uradni dolžnosti vpiše v evidenco raziskovalnih organizacij.

(1)Znanstvenoraziskovalna obveznost se zaposlenemu raziskovalcu določi kot polna, kar ustreza delovnemu razmerju za polni delovni čas, ali kot zmanjšana, kar ustreza delovnemu razmerju s krajšim delovnim časom.

(2)Raziskovalec v raziskovalni organizaciji s polno znanstvenoraziskovalno obveznostjo lahko, če so za to zagotovljena sredstva, izjemoma opravlja znanstvenoraziskovalno dejavnost še največ 20 % polnega delovnega časa na teden tudi pri istem delodajalcu, vendar ne iz državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(3)Direktor javnega raziskovalnega zavoda lahko opravlja znanstvenoraziskovalno obveznost kot dopolnilno zaposlitev pri istem ali drugem delodajalcu v obsegu, ki ne presega 20 % polnega delovnega časa na teden. Dopolnilna zaposlitev se lahko financira iz sredstev ARRS ali drugih sredstev.

(1)Vodja raziskovalnega projekta ali programa je raziskovalec, ki ima izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu tretje stopnje oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven, ter izkazuje mednarodno primerljive raziskovalne rezultate.

(2)Kriterije za ugotavljanje izpolnjevanja izkazovanja mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov in obdobje zajema mednarodno primerljivih raziskovalnih dosežkov na predlog znanstvenega sveta ARRS sprejme upravni odbor ARRS. Obdobje zajema mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov se lahko v primeru odsotnosti iz petega odstavka 61. člena tega zakona podaljša največ za čas odsotnosti.

(1)Za določitev plač raziskovalcev, zaposlenih v javnih raziskovalnih organizacijah, ki se zaposlijo za določen čas na podlagi posebne pogodbe med javno raziskovalno organizacijo in Evropsko komisijo ali drugim organom EU, mednarodno organizacijo ali tujo ustanovo ali drugim tujim financerjem ali gospodarskim subjektom (v nadaljnjem besedilu: sopogodbenik), se ne uporabljajo določila zakona, ki določa plače v javnem sektorju tudi, če v pogodbi niso določeni plača in drugi prejemki, ki jih raziskovalec prejema v času tovrstne zaposlitve. V tem primeru se višina osnovne plače raziskovalca določi z internimi akti javne raziskovalne organizacije ob smiselni uporabi zakona, ki ureja sistem plač javnih uslužbencev. V tem primeru plača raziskovalca z vsemi dodatki ne sme presegati dvakratnika osnovne plače v najvišjem plačnem razredu delovnega mesta, na katerega je raziskovalec razporejen.

(2)Plače raziskovalcev, napotenih na delo v tujino, se za čas dela v tujini določijo v skladu z uredbo vlade, ki ureja plače in druge prejemke javnih uslužbencev za delo v tujini.

(1)Raziskovalna organizacija in raziskovalec, ki je v raziskovalni organizaciji zaposlen za nedoločen čas, se lahko dogovorita o mirovanju pravic, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi. V času mirovanja pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja lahko raziskovalec sklene delovno razmerje za določen čas z drugim delodajalcem za raziskovalno oziroma pedagoško delo.

(2)V času mirovanja pravic, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas raziskovalcu miruje tudi raziskovalni naziv.

Delavci v javnih raziskovalnih organizacijah, izvoljeni v raziskovalne nazive oziroma v nazive visokošolskih učiteljev, lahko v šestih letih za eno leto preidejo v drugo domačo ali tujo raziskovalno organizacijo.

(1)Javni raziskovalni zavod je zavod, ki ga za namen neodvisnega izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ustanovi Republika Slovenija na predlog ministrstva, pristojnega za znanost, ali SAZU na podlagi veljavnega zakona, ki ureja SAZU. Zavod je ustanovljen za izvajanje javne službe po tem zakonu in je v aktu o ustanovitvi opredeljen kot javni raziskovalni zavod.

(2)Javni infrastrukturni zavod je zavod, ki ga ustanovi Republika Slovenija na predlog ministrstva, pristojnega za znanost za izvajanje javne službe, in sicer infrastrukturne dejavnosti kot podpore znanstvenoraziskovalni dejavnosti po tem zakonu, in ki je v aktu o ustanovitvi opredeljen kot javni infrastrukturni zavod. Javni infrastrukturni zavod lahko opravlja tudi znanstvenoraziskovalno dejavnost, če ima to opredeljeno v aktu o ustanovitvi.

(1)Organi javnega raziskovalnega zavoda in javnega infrastrukturnega zavoda so upravni odbor, znanstveni oziroma strokovni svet in direktor.

(2)Upravni odbor sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki zaposlenih in predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti na način, da je med predstavniki ustanovitelja upoštevana uravnotežena zastopanost spolov. Upravni odbor ima od pet do devet članov. Število članov mora biti liho, pri čemer nobena od treh skupin predstavnikov iz prvega stavka tega odstavka v upravnem odboru ne sme imeti večine. Mandat članov upravnega odbora je štiri leta. Število članov upravnega odbora in način njihovega imenovanja oziroma izvolitve se določita z aktom o ustanovitvi, podrobnejši način imenovanja oziroma izvolitve članov upravnega odbora pa se lahko določi v statutu javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda.

(3)Znanstveni oziroma strokovni svet obravnava vprašanja s področja znanstvenega in strokovnega dela javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda. Sestava, dolžina mandata, način oblikovanja in podrobnejše naloge znanstvenega oziroma strokovnega sveta se v skladu z aktom o ustanovitvi določijo v statutu javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda na način, da bo upoštevana uravnotežena zastopanost spolov članov.

(1)Upravni odbor je organ upravljanja javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda.

(2)Upravni odbor ima naslednje pristojnosti:

1.      sprejema splošne akte javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda ter akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest;

2.      sprejema strategijo razvoja javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda in spremlja njeno uresničevanje;

3.      sprejema letni program dela in finančni načrt javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda;

4.      upravni odbor javnega infrastrukturnega zavoda mora k letnemu programu dela in finančnemu načrtu pridobiti soglasje ustanovitelja;

5.      sprejema letno poročilo javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda;

6.      v javnih raziskovalnih zavodih na predlog direktorja in ob predhodnem mnenju znanstvenega sveta sprejema razporeditev sredstev S-ZRD-O;

7.      v javnih raziskovalnih zavodih na predlog direktorja in ob predhodnem mnenju znanstvenega sveta sprejme akt prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena tega zakona;

8.      v javnih raziskovalnih zavodih sprejme poročilo o evalvaciji iz 31. člena tega zakona;

9.      odloča o zadevah gospodarske in materialne narave;

10.   odloča o predlogu direktorja o uporabi presežka prihodkov nad odhodki;

11.   na predlog direktorja ustanovitelju predlaga način pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki;

12.   daje ustanovitelju in direktorju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih;

13.   izvaja nadzor nad vodenjem poslov ter nad finančnim in premoženjskim stanjem javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda;

14.   sprejema statut, h kateremu, ne glede na določbe zakona, ki ureja zavode, ni potrebno soglasje ustanovitelja;

15.   imenuje zunanje revizorje za pregled finančnega poslovanja javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda;

16.   potrjuje program notranje revizije in program notranjega nadzora;

17.   daje soglasje za posle, ki se v statutu določijo kot posli, za katere je potrebno soglasje upravnega odbora;

18.   od direktorja lahko zahteva informacije glede katerega koli poročila ali zadeve v zvezi s poslovanjem javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda;

19.   imenuje in razrešuje direktorja javnega zavoda, h čemur ne glede na določbe zakona, ki ureja zavode, ni potrebno soglasje ustanovitelja;

20.   imenuje komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;

21.   izvaja druge naloge v skladu z aktom o ustanovitvi oziroma statutom javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda.

(3)Naloge upravnega odbora se podrobneje opredelijo v aktu o ustanovitvi javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda.

Člani upravnega odbora javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda morajo svoje naloge opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Za kršitev dolžne skrbnosti in zaradi kršitve varovanja poslovne skrivnosti so odškodninsko odgovorni po splošnih načelih obligacijskega prava.

(1)Za direktorja javnega raziskovalnega zavoda je lahko imenovan raziskovalec, ki ima izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu tretje stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih tretje stopnje in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven, izpolnjuje kriterije za vodjo temeljnega raziskovalnega projekta ter izpolnjuje tudi druge pogoje, določene z aktom o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda.

(2)Za direktorja javnega infrastrukturnega zavoda je lahko imenovana oseba z najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, izkazuje pa tudi potrebno strokovno znanje in sposobnost za organiziranje in vodenje ter izpolnjuje druge pogoje, določene z aktom o ustanovitvi javnega infrastrukturnega zavoda.

(3)Direktor javnega raziskovalnega zavoda in javnega infrastrukturnega zavoda je imenovan za obdobje petih let.

(4)Direktorja imenuje in razrešuje upravni odbor.

(1)Direktor je poslovodni organ javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda.

(2)Direktor vodi, zastopa in predstavlja javni raziskovalni oziroma infrastrukturni zavod ter je odgovoren za zakonitost poslovanja javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda. Opravlja naslednje naloge:

1.      skrbi in odgovarja za zakonitost dela javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda in za izvajanje njegovih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi, aktom o ustanovitvi ter splošnimi akti javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda;

2.      upravnemu odboru predlaga v sprejetje splošne akte javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda;

3.      upravnemu odboru predlaga v sprejetje statut in akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest;

4.      upravnemu odboru predlaga sprejetje letnega programa dela in finančni načrt javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda;

5.      upravnemu odboru predlaga v sprejetje letno poročilo o delu javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda;

6.      upravnemu odboru predlaga v sprejetje strategijo razvoja javnega raziskovalnega oziroma javnega infrastrukturnega zavoda;

7.      v javnih raziskovalnih zavodih upravnemu odboru predlaga v sprejetje razporeditev sredstev S-ZRD-O;

8.      v javnih raziskovalnih zavodih upravnemu odboru predlaga v sprejetje akt prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena tega zakona;

9.      sprejema akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda, če s predpisi ni določeno drugače;

10.   pripravi predlog odločitve o uporabi presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki za upravni odbor;

11.   obravnava mnenja in predloge znanstvenega sveta;

12.   imenuje strokovne komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;

13.   opravlja druge naloge skladno z zakonom, aktom o ustanovitvi oziroma statutom raziskovalnega oziroma infrastrukturnega javnega zavoda.

(3)Naloge direktorja se podrobneje opredelijo v aktu o ustanovitvi oziroma v statutu javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda.

(1)Direktor je odgovoren, da javni raziskovalni oziroma infrastrukturni zavod posluje v skladu z zakonom, drugimi predpisi, aktom o ustanovitvi in splošnimi akti javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda.

(2)Direktor je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru in ustanovitelju.

(3)Direktor mora pri svojem delu ravnati nepristransko in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ter varovati poslovne skrivnosti javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda. Direktor odgovarja javnemu raziskovalnemu oziroma infrastrukturnemu zavodu za škodo, ki jo je povzročil s svojim nevestnim oziroma protipravnim ravnanjem.

(1)Znanstveni oziroma strokovni svet je strokovni organ javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda.

(2)Pristojnosti znanstvenega sveta so:

1.      odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu ali drugih splošnih aktih javnega raziskovalnega zavoda;

2.      daje mnenje k strategiji razvoja javnega raziskovalnega zavoda;

3.      obravnava letni program dela in finančni načrt javnega raziskovalnega zavoda;

4.      daje mnenje na predlog direktorja o razporeditvi sredstev S-ZRD-O;

5.      daje mnenje k aktu prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena tega zakona, ki ga predlaga direktor;

6.      obravnava poročilo o evalvaciji iz 31. člena tega zakona;

7.      podaja mnenje v postopku imenovanja oziroma razrešitve direktorja javnega raziskovalnega zavoda;

8.      imenuje komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;

9.      izvaja druge naloge v skladu z aktom o ustanovitvi oziroma statutom javnega raziskovalnega zavoda.

(3)Pristojnosti strokovnega sveta so:

1.      odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu ali drugih splošnih aktih javnega infrastrukturnega zavoda;

2.      daje mnenje k strategiji razvoja javnega infrastrukturnega zavoda;

3.      obravnava letni program dela in finančni načrt javnega infrastrukturnega zavoda;

4.      sprejema stališča o ravni kakovosti storitev javnega infrastrukturnega zavoda;

5.      podaja mnenje v postopku imenovanja oziroma razrešitve direktorja javnega infrastrukturnega zavoda;

6.      imenuje komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;

7.      izvaja druge naloge v skladu z aktom o ustanovitvi oziroma statutom javnega infrastrukturnega zavoda.

(4)Sestava in način oblikovanja znanstvenega oziroma strokovnega sveta se v skladu z aktom o ustanovitvi določijo v statutu javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda.

Za zagotavljanje enakih možnosti spolov javne raziskovalne organizacije sprejmejo in izvajajo program ukrepov ter najmanj enkrat letno obravnavajo njegove učinke in o njih poročajo v okviru rednih letnih poročil.

(1)Obvladovanje pomembnih tveganj v poslovanju Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes) in Inštituta informacijskih znanosti Maribor (IZUM), povezanih z zagotavljanjem neprekinjenega delovanja informacijskih sistemov državnega in mednarodnega pomena ter obvladovanjem nevarnosti in škod, se lahko zagotavlja z organiziranjem stalne pripravljenosti zaposlenih na domu.

(2)Izvajanje stalne pripravljenosti iz prvega odstavka pomeni dosegljivost javnega uslužbenca izven delovnega časa zaradi potreb takojšnjega prihoda na delo ali zagotovitve neprekinjenega delovanja informacijskih sistemov iz tretjega odstavka tega člena na oddaljen način.

(3)Nujni informacijski sistemi, za katere se lahko odredi stalna pripravljenost, so tisti, ki zagotavljajo neprekinjeno delovanje informacijskih infrastruktur javnih infrastrukturnih zavodov, delovanje storitev, od katerih sta odvisna delovanje javnih zavodov s področja raziskovanja, izobraževanja, kulture, državne uprave in delovanje interneta v Republiki Sloveniji. Med nujne informacijske storitve se šteje tudi neprekinjeno zagotavljanje informacijske varnosti.

(4)Podrobnejše določbe o infrastrukturnih dejavnostih, izpostavljenih pomembnim tveganjem, za katere se lahko odredi stalna pripravljenost, ter način določitve stalne pripravljenosti se določijo v aktu o ustanovitvi.

(1)Javne raziskovalne organizacije in raziskovalci spodbujajo uporabo, zaščito in prenos znanja na način, da so raziskovalni rezultati, financirani iz javnih virov, preneseni v družbo oziroma gospodarstvo. Prihodki iz dejavnosti prenosa znanja se lahko namenijo le za financiranje osnovne dejavnosti javne raziskovalne organizacije ali uporabijo za nagrajevanje izumiteljev skladno z zakonom, ki ureja izume iz delovnega razmerja.

(2)Ne glede na zakon, ki ureja javne finance, lahko javna raziskovalna organizacija, zaradi prenosa znanja v družbo oziroma gospodarstvo, ustanovi gospodarsko družbo.

(3)Gospodarsko družbo javna raziskovalna organizacija ustanovi skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in vanjo vstopa z intelektualno lastnino, pridobljeno z izvajanjem znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Intelektualna lastnina mora biti veljavno vrednotena na dan sklenitve družbene pogodbe skladno s postopki, ki urejajo intelektualno lastnino. Pri tem kot ustanovitelj odgovarja za obveznosti ustanovljene pravne osebe do višine svojega kapitalskega vložka.

(4)Način vrednotenja intelektualne lastnine, postopek izbire zasebnega soustanovitelja, postopek in pogoji ustanavljanja, gospodarske družbe ter strategija izstopa iz ustanovljene pravne osebe so opredeljeni v posebnem aktu javne raziskovalne organizacije, ki ga sprejme upravni odbor in h kateremu poda soglasje vlada. Določila, ki se nanašajo na posamičen primer ustanovitve gospodarske družbe, so opredeljena v družbeni pogodbi.

(5)Za ustanovitev gospodarske družbe, ki mora temeljiti na družbeni pogodbi, javna raziskovalna organizacija potrebuje soglasje ustanovitelja, in sicer na predlog upravnega odbora javne raziskovalne organizacije. Pripravljena mora biti vsa potrebna dokumentacija, na podlagi katere lahko ustanovitelj sprejme odločitev.

(1)Javni raziskovalni zavodi lahko, ob izpolnjevanju pogojev po predpisih, ki urejajo visokošolsko izobraževanje, v okviru svoje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sodelujejo z univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi pri oblikovanju in izvajanju visokošolskega izobraževanja.

(2)Podrobnejše določbe o postopku povezovanja in o sodelovanju javnih raziskovalnih zavodov z univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi se opredelijo v aktu o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda oziroma v statutu javnega raziskovalnega zavoda.

(1)Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti predstavlja znanstvene in družbeno oziroma gospodarsko pomembne ter neodvisne znanstvene raziskave in podporne dejavnosti za njihovo izvajanje, ki se izvajajo neprekinjeno, kakovostno in nepridobitno ter katerih rezultati so javno dostopni ter pomembni za znanstveni in družbeni oziroma gospodarski razvoj Slovenije. Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega raziskovalne programe in usposabljanje mladih raziskovalcev ter infrastrukturno, upravljavsko in podporno dejavnost ter drugo institucionalno infrastrukturo, programe nacionalnih raziskav in razvoja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, financiranih prek stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(2)Izvajalci javne službe so subjekti, katerih glavni cilj na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti je neodvisna izvedba raziskav oziroma obsežna razširitev rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja.

(3)Javno službo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvajajo javne raziskovalne organizacije, s čimer uresničujejo svoje temeljno poslanstvo. Javne raziskovalne organizacije morajo za izvajanje javne službe izpolnjevati pogoje iz 80. člena tega zakona.

(4)Javno službo lahko izvajajo tudi raziskovalne organizacije javnega prava, opredeljene v 81. členu tega zakona, in raziskovalne organizacije zasebnega prava iz 82. člena tega zakona. Raziskovalne organizacije iz tega odstavka morajo za izvajanje javne službe izpolnjevati pogoje iz 80. člena tega zakona.

(5)Raziskovalnim organizacijam zasebnega prava iz 82. člena tega zakona se za izvajanje javne službe podeli koncesija, javni zavodi iz 81. člena tega zakona pa izvajajo javno službo na način, kot to velja za javne raziskovalne organizacije.

(6)Javna služba se financira oziroma sofinancira iz javnih virov.

(7)Javni raziskovalni zavodi lahko poleg dejavnosti javne službe opravljajo tudi tržno dejavnost, povezano z dejavnostmi iz prvega odstavka tega člena, pri čemer te ne smejo posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe. Kadar javni raziskovalni zavod opravlja tržno dejavnost, mora biti cena na trgu oblikovana tako, da upošteva polno lastno ceno tržne dejavnosti, ki mora vključevati vse neposredne in posredne stroške zagotavljanja te tržne storitve.

(8)Javni infrastrukturni zavodi lahko poleg dejavnosti javne službe opravljajo tudi tržno dejavnost, povezano z javno službo, pri čemer ta ne sme posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe. Kadar javni infrastrukturni zavod opravlja tržno dejavnost, mora biti cena na trgu oblikovana tako, da zajema polno lastno ceno tržne dejavnosti, ki mora vključevati vse neposredne in posredne stroške zagotavljanja te tržne storitve.

(9)Javni raziskovalni zavodi in javni infrastrukturni zavodi prihodke in odhodke javne službe ter tržne dejavnosti vodijo ločeno v skladu z veljavnimi finančnimi predpisi.

(10)Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z dejavnostmi iz prvega in petnajstega odstavka tega člena, in ob upoštevanju zakona, ki ureja fiskalno pravilo, sme javni raziskovalni zavod nameniti le za izvajanje in razvoj dejavnosti. O razporeditvi odloči upravni odbor na predlog direktorja.

(11)Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z dejavnostmi iz sedmega odstavka tega člena, ob upoštevanju zakona, ki ureja fiskalno pravilo, javni raziskovalni zavod lahko nameni za izvajanje in razvoj dejavnosti. O razporeditvi odloči upravni odbor na predlog direktorja.

(12)Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen na javni službi, javni infrastrukturni zavod lahko nameni le za izvajanje in razvoj dejavnosti. O razporeditvi odloči upravni odbor na predlog direktorja.

(13)Javni raziskovalni zavod in javni infrastrukturni zavod za pokritje presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenega iz javne službe in z dejavnostmi iz petnajstega odstavka tega člena, nameni tudi presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z dejavnostmi iz sedmega oziroma osmega odstavka tega člena. O načinu poravnave primanjkljaja odloči ustanovitelj na predlog upravnega odbora javnega raziskovalnega oziroma javnega infrastrukturnega zavoda.

(14)Presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenega z dejavnostmi iz sedmega oziroma osmega odstavka tega člena, javni raziskovalni zavod oziroma javni infrastrukturni zavod ne sme pokriti iz sredstev javne službe ali dejavnosti iz petnajstega odstavka tega člena. O načinu poravnave primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog upravnega odbora javnega raziskovalnega zavoda oziroma javnega infrastrukturnega zavoda.

(15)Prihodki znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 2. ter 5. do 9. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona se pri prejemnikih stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti obravnavajo enako kot prihodki javne službe.

(16)V primeru presežka odhodkov nad prihodki po obračunskem načelu na javni službi, drugi dejavnosti ali na ravni javnega raziskovalnega zavoda in javnega infrastrukturnega zavoda, mora javni raziskovalni zavod oziroma javni infrastrukturni zavod naročiti revizijo računovodskih izkazov na način, kot ga določa zakon, ki ureja zunanjo revizijo.

(1)Za pridobitev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti mora raziskovalna organizacija dosegati minimalne vstopne pogoje zmogljivosti in pogoje znanstvene odličnosti.

(2)V okviru doseganja zmogljivosti mora raziskovalna organizacija imeti skupaj najmanj 30 FTE zaposlitev raziskovalcev za znanstvenoraziskovalno dejavnost v zadnjih osmih zaključenih koledarskih letih in v tem obdobju imeti dodeljena sredstva najmanj v vrednosti 500.000 eurov iz sredstev za aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V vsoti sredstev iz prejšnjega stavka se upoštevajo prejeta sredstva ARRS, sredstva projektov okvirnega programa EU za raziskave, razvoj in inovacije, pri katerih se upošteva višina podpisanih pogodb, sredstva projektov, ki so rezultat partnerskih projektov okvirnega programa, oziroma sredstva projektov iz gospodarstva, pri katerih upoštevana vrednost ne sme presegati ene tretjine minimalne vrednosti sredstev iz prvega stavka.

(3)V okviru doseganja pogojev znanstvene odličnosti mora imeti raziskovalna organizacija v zadnjem osemletnem obdobju podpisani najmanj dve pogodbi za raziskovalne oziroma inovacijske projekte okvirnega programa EU za raziskave, razvoj in inovacije ali projektov, ki so rezultat partnerskih projektov okvirnega programa EU, ali vsaj eno pogodbo za center odličnosti, financiran na osnovi centralnih programov EU.

(4)Seznam instrumentov okvirnega programa EU za raziskave, razvoj in inovacije, instrumentov, ki so rezultat ukrepov okvirnega programa EU, ter instrumente centrov odličnosti enkrat letno pripravi ministrstvo, pristojno za znanost, in je objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za znanost, in ARRS.

(5)Podrobnejša opredelitev načina preverjanja pogojev iz drugega in tretjega odstavka tega člena je opredeljena v splošnem aktu ARRS.

(1)Javni zavodi, ki niso javne raziskovalne organizacije, in so ustanovljeni na podlagi drugih zakonov ter izpolnjujejo pogoje iz 80. člena tega zakona, so lahko financirani v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(2)Javni zavodi iz prejšnjega odstavka, ki so bili kot prejemniki stabilnega financiranja financirani v preteklem pogodbenem obdobju, se glede stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti obravnavajo na enak način kot javne raziskovalne organizacije, pri čemer se pred začetkom novega šestletnega pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona preveri izpolnjevanje pogojev iz 80. člena tega zakona.

(3)Javni zavodi iz prvega odstavka tega člena lahko vstopijo v sistem stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti na podlagi javnega razpisa, ki se lahko objavi eno leto pred začetkom evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona. V javnem razpisu se določijo tudi področja novih raziskovalnih programov ter za ISF-O in PSF-O namenjena proračunska sredstva.

(4)ARRS v postopku javnega razpisa ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 80. člena tega zakona, izvede evalvacijski postopek iz 30. člena tega zakona, na podlagi katerega oblikuje prednostno listo in upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva izda sklep o izbiri za opravljanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti izbranim prijaviteljem ali sklep o zavrnitvi prijave za opravljanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti neizbranim prijaviteljem.

(5)Zoper odločitev ARRS o izbiri, ki jo na prvi stopnji sprejme direktor ARRS, lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor. Stranka mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži zaradi kršitve postopka ali očitne pomote. Ocena in pripadajoče pojasnilo recenzenta ne more biti predmet ugovora. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji oziroma izvršitve odločitve. O ugovoru zoper sklep o izbiri odloči upravni odbor ARRS. Zoper odločitev upravnega odbora ARRS ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.

(6)Financiranje izbranih javnih zavodov se začne 1. januarja leta po zaključenem javnem razpisu iz tretjega odstavka tega člena in traja do izteka pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. V tem obdobju javni zavod ni upravičen do sredstev RSF.

(7)Če se v šestem letu pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona ugotovi, da javni zavod ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena tega zakona, stabilno financiranje s koncem leta preneha.

(8)Vsebina in postopek javnega razpisa sta določena s splošnim aktom ARRS.

Koncesija za izvajanje javne službe v znanstvenoraziskovalni dejavnosti se lahko dodeli pravni osebi zasebnega prava, ki ni ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ter dopolnjuje znanstvenoraziskovalno dejavnost javnih raziskovalnih organizacij v Republiki Sloveniji na način, da izkazuje kapaciteto za znanstvenoraziskovalno delo in izpolnjuje pogoje, določene v 80. členu tega zakona.

(1)Koncesionarje, financirane v preteklem pogodbenem obdobju, se obravnava na enak način kot javne raziskovalne organizacije, pri čemer se pred začetkom novega šestletnega pogodbenega obdobja preveri izpolnjevanje pogojev iz 80. člena tega zakona. Če koncesionar ne izpolnjuje pogojev, določenih v 80. členu tega zakona, se mu ne podeli koncesije za naslednje pogodbeno obdobje iz 28. člena tega zakona.

(2)Koncesija se lahko raziskovalni organizaciji, ki še nima podeljene koncesije za opravljanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, podeli na podlagi javnega razpisa, ki se lahko objavi eno leto pred začetkom evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona. V javnem razpisu se določijo tudi področja novih raziskovalnih programov za podelitev koncesije ter proračunska sredstva, namenjena za ISF-O in PSF-O.

(3)ARRS v postopku javnega razpisa ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 80. člena tega zakona, izvede evalvacijski postopek iz 30. člena tega zakona, na podlagi katerega oblikuje prednostno listo skladno z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi, opredeljenimi v javnem razpisu.

(4)Vsebina in postopek javnega razpisa sta določena s splošnim aktom ARRS.

(5)ARRS izda odločbo o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti izbranim prijaviteljem ali odločbo o zavrnitvi prijave za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti neizbranim prijaviteljem.

(6)Zoper odločitev ARRS o podelitvi koncesije, ki jo na prvi stopnji sprejme direktor ARRS, lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor. Stranka mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži zaradi kršitve postopka ali očitne pomote. Ocena in pripadajoče pojasnilo recenzenta ne moreta biti predmet ugovora. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji oziroma izvršitve odločitve. O ugovoru zoper odločitev o podelitvi koncesije odloči upravni odbor ARRS. Zoper odločitev upravnega odbora ARRS ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.

(7)Koncesija se podeli za določen čas največ šestih let z možnostjo podelitve za vsakokratna naslednja šestletna obdobja. Financiranje izbranih koncesionarjev se začne 1. januarja leta po zaključenem javnem razpisu iz drugega odstavka tega člena in traja do izteka pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. V pogodbenem obdobju prve podelitve koncesije koncesionar ni upravičen do sredstev RSF.

(8)Če se v šestem letu pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena tega zakona, se koncesije za naslednje šestletno obdobje ne podeli.

(9)Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primeru, če v evalvaciji iz 30. člena tega zakona recenzenti podajo priporočilo za ukinitev raziskovalnega programa in če je to edini raziskovalni program koncesionarja, koncesija ob izteku pogodbenega obdobja ne podeli za naslednje pogodbeno obdobje.

(1)Razmerja med ARRS kot koncedentom in koncesionarjem se uredijo s koncesijsko pogodbo, ki se sklene v pisni obliki.

(2)S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje in pogoje v zvezi z izvajanjem koncesionirane dejavnosti, zlasti pa:

1.      vrsto in obseg izvajanja koncesionirane dejavnosti, ki jo mora zagotoviti koncesionar,

2.      lokacijo izvajanja koncesionirane dejavnosti,

3.      začetek izvajanja koncesionirane dejavnosti,

4.      čas trajanja koncesijske pogodbe,

5.      pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar v času trajanja koncesijskega razmerja,

6.      način financiranja,

7.      dolžnost poročanja o izvajanju koncesionirane dejavnosti,

8.      način nadzora koncedenta ali od njega pooblaščenih revizorjev za izvedbo nadzora v zvezi s predmetom koncesije,

9.      dolžnosti in pravice koncesionarja v primeru višje sile,

10.   medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali opustitvijo izvajanja koncesionirane dejavnosti,

11.   prepoved prenosa koncesije na tretje osebe,

12.   pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja dodeljene koncesije in kršitve, zaradi katerih imata koncedent in koncesionar pravico odstopiti od pogodbe.

Razmerje med ARRS in koncesionarjem preneha:

1.      s prenehanjem koncesijske pogodbe,

2.      z odvzemom koncesije.

Koncesijska pogodba preneha:

1.      s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena,

2.      na podlagi pisne odpovedi koncesionarja,

3.      z razdrtjem,

4.      ob stečaju koncesionarja, z dnem nastanka pravnih posledic stečajnega postopka,

5.      ob likvidaciji koncesionarja, z dnem prenehanja koncesionarja.

ARRS z odločbo odvzame koncesijo koncesionarju:

1.      če ne začne izvajati koncesionirane dejavnosti v za to določenem roku,

2.      če ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje koncesionirane dejavnosti,

3.      če krši pogoje, določene za izvajanje koncesionirane dejavnosti,

4.      če se ugotovi nenamenska raba sredstev,

5.      če ne dopusti nadzora ali ne ravna v skladu z ugotovitvami nadzora,

6.      če ne izvaja koncesijske pogodbe ali jo krši,

7.      če koncesionar iz neupravičenih razlogov ne sklene koncesijske pogodbe v roku, določenem z odločbo o podelitvi koncesije.

(1)Če ARRS ugotovi obstoj razloga za odvzem koncesije iz prejšnjega člena, o tem obvesti koncesionarja in mu določi primeren rok za njegovo odpravo.

(2)ARRS po uradni dolžnosti začne postopek za odvzem koncesije, če koncesionar v roku iz prejšnjega odstavka kršitve ne odpravi.

(3)Zoper odločitev ARRS o odvzemu koncesije, ki jo na prvi stopnji sprejme direktor ARRS, lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor. Stranka mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. O ugovoru zoper odločitev o odvzemu koncesije odloči upravni odbor ARRS. Zoper odločitev upravnega odbora ARRS ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.

(4)Podrobnejše določbe o odvzemu koncesije so določene v splošnem aktu ARRS.

(1)Z dokončnostjo odločbe o odvzemu koncesije prenehata koncesijsko razmerje in koncesijska pogodba.

(2)Koncesionar in ARRS morata izpolniti obveznosti, ki so nastale do prenehanja koncesijskega razmerja.

(3)Koncesionar, ki mu je bila odvzeta koncesija, mora ARRS povrniti vso škodo, ki je posledica kršitve, zaradi katere mu je bila koncesija odvzeta.

Nadzor nad zakonitostjo, namenskostjo, učinkovitostjo in gospodarnostjo dela ARRS opravlja ministrstvo, pristojno za znanost.

Nadzor, ki ga opravlja ARRS, vključuje nadzor nad zakonitostjo glede namenske porabe sredstev, ki jih dodeljuje po tem zakonu. Izvedbo nadzora lahko ARRS naroči pooblaščeni revizijski družbi. Prejemniki sredstev, ki jih na podlagi tega zakona financira ARRS, morajo v skladu s splošnim aktom ARRS pošiljati podatke o rezultatih znanstvenoraziskovalne dejavnosti in porabi proračunskih sredstev. ARRS o opravljenih nadzorih sprejme poročila, ki jih objavi na svojih spletnih straneh.

(1)Nadzor, ki ga opravlja ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma drugo pristojno ministrstvo vključuje nadzor nad namensko porabo sredstev, ki jih dodeljuje ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma drugo pristojno ministrstvo po tem zakonu. Prejemniki sredstev, ki jih na podlagi tega zakona financira ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma drugo pristojno ministrstvo, morajo v skladu s podzakonskim predpisom iz 54. člena tega zakona ministrstvu pošiljati podatke o rezultatih znanstvenoraziskovalne dejavnosti in porabi proračunskih sredstev.

(2)Ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma drugo pristojno ministrstvo, lahko naroči revizijo računovodskih izkazov javnega raziskovalnega zavoda v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.

(1)Ne glede na 13. člen tega zakona se delež BDP, ki je namenjen za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti po tem zakonu, povečuje za najmanj 0,08 odstotne točke letno, dokler ne doseže 1 % BDP.

(2)Določbe tretjega in četrtega odstavka 25. člena tega zakona se začnejo izvajati v četrtem letu prvega pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. V izračun se vključijo vsi prejemniki stabilnega financiranja, razen subjektov zasebnega prava, ustanovljenih po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.

(3)Sredstva za RSF se prvič dodelijo v letu 2023 in so do izteka prvega pogodbenega obdobja nespremenjena.

(4)V prvem in drugem letu prvega pogodbenega obdobja se ne glede na določbe drugega odstavka 21. člena tega zakona najmanj 50 % letnega prirasta sredstev državnega proračuna za znanstvenoraziskovalno dejavnost nameni za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(5)Sredstva, izračunana na podlagi 103. člena tega zakona, se upoštevajo pri rasti vsote PSF-O in ISF-O od prvega leta prvega pogodbenega obdobja, medtem ko se dodelitev sredstev za odpravo nesorazmerij na podlagi 103. člena začne izvajati v drugem letu prvega pogodbenega obdobja. Ciljno stanje sredstev, izračunanih na podlagi 103. člena tega zakona, se nato doseže v naslednjih štirih enakih zaporednih letnih povečanjih sredstev prejemnikov stabilnega financiranja.

(6)Če rasti sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost ni, če je ta negativna oziroma nezadostna glede na določbe prvega odstavka, se obdobje iz prejšnjega odstavka podaljša za vsako leto ničelne, negativne oziroma nezadostne rasti.

Mandat Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije preneha z začetkom delovanja sveta iz 8. člena tega zakona. Svet se oblikuje najkasneje šest mesecev po začetku uporabe tega zakona.

Mandat direktorja ARRS in mandati upravnega odbora, znanstvenega sveta ter drugih strokovnih teles ARRS se nadaljujejo do njihovega izteka. V tem obdobju za člane upravnega odbora in znanstvenega sveta ne velja omejitev iz petega odstavka 47. člena tega zakona in petega odstavka 52. člena tega zakona.

(1)Mandati upravnih odborov javnih raziskovalnih zavodov in javnega infrastrukturnega zavoda IZUM ter mandat sveta javnega zavoda Akademska in raziskovalna mreža Slovenije se nadaljujejo do njihovih iztekov.

(2)Akti o ustanovitvi javnih raziskovalnih zavodov, javnega infrastrukturnega zavoda IZUM ter javnega zavoda Akademska in raziskovalna mreža Slovenije se uskladijo s tem zakonom najpozneje v štirih mesecih po začetku uporabe tega zakona.

(3)Javni raziskovalni zavodi, javni infrastrukturni zavod IZUM ter javni zavod Akademska in raziskovalna mreža Slovenije morajo uskladiti statute in druge splošne akte s tem zakonom najpozneje v štirih mesecih po uskladitvi akta o ustanovitvi iz prejšnjega odstavka.

Prejemniki stabilnega financiranja morajo akt iz 29. člena tega zakona sprejeti najpozneje v dveh mesecih od začetka veljavnosti splošnega akta ARRS iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona.

(1)Vlada najpozneje do 1. marca 2022 uskladi akt o ustanovitvi ARRS in akt o ustanovitvi agencije, pristojne za tehnološki razvoj, s tem zakonom.

(2)ARRS in agencija, pristojna za tehnološki razvoj, morata uskladiti statut s tem zakonom najpozneje do 1. maja 2022.

(3)ARRS in agencija, pristojna za tehnološki razvoj, splošne in druge akte iz tega zakona sprejmeta najpozneje do 1. aprila 2022.

(1)Podzakonski predpis vlade iz 38. člena tega zakona se izda najpozneje do 1. februarja 2022.

(2)Preostali podzakonski predpisi iz tega zakona se izdajo najpozneje do 1. aprila 2022.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19), ki se uporablja do začetka uporabe tega zakona, razen če ta zakon ne določa drugače.

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji podzakonski predpisi, izdani na podlagi zakona iz prejšnjega odstavka, ki se uporabljajo do začetka uporabe novih podzakonskih predpisov na podlagi tega zakona, razen če ta zakon ne določa drugače:

1.      Uredba o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/11, 56/12, 15/14, 103/15, 27/17, 9/18, 62/19 in 105/20);

2.      Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS, št. 53/16);

3.      Pravilnik o sklepanju sporazumov o gostovanju med raziskovalnimi organizacijami in raziskovalci iz tretjih držav (Uradni list RS, št. 22/19);

4.      Pravilnik o izvajanju javnih pooblastil na področju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 107/05);

5.      Pravilnik o organizaciji in pristojnosti strokovnih teles za področje raziskovalne in razvojne dejavnosti (Uradni list RS, št. 35/03).

6.      Pravilnik o koncesiji za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 48/03, 20/14, 56/16 in 69/17).

(3)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji splošni akti ARRS, izdani na podlagi zakona iz prvega odstavka tega člena, ki se uporabljajo do začetka uporabe splošnih aktov ARRS, izdanih na podlagi tega zakona, razen če ta zakon ne določa drugače:

1.      Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/16 in 79/17, 65/19, 78/20 in 145/20);

2.      Pravilnik o vsebini in načinu vodenja evidence o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/13 in 51/14);

3.      Pravilnik o infrastrukturnih obveznostih zavodom, ki opravljajo raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 4/11, 40/11–popr., 40/13, 20/14, 41/15 in 51/21);

4.      Pravilnik o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11 in 6/12);

5.      Pravilnik o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 126/08, 41/09, 55/11, 80/12, 4/13 – popr., 5/17, 31/17 in 7/19);

6.      Pravilnik o registru zasebnih raziskovalcev (Uradni list RS, št. 12/05, 5/07 in 84/08).

(1)Vsi postopki javnih razpisov in pozivov, ki so ob začetku uporabe tega zakona v teku pri ARRS in še niso pravnomočno končani, in vse aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih (so)financira ARRS in so v teku ob začetku uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19) in podzakonskih predpisov ter splošnih aktov ARRS, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, razen če ta zakon ne določa drugače.

(2)Vsi postopki javnih razpisov, ki so ob začetku uporabe tega zakona v teku pri ministrstvu, pristojnem za znanost, in še niso pravnomočno končani, ter vse preostale aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih (so)financira ministrstvo, pristojno za znanost, in so v teku ob začetku uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19) in podzakonskih predpisov, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, razen če ta zakon ne določa drugače.

(3)Prejemniki stabilnega financiranja, ki imajo raziskovalne in infrastrukturne programe ali samo raziskovalne programe, oblikujejo programski in institucionalni steber financiranja v skladu z 18. in 19. členom tega zakona na dan začetka uporabe tega zakona. Raziskovalnim organizacijam, ki ne izvajajo raziskovalnih programov, se financiranje infrastrukturnih programov zaključi na način in pod pogoji, ki so veljali do začetka uporabe tega zakona, pri čemer višina sofinanciranja ostaja enaka za celotno preostalo pogodbeno obdobje.

(4)Za mlade raziskovalce, ki so začeli usposabljanje pred začetkom uporabe tega zakona, se po začetku uporabe tega zakona uporabljajo določbe tega zakona. Če je mladi raziskovalec zaposlen na raziskovalni organizaciji, ki ni prejemnica stabilnega financiranja po tem zakonu, se njegovo usposabljanje zaključi na način in pod pogoji, ki so veljali do začetka uporabe tega zakona.

(5)Raziskovalne organizacije, razen pravnih oseb iz sedmega odstavka tega člena, ki imajo ob začetku uporabe tega zakona raziskovalne in infrastrukturne programe ali samo raziskovalne programe, se za prvo pogodbeno obdobje iz 28. člena tega zakona uvrstijo v stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Izpolnjevanje pogojev iz 80. člena tega zakona se zanje preveri ob izteku prvega pogodbenega obdobja.

(6)Koncesije, podeljene po določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19) zasebnim zavodom, ki so v veljavi ob začetku uporabe tega zakona, se po izteku tekočega koncesijskega obdobja podaljšajo do konca prvega pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona, ko se prvič preverijo pogoji iz 80. člena tega zakona.

(7)Koncesije, podeljene po določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19) subjektom zasebnega prava, ustanovljenim po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki so v veljavi ob začetku uporabe tega zakona, se po izteku tekočega koncesijskega obdobja podaljšajo do konca prvega pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona.

(8)Sredstva prejemnikov stabilnega financiranja, ki v šestem letu pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona ne izpolnjujejo pogojev iz 80. člena tega zakona, se prenesejo med sredstva za namene iz drugega odstavka 12. člena tega zakona.

(9)V šestem letu prvega pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona pred začetkom pogajanj ARRS preveri izpolnjevanje pogojev po 80. členu tega zakona in o rezultatu preverjanja obvesti raziskovalne organizacije. Raziskovalne organizacije za pogajanja pripravijo sestavine iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona ter seznam načrtovanih programskih skupin, vključno s številom mest za mlade raziskovalce skupaj z obsegi financiranja.

V prvem pogodbenem obdobju iz 28. člena tega zakona se evalvacije v skladu s 30. členom tega zakona izvedejo le na nekaterih področjih panelov, kot so opredeljena v Delovnem programu Evropskega raziskovalnega sveta, ki ga sprejme Znanstveni svet Evropskega raziskovalnega sveta in potrdi Evropska komisija, na drugih področjih pa še naprej poteka ocenjevanje v skladu s splošnimi akti ARRS, veljavnimi pred dnem uveljavitve tega zakona. Seznam področij za evalvacije v skladu s 30. členom tega zakona in leto evalvacije določi s sklepom direktor ARRS na predlog Znanstvenega sveta ARRS v šestih mesecih od dneva začetka uporabe tega zakona.

(1)Izhodiščno stanje vsote ISF in PSF ter ISF-O in PSF-O za vse raziskovalne organizacije, ki so upravičene do stabilnega financiranja, se za prvo leto financiranja določi kot vsota sredstev ARRS za ustanoviteljske obveznosti, opredeljenih v veljavnih predpisih, sredstev za povračilo stroškov v zvezi z delom in za mlade raziskovalce iz predhodnega leta ter sredstev infrastrukturnih programov in sredstev za raziskovalne programe na dan 1. januar 2022, vseh javnih raziskovalnih organizacij, drugih javnih zavodov iz 81. člena tega zakona in koncesionarjev, ki bodo imeli na dan začetka uporabe tega zakona raziskovalni program kot prijavitelj raziskovalnega programa v zadnjem ocenjevanju (v nadaljnjem besedilu: matična raziskovalna organizacija).

(2)Raziskovalnim organizacijam, ki so upravičene do stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti in niso javni raziskovalni zavodi, se izračunajo pripadajoča sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(3)Odpravljanje nesorazmerij se izvede pri raziskovalnih in infrastrukturnih programih, mladih raziskovalcih ter ustanoviteljskih obveznostih vključno s povračili stroškov v zvezi z delom za vse prejemnike stabilnega financiranja, ki bodo imeli na dan začetka uporabe tega zakona raziskovalni program kot matična raziskovalna organizacija.

(4)Odpravljanje nesorazmerij pri raziskovalnih programih se izvede tako, da se dodelijo dodatna sredstva za programski steber financiranja tistim raziskovalnim organizacijam, ki so upravičene do izravnavanja nesorazmerij skladno s prejšnjim odstavkom in katerih delež sredstev za raziskovalne programe v strukturi sredstev za raziskovalne programe in raziskovalne projekte v letu 2020 je manjši od deleža sredstev za raziskovalne programe v strukturi sredstev za raziskovalne programe in raziskovalne projekte, izračunanega za javne raziskovalne organizacije v obdobju od leta 2011 do 2020. Pri seštevku raziskovalnih programov v letu 2020 se ne upoštevajo sredstva, ki so jih raziskovalni programi pridobili za namene v povezavi s pandemijo covida-19.

(5)Odpravljanje nesorazmerij pri infrastrukturnih programih se izvede tako, da se dodelijo dodatna sredstva za institucionalni steber financiranja tistim raziskovalnim organizacijam, ki so upravičene do izravnavanja nesorazmerij skladno s tretjim odstavkom tega člena in katerih delež sredstev za infrastrukturne programe v strukturi vseh sredstev ARRS za raziskovalno organizacijo brez sredstev za ustanoviteljske obveznosti in sredstev za povračilo stroškov v zvezi z delom v letu 2020 je manjši od deleža sredstev za infrastrukturne programe v strukturi vseh sredstev ARRS, brez sredstev za ustanoviteljske obveznosti in sredstev za povračilo stroškov v zvezi z delom, izračunani za javne raziskovalne organizacije v obdobju od leta 2011 do 2020. V okviru sredstev za infrastrukturne programe se sredstev za projekte iz Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture ne upošteva. Raziskovalnim organizacijam, ki na dan začetka uporabe tega zakona nimajo infrastrukturnega programa, se pri izračunu za odpravo nesorazmerij pri infrastrukturnih programih uporabi obseg infrastrukturnega programa v vrednosti 0 evrov ne glede na stanje v letu 2020.

(6)Odpravljanje nesorazmerij pri mladih raziskovalcih se izvede tako, da se pri izračunu upoštevajo izravnane vrednosti za raziskovalne programe vsem raziskovalnim organizacijam, ki so upravičene do stabilnega financiranja po tem zakonu. Dodatna sredstva za mlade raziskovalce se dodelijo tistim raziskovalnim organizacijam, ki so izvajale programe usposabljanja mladih raziskovalcev v predhodnem letu in katerih delež sredstev za mlade raziskovalce v strukturi sredstev za raziskovalne programe, brez sredstev, ki so jih raziskovalni programi pridobili za namene v povezavi s pandemijo covida-19, in mlade raziskovalce je v obdobju od leta 2011 do 2020 manjši od povprečja, izračunanega za javne raziskovalne organizacije v letu 2020.

(7)Skupni obseg ustanoviteljskih sredstev, ki se upoštevajo pri določitvi sredstev iz prvega odstavka tega člena, se določi z deležem ustanoviteljskih sredstev, vključno s sredstvi za povračilo stroškov v zvezi z delom javnih raziskovalnih zavodov v seštevku sredstev, ki so jih javni raziskovalni zavodi pridobili za ustanoviteljske obveznosti, vključno s sredstvi za povračilo stroškov v zvezi z delom, za raziskovalne programe, infrastrukturne programe, mlade raziskovalce in raziskovalne projekte ARRS v letu 2020, ki se povečajo za petdeset odstotkov. Odpravljanje nesorazmerij pri ustanoviteljskih sredstvih se izvede tako, da se pri izračunu upoštevajo izravnane vrednosti za raziskovalne programe in infrastrukturne programe ter mlade raziskovalce vsem raziskovalnim organizacijam, ki so upravičene do stabilnega financiranja po tem zakonu. Dodatna sredstva za ustanoviteljske obveznosti se dodelijo tistim raziskovalnim organizacijam, katerih delež sredstev za ustanoviteljske obveznosti je, po upoštevanih izravnanih vrednostih za raziskovalne in infrastrukturne programe v strukturi sredstev za raziskovalne programe, infrastrukturne programe, raziskovalne projekte in mlade raziskovalce v letu 2020, manjši od povprečja, izračunanega za javne raziskovalne organizacije v letu 2020. V okviru sredstev za infrastrukturne programe se sredstev za projekte iz Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture ne upošteva.

(8)Pri izračunu iz četrtega, petega in šestega odstavka tega člena se upošteva povprečni letni obseg sredstev ARRS za obravnavane javne raziskovalne organizacije v obdobju od leta 2011 do leta 2020.

(9)Do vzpostavitve ciljnega stanja iz tega člena, se največ ena četrtina letne rasti državnih proračunskih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost ministrstva, pristojnega za znanost, namenjenih vsoti ISF in PSF, uporabi za namene iz tega člena.

(10)Razpoložljiva sredstva se med PSF in ISF razporedijo sorazmerno.

(11)Razpoložljiva sredstva za programsko oziroma institucionalno financiranje se upravičenim raziskovalnim organizacijam dodelijo sorazmerno glede na izračunana sredstva.

(12)Prva pogodba o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 28. člena tega zakona mora biti sklenjena najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona, pri čemer se pogajanj ne izvede. Do sklenitve pogodbe iz prejšnjega stavka se stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja po dvanajstinah. Dvanajstine se za prejemnike stabilnega financiranja določijo na podlagi sredstev ARRS za leto 2021, pri čemer se upoštevajo sredstva ustanoviteljskih obveznosti javnih raziskovalnih zavodov, sredstva za povračilo stroškov v zvezi z delom, sredstva za mlade raziskovalce, sredstva za infrastrukturne programe in za raziskovalne programe, ki so jih prejeli prejemniki stabilnega financiranja. Če raziskovalna organizacija v letu 2021 ni izvajala aktivnosti iz prejšnjega stavka, ob začetku uporabe tega zakona pa jih izvaja, se financira po dvanajstinah, na podlagi stanja na dan 1. januar 2022. Sredstva stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti se za prejemnike stabilnega financiranja za leto 2022 določijo v skladu s tem zakonom, normativi in standardi iz 38. člena in splošnim aktom ARRS iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona. Prejemniki stabilnega financiranja s sredstvi za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti za leto 2022 upravljajo v skladu z 29. členom tega zakona.

(13)Pri izračunu sredstev za raziskovalne programe iz tega člena se v primeru, da raziskovalni program izvaja več raziskovalnih organizacij, sredstva upoštevajo pri vsaki raziskovalni organizaciji, ki izvaja raziskovalni program, razen kadar raziskovalna organizacija ni matična izvajalka niti enega raziskovalnega programa. V tem primeru se sredstva raziskovalnega programa za to raziskovalno organizacijo podaljšajo do konca prvega pogodbenega obdobja in se po njenem izteku vključijo v raziskovalni program na matični raziskovalni organizaciji.

Ne glede na določbo tretjega odstavka 25. člena tega zakona se za prvo pogodbeno obdobje nameni največ 5 % vsote sredstev ISF in PSF, pri čemer se nobenemu od prejemnikov stabilnega financiranja ne smejo sredstva zmanjšati za več kot 3 %. Postopek se prvič izvede v četrtem letu prvega pogodbenega obdobja.

(1)Prenos lastninske pravice za nepremično premoženje, ki ga na dan uveljavitve tega zakona javni raziskovalni zavodi upravljajo, in druga premoženjsko pravna razmerja v zvezi s tem ter vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo se uredi v petih letih po uveljavitvi tega zakona na podlagi pogodbe o brezplačnem prenosu med Republiko Slovenijo in javnimi raziskovalnimi zavodi po stanju na dan začetka uporabe tega zakona.

(2)Prenos lastninske pravice za premično premoženje, ki ga na dan uveljavitve tega zakona javni raziskovalni zavodi upravljajo, in druga premoženjsko pravna razmerja v zvezi s tem se uredi v petih letih po uveljavitvi tega zakona. Prenos lastninske pravice na premičnem premoženju, ki ga imajo na dan uveljavitve tega zakona javni raziskovalni zavodi v upravljanju, se evidentira v skladu s predpisi, ki urejajo materialno in finančno poslovanje javnih zavodov.

(3)Za izvrševanje prvega in drugega odstavka tega člena in za vpis stvarno pravnih sprememb v zemljiško knjigo in druge javne evidence v rokih, določenih s tem zakonom, so pooblaščeni direktorji javnih raziskovalnih zavodov. Po vknjižbi lastninske pravice na nepremičninah iz prejšnjega odstavka v zemljiško knjigo javni raziskovalni zavodi predlagajo izbris Republike Slovenije kot upravljavca v zemljiškem katastru in katastru stavb.

Zbirke podatkov iz 55. člena tega zakona ARRS in IZUM uskladita z določbami tega zakona v dveh letih po njegovi uveljavitvi.

Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti iz 39. člena tega zakona se vzpostavi najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2022. Št. 630-01/21-9/35 Ljubljana, dne 18. novembra 2021 EPA 2004-VIII Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič predsednik