32. člen ZOEE
(zasilna oskrba)
(1)Distribucijski operater mora samodejno in brez prestopnih rokov zagotoviti dobavo končnim odjemalcem, ki so priključeni na njegov sistem, če jim preneha veljavnost pogodbe o dobavi zaradi ukrepov, ki so posledica insolventnosti ali nelikvidnosti dobavitelja, ali če dobavitelj iz drugega razloga izgubi status člana bilančne sheme v skladu s predpisom, ki ureja delovanje trga z električno energijo, gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem pa tudi v primeru, ko pogodbo odpove dobavitelj, ki je odpovedal pogodbo o dobavi najmanj 5000 odjemalcem in mu ni prenehalo članstvo v bilančni shemi. O prenehanju veljavnosti pogodbe o dobavi in začetku izvajanja zasilne oskrbe mora distribucijski operater poslati odjemalcu obvestilo v roku treh delovnih dni po prejemu obvestila operaterja trga. Distribucijski operater odpove zasilno oskrbo odjemalcu po šestih mesecih oskrbe ali če odjemalec redno ne poravna stroškov oskrbe z električno energijo.
(2)Distribucijski operater gospodinjskim odjemalcem in malim poslovnim odjemalcem zagotovi zasilno dobavo tudi na zahtevo.
(3)Ceno zasilne dobave električne energije iz prvega in drugega odstavka tega člena določi distribucijski operater v višini, ki pokriva ceno nabave električne energije ter dodatne stroške zagotavljanja in izvajanja zasilne oskrbe. Cena mora biti javno objavljena in višja od tržne maloprodajne cene za dobavo primerljivemu odjemalcu, ne sme pa je presegati za več kot 25 %, razen v primeru povišanih veleprodajnih cen, ko mora biti višja zaradi pokrivanja stroškov nabave električne energije iz prejšnjega stavka. Končnim odjemalcem, ki so vključeni v sistem samooskrbe z letnim netiranjem v skladu s 315.a členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE), se v času zasilne oskrbe energija, prispevki in omrežnina obračunavajo na iz omrežja prevzeto električno energijo. Obračun na neto prevzeto električno energijo se nadaljuje po koncu zasilne oskrbe. Pogoji zasilne oskrbe se natančneje določijo v sistemskih obratovalnih navodilih.
(4)Če distribucijski operater ne določi cene električne energije za zasilno oskrbo ali jo določi v nasprotju s prejšnjim odstavkom, jo določi agencija.
(5)Distribucijski operater mora odjemalce v obvestilu iz prvega odstavka tega člena ter v opominu pred odklopom obvestiti o možnosti izbire novega dobavitelja, možnosti in pogojih zasilne oskrbe ter o obveznostih v zvezi z oskrbo ranljivih odjemalcev iz 33. člena tega zakona.
(6)Distribucijski operater lahko za izvajanje zasilne oskrbe iz prvega odstavka tega člena izbere enega od dobaviteljev, ki lahko poleg dobave svojim končnim odjemalcem dodatno prevzame dobavo končnim odjemalcem, ki porabijo vsaj desetino porabljene električne energije v Sloveniji na letni ravni.
(7)V primeru insolventnosti ali nelikvidnosti izbranega dobavitelja iz prejšnjega odstavka, distribucijskega operaterja, večjega dobavitelja ali več dobaviteljev hkrati morajo vsi preostali dobavitelji na trgu prevzeti zasilno dobavo končnim odjemalcem, ki so ostali brez dobavitelja, in jim zagotoviti dobavo električne energije. Tudi v tem primeru veljajo cena in splošni pogoji, ki jih določi distribucijski operater v skladu s tretjim odstavkom tega člena ter določbe glede možnosti odpovedi in trajanja zasilne oskrbe iz prvega odstavka tega člena. Distribucijski operater v sistemskih obratovalnih navodilih določi pregleden in nediskriminatoren postopek za razporeditev končnih odjemalcev na dobavitelje, tako da se upoštevata predvsem tržni delež dobaviteljev in njihova struktura končnih odjemalcev, določi pa tudi način določitve plačila dobaviteljem zaradi dodatnih stroškov. V primeru izvajanja zasilne oskrbe v skladu s tem odstavkom distribucijski operater pošlje obvestilo vsem prerazporejenim končnim odjemalcem in vsem dobaviteljem v roku desetih delovnih dni po prejemu obvestila operaterja trga o izgubi statusa člana bilančne sheme.
(8)V primeru, da je gospodinjski odjemalec, ki prejema električno energijo v skladu s tem členom, upravičen do dobave električne energije po ceni, ki je regulirana v skladu z zakonom, zasilni dobavitelj odjemalcu dobavlja energijo po regulirani ceni.
- VSL Sklep I Cpg 36/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2022
Pri izdaji regulacijskih začasnih odredb je posebej poudarjena potrebnost restriktivnega pristopa, to je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev. Ker gre za regulacijsko začasno odredbo, mora sodišče, ob hkratnem tehtanju interesov nasprotne stranke, zelo omejevalno razlagati pojme "grozeče nasilje" oziroma "nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda". Upnice niso oproščene svoje dolžnosti zmanjševanja oziroma preprečevanja škode, če vse to za njih ne predstavlja pretežkega dodatnega bremena oziroma bi bila njena opustitev očitno nerazumna. Sodna intervencija z izdajo regulacijske začasne odredbe, je prav zaradi posega v pravice nasprotne stranke, lahko le skrajni ukrep, saj ni in ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku. Zato je upnicam delovanje v skladu s skrbnostjo narekovalo, da pozovejo čim večje število dobaviteljev k podaji ponudb, predvsem v primeru, ko ne dobijo odziva, ne prejmejo odgovora oziroma dobijo negativen odgovor od tistih, na katere so se že obrnile.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 2. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep I Cpg 36/2022Višje sodišče v Ljubljani · 9. 2. 2022besedilo 2021–2025
Pri izdaji regulacijskih začasnih odredb je posebej poudarjena potrebnost restriktivnega pristopa, to je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev. Ker gre za regulacijsko začasno odredbo, mora sodišče, ob hkratnem tehtanju interesov nasprotne stranke, zelo omejevalno razlagati pojme "grozeče nasilje" oziroma "nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda". Upnice niso oproščene svoje dolžnosti zmanjševanja oziroma preprečevanja škode, če vse to za njih ne predstavlja pretežkega dodatnega bremena oziroma bi bila njena opustitev očitno nerazumna. Sodna intervencija z izdajo regulacijske začasne odredbe, je prav zaradi posega v pravice nasprotne stranke, lahko le skrajni ukrep, saj ni in ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku. Zato je upnicam delovanje v skladu s skrbnostjo narekovalo, da pozovejo čim večje število dobaviteljev k podaji ponudb, predvsem v primeru, ko ne dobijo odziva, ne prejmejo odgovora oziroma dobijo negativen odgovor od tistih, na katere so se že obrnile.