Zakon o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij (ZBNIP)

Ta zakon ureja pravila o: 1. ustanovnem kapitalu borznoposredniških družb, 2. nadzorniških pooblastilih in orodjih za bonitetni nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agencija) nad investicijskimi podjetji, 3. bonitetnem nadzoru agencije nad investicijskimi podjetji v skladu s pravili iz Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/286 z dne 20. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/2033/EU), in 4. obveznostih agencije glede objav s področja bonitetne ureditve in nadzora investicijskih podjetij.

(1)Določbe tega zakona se uporabljajo za borznoposredniške družbe, ki so pridobile dovoljenje in so nadzorovane na podlagi zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, ter za podružnice investicijskih podjetij držav članic v obsegu in kot določa ta zakon.

(2)Na glede na prejšnji odstavek se 4. in 5. poglavje tega zakona ne uporabljata za investicijska podjetja iz drugega in petega odstavka 1. člena Uredbe 2019/2033/EU. Navedena investicijska podjetja se nadzorujejo v skladu z drugim pododstavkom drugega in tretjim pododstavkom petega odstavka 1. člena Uredbe 2019/2033/EU.

(1)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 64), zadnjič spremenjena z Direktivo 2023/2864/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/2034/EU).

(2)S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje Uredbe 2019/2033/EU.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: 1. »podjetje za pomožne storitve« pomeni podjetje, katerega osnovna dejavnost je lastništvo ali upravljanje premoženja, izvajanje storitev obdelave podatkov ali podobna dejavnost, ki je pomožna glede na osnovno dejavnost enega ali več investicijskih podjetij; 2. »dovoljenje« pomeni dovoljenje investicijskega podjetja v skladu z 59. členom zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: ZTFI-1); 3. »podružnica« pomeni podružnico, kakor je opredeljena 22. členu ZTFI-1; 4. »tesna povezanost« pomeni tesno povezanost, kakor je opredeljena v 25. členu ZTFI-1; 5. »pristojni organ« pomeni javni organ ali organ države članice, ki je v skladu z nacionalnim pravom uradno priznan in pooblaščen za nadzor investicijskih podjetij v skladu z nacionalnimi predpisi, ki prenašajo Direktivo 2019/2034/EU v okviru sistema nadzora, delujočega v tej državi članici, in v Republiki Sloveniji pomeni agencijo; 6. »trgovec z blagom in pravicami do emisij« pomeni trgovca z blagom in pravicami do emisij, kakor je opredeljen v 150. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredba Komisije (EU) 2021/931 z dne 1. marca 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo metodo za opredelitev poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti z enim ali več pomembnimi povzročitelji tveganja za namene člena 277(5), formulo za izračun nadzorniške delte nakupnih in prodajnih opcij, razporejenih v kategorijo obrestnega tveganja, in metodo za določanje, ali je posel dolga ali kratka pozicija v primarnem povzročitelju tveganja ali v najpomembnejšem povzročitelju tveganja v dani kategoriji tveganja za namene člena 279a(3)(a) in (b) v okviru standardiziranega pristopa za kreditno tveganje nasprotne stranke (UL L št. 204 z dne 10. 6. 2021, str. 7), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU); 7. »obvladovanje« pomeni razmerje med obvladujočim podjetjem in odvisnim podjetjem, kakor je opredeljeno v 2. točki 25. člena ZTFI-1, ali podobno razmerje med fizično ali pravno osebo in podjetjem; 8. »izpolnjevanje zahtev preskusa kapitala skupine« pomeni skladnost obvladujočega podjetja v skupini investicijskih podjetij z zahtevami 8. člena Uredbe 2019/2033/EU; 9. »kreditna institucija« pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v 1. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in če ima sedež v Republiki Sloveniji, pomeni banko ali hranilnico, kakor sta opredeljeni v 4. členu Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 92/21; v nadaljnjem besedilu: ZBan-3); 10. »izvedeni finančni instrumenti« pomeni izvedene finančne instrumente, kakor so opredeljeni v 29. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe (EU) 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 84), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2015/2365 ter direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 (UL L št. 22 z dne 22. 1. 2021, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 600/2014/EU); 11. »finančna institucija« pomeni finančno institucijo, kakor je opredeljena v 14. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 2019/2033/EU; 12. »politika prejemkov, nevtralna glede na spol« pomeni politiko prejemkov, nevtralno glede na spol, kakor je opredeljena v 24. točki prvega odstavka 7. člena ZBan-3; 13. »skupina« pomeni skupino, kakor je opredeljena v 14. točki 2. člena Zakona o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06, 87/11 in 56/13; v nadaljnjem besedilu: ZFK); 14. »konsolidirani položaj« pomeni konsolidirani položaj, kakor je opredeljen v 11. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 2019/2033/EU; 15. »nadzornik skupine« pomeni pristojni organ, odgovoren za nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine obvladujočih investicijskih podjetij Unije in investicijskih podjetij pod nadzorom obvladujočih investicijskih holdingov Unije ali obvladujočih mešanih finančnih holdingov Unije; 16. »matična država članica« pomeni matično državo članico, kakor je opredeljena v prvem odstavku 21. člena ZTFI-1; 17. »država članica gostiteljica« pomeni državo članico gostiteljico, kakor je opredeljena v drugem odstavku 21. člena ZTFI-1; 18. »ustanovni kapital« pomeni kapital, ki se zahteva za odobritev kot investicijsko podjetje in katerega znesek in sestava sta določena v 11. in 12. členu tega zakona; 19. »investicijsko podjetje« pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v prvem odstavku 20. člena ZTFI-1; 20. »borznoposredniška družba« pomeni družbo, kakor je opredeljena v drugem odstavku 20. člena ZTFI-1; 21. »skupina investicijskih podjetij« pomeni skupino investicijskih podjetij, kakor je opredeljena v 25. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 2019/2033/EU; 22. »investicijski holding« pomeni investicijski holding, kakor je opredeljen v 23. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 2019/2033/EU; 23. »investicijske storitve in posli« so investicijske storitve in posli, kakor so opredeljeni v 11. členu ZTFI-1; 24. »upravljalni organ« pomeni upravljalni organ, kakor je opredeljen v triindvajsetem odstavku 5. člena ZTFI-1; 25. »upravljalni organ v nadzorni funkciji« pomeni upravljalni organ pravne osebe, ki je pristojen in odgovoren za nadzor in spremljanje vodenja poslov te pravne osebe, in v borznoposredniški družbi pomeni neizvršne direktorje v enotirnem sistemu oziroma nadzorni svet v dvotirnem sistemu upravljanja; 26. »upravljalni organ v vodstveni funkciji« pomeni organ pravne osebe, ki je pristojen in odgovoren za vodenje poslov pravne osebe, in v borznoposredniški družbi pomeni izvršne direktorje v enotirnem sistemu oziroma upravo v dvotirnem sistemu upravljanja; 27. »mešani finančni holding« pomeni mešani finančni holding, kakor je opredeljen v 7. členu ZFK; 28. »mešani poslovni holding« pomeni obvladujoče podjetje, ki ni finančni holding, investicijski holding, kreditna institucija, investicijsko podjetje ali mešani finančni holding v smislu ZFK, katerega odvisna podjetja obsegajo najmanj eno investicijsko podjetje; 29. »višje vodstvo« pomeni višje vodstvo, kakor je opredeljeno v štiriindvajsetem odstavku 5. člena ZTFI-1; 30. »obvladujoče podjetje« pomeni obvladujočo družbo, kakor je opredeljena v sedemnajstem odstavku 5. člena ZTFI-1; 31. »odvisno podjetje« pomeni odvisno družbo, kakor je opredeljena v osemnajstem odstavku 5. člena ZTFI-1; 32. »sistemsko tveganje« pomeni sistemsko tveganje, kakor je opredeljeno v 29. točki prvega odstavka 7. člena ZBan-3; 33. »obvladujoče investicijsko podjetje Unije« pomeni obvladujoče investicijsko podjetje Unije, kakor je opredeljeno v 56. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 2019/2033/EU; 34. »obvladujoči investicijski holding Unije« pomeni obvladujoči investicijski holding Unije, kakor je opredeljen v 57. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 2019/2033/EU; 35. »obvladujoči mešani finančni holding Unije« pomeni obvladujoči mešani finančni holding Unije, kakor je opredeljen v 58. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 2019/2033/EU; 36. »ožji družinski član« pomeni osebo, kakor je opredeljena v 23. točki prvega odstavka 7. člena ZBan-3; 37. »kvalificirani delež« pomeni kvalificirani delež, kakor je opredeljen v 36. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU; 38. »trgovalna knjiga« pomeni vse pozicije v finančnih instrumentih in blagu, ki jih ima investicijsko podjetje ali borznoposredniška družba za namene trgovanja ali varovanje pozicij, ki jih ima za namene trgovanja, v skladu s 104. členom Uredbe 575/2013/EU; 39. »pozicije, namenjene trgovanju« pomenijo kar koli od naslednjega: - pozicije za lastni račun in pozicije, ki izhajajo iz servisiranja strank in vzdrževanja trga; - pozicije, ki naj bi se kratkoročno ponovno prodale; - pozicije, ki naj bi omogočile kratkoročni zaslužek na račun dejanskih ali pričakovanih razlik med njihovo prodajno in nakupno ceno ali na račun sprememb drugih cen ali obrestne mere.

(1)Pristojni organ za opravljanje nalog po tem zakonu ter nalog iz Uredbe 2019/2033/EU je agencija.

(2)Agencija nadzoruje dejavnosti borznoposredniških družb in investicijskih podjetij ter kadar je ustrezno, investicijskih holdingov in mešanih finančnih holdingov za ocenjevanje skladnosti z zahtevami tega zakona in Uredbe 2019/2033/EU.

(3)Če je to potrebno za dosego nadzora glede skladnosti z zahtevami po tem zakonu in Uredbi 2019/2033/EU ter za preiskovanje morebitnih kršitev navedenih zahtev pri borznoposredniški družbi, investicijskem podjetju, investicijskem holdingu ali mešanem finančnem holdingu, lahko agencija pri njih opravi nadzor oziroma pregled poslovanja ter zahteva vsa ustrezna poročila in informacije.

(4)Borznoposredniška družba in investicijsko podjetje mora agenciji predložiti vse informacije, potrebne za oceno skladnosti borznoposredniške družbe in investicijskega podjetja s tem zakonom in Uredbo 2019/2033/EU. Mehanizmi notranjih kontrol ter administrativni in računovodski postopki borznoposredniške družbe in investicijskega podjetja morajo omogočati, da lahko agencija kadar koli preveri spoštovanje navedenih določb.

(5)Borznoposredniška družba in investicijsko podjetje morata evidentirati vse svoje posle, sisteme in postopke, ki jih določa ta zakon ali Uredba 2019/2033/EU, tako da lahko agencija kadar koli oceni skladnost z določbami tega zakona in Uredbo 2019/2033/EU.

(1)Agencija in osebe, ki delujejo v njenem imenu ali po njenem pooblastilu, pri izvajanju pristojnosti nadzora na podlagi tega zakona ravnajo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.

(2)Šteje se, da je agencija pri izrekanju ukrepov nadzora in izvajanju drugih pristojnosti na podlagi tega zakona ravnala z ustrezno skrbnostjo, če je ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi je razpolagala v času odločanja, lahko upravičeno štela, da so izpolnjeni pogoji za izrekanje ukrepov nadzora ali izvajanje drugih pristojnosti v skladu s tem zakonom in da so izrečeni ukrepi zakoniti.

(3)Agencija je odgovorna za ravnanja oseb, ki so pri izvajanju nadzora in drugih pristojnosti agencije v skladu s tem zakonom delovale na podlagi pooblastila agencije po pravilih, ki urejajo odgovornost delodajalcev za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom tretjim osebam povzročijo zaposleni. Če zaradi ravnanja osebe, ki je delovala na podlagi pooblastila agencije, nastane škoda, lahko oškodovanec ne glede na določbe drugih zakonov zahteva povračilo škode izključno od agencije.

(4)Šteje se, da je oseba, ki je delovala v imenu agencije pri izvajanju pristojnosti nadzora v skladu s tem zakonom, ravnala z ustrezno skrbnostjo, če je ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi je razpolagala v času svojega delovanja, ravnala kot dober strokovnjak.

(1)Borznoposredniška družba, ki opravlja investicijske posle iz 3. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1 ali opravlja investicijske storitve iz 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, lahko v skladu s točko c prvega pododstavka drugega odstavka 1. člena Uredbe 2019/2033/EU, kadar je skupna vrednost konsolidiranih sredstev borznoposredniške družbe enaka ali ta presega pet milijard eurov, izračunano kot povprečje preteklih 12 mesecev, in je izpolnjeno eno ali več od meril iz 1. do 3. točke tega odstavka, uporabi zahteve iz Uredbe 575/2013/EU: 1. borznoposredniška družba dejavnosti iz 3. ali 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1 izvaja v takšnem obsegu, da stečaj ali težave borznoposredniške družbe lahko povzročijo sistemsko tveganje; 2. borznoposredniška družba je klirinška članica, kakor je opredeljeno v 3. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 2019/2033/EU; 3. agencija z odločbo ugotovi, da je to upravičeno glede na velikost, naravo, obseg in zapletenost dejavnosti te borznoposredniške družbe, ob upoštevanju načela sorazmernosti in enega ali več od naslednjih dejavnikov: - pomen borznoposredniške družbe za gospodarstvo Unije ali Republike Slovenije; - pomen čezmejnih dejavnosti borznoposredniške družbe; - medsebojna povezanost borznoposredniške družbe s finančnim sistemom.

(2)Prejšnji odstavek se ne uporablja za trgovce z blagom in pravicami do emisij, kolektivne naložbene podjeme ali zavarovalnice.

(3)Kadar agencija odloči, da se za borznoposredniško družbo v skladu s prvim odstavkom tega člena uporabljajo zahteve iz Uredbe 575/2013/EU, se ta borznoposredniška družba nadzira glede upoštevanja bonitetnih zahtev, kakor je določeno v drugem pododstavku drugega odstavka 1. člena Uredbe 2019/2033/EU.

(4)Kadar agencija prekliče odločitev, sprejeto v skladu s prvim odstavkom tega člena, o tem takoj obvesti borznoposredniško družbo. Vsaka odločitev, ki jo agencija sprejme na podlagi prvega odstavka tega člena, se preneha uporabljati, kadar borznoposredniška družba ne dosega več praga iz navedenega odstavka, izračunanega v obdobju 12 zaporednih mesecev.

(5)Agencija o vseh odločitvah, sprejetih na podlagi prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, takoj obvesti Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA).

(6)Za določitev meril iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena ter za zagotovitev njihove dosledne uporabe se upoštevajo delegirane uredbe Komisije, sprejete na podlagi šestega odstavka 5. člena Direktive 2019/2034/EU.

Agencija sodeluje z državnimi organi ali organi, ki so v Republiki Sloveniji pristojni za nadzor kreditnih ali finančnih institucij. Agencija, državni organi ali nadzorni organi iz prejšnjega stavka si nemudoma izmenjujejo vse informacije, ki jih imajo in so bistvene ali pomembne za opravljanje funkcij in nalog.

(1)Agencija svoje naloge in pristojnosti po tem zakonu, predpisih, izdanih na podlagi tega zakona, in po Uredbi 2019/2033/EU izvaja tako, da pri tem uporablja poenotena nadzorna orodja in zbližuje nadzorne prakse.

(2)Za namene prejšnjega odstavka agencija: 1. kot članica Evropskega sistema finančnega nadzora (v nadaljnjem besedilu: ESFS) sodeluje v duhu zaupanja in popolnega medsebojnega spoštovanja, zlasti pri zagotavljanju izmenjave ustreznih, zanesljivih in izčrpnih informacij med člani ESFS; 2. sodeluje pri dejavnostih EBA in po potrebi v kolegijih nadzornikov iz 64. člena tega zakona in 328. člena ZBan-3; 3. si prizadeva za zagotovitev skladnosti s smernicami in priporočili, ki jih izda EBA na podlagi 16. člena Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1093/2010/EU) ter se odziva na opozorila in priporočila, ki jih izda Evropski odbor za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB) na podlagi 16. člena Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. decembra 2010, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/2176 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 146; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1092/2010/EU); 4. sodeluje z ESRB.

(3)Naloge in pooblastila agencije ne smejo vplivati na izvajanje nalog, ki jih ima ta kot članica EBA ali ESRB, ali nalog, ki jih agencija izvaja v okviru tega zakona in Uredbe 2019/2033/EU.

Agencija pri opravljanju svojih nalog in zlasti v izrednih okoliščinah na podlagi informacij, ki so na voljo v tistem trenutku, ustrezno upošteva morebiten vpliv svojih odločitev na stabilnost finančnega sistema v drugih državah članicah in celotni Uniji.

(1)Ustanovni kapital borznoposredniške družbe, ki se zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijske storitve ali izvajanje investicijskega posla iz 3. ali 6. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, znaša 750.000 eurov.

(2)Ustanovni kapital borznoposredniške družbe, ki se zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijske storitve ali izvajanje investicijskega posla iz 1., 2., 4., 5. in 7. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, pri čemer borznoposredniški družbi ni dovoljeno upravljati denarja ali finančnih instrumentov strank, znaša 75.000 eurov.

(3)Ustanovni kapital borznoposredniške družbe, ki se zahteva za borznoposredniške družbe, ki niso borznoposredniške družbe iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena, znaša 150.000 eurov.

(4)Ustanovni kapital borznoposredniške družbe, ki ima dovoljenje za opravljanje investicijskega posla iz 9. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1, kadar ta borznoposredniška družba posluje ali sme poslovati za svoj račun, znaša 750.000 eurov.

(5)Posedovanje pozicij v finančnih instrumentih, ki ne izhajajo iz trgovalne knjige, za namen vlaganja kapitala se ne šteje za opravljanje investicijskega posla iz 3. točke prvega odstavka 11. člena ZTFI-1.

Ustanovni kapital borznoposredniške družbe je sestavljen v skladu z 9. členom Uredbe 2019/2033/EU.

Za bonitetni nadzor borznoposredniške družbe je pristojna agencija. Ne glede na prejšnji stavek je pristojni organ države članice gostiteljice pristojen za bonitetni nadzor borznoposredniške družbe, kadar ta zakon to določa. Če je to določeno s tem zakonom, je agencija pristojna za nadzor tudi nad investicijskimi podjetji držav članic, ki investicijske storitve in posle opravljajo na območju Republike Slovenije.

(1)Agencija s pristojnimi organi držav članic tesno sodeluje pri izvajanju nalog, za katere je pristojna na podlagi tega zakona in Uredbe 2019/2033/EU, zlasti in brez odlašanja z izmenjavo informacij o investicijskih podjetjih, ki med drugim obsegajo naslednje: 1. informacije o upravljavski in lastniški strukturi investicijskega podjetja; 2. informacije o skladnosti investicijskega podjetja s kapitalskimi zahtevami; 3. informacije o skladnosti investicijskega podjetja z zahtevami glede tveganja koncentracije in likvidnostnimi zahtevami; 4. informacije o administrativnih in računovodskih postopkih ter mehanizmih notranjih kontrol investicijskega podjetja; 5. vse druge relevantne dejavnike, ki lahko vplivajo na tveganja, ki jih predstavlja investicijsko podjetje.

(2)Agencija pristojnim organom države članice gostiteljice takoj sporoči vse informacije in ugotovitve o vseh morebitnih težavah in tveganjih, ki jih pomeni borznoposredniška družba za zaščito strank ali stabilnost finančnega sistema v državi članici gostiteljici in ki jih je agencija ugotovila pri nadzoru dejavnosti borznoposredniške družbe.

(3)Agencija ukrepa na podlagi informacij, ki jih pošljejo pristojni organi države članice gostiteljice o borznoposredniški družbi, in sprejme vse potrebne ukrepe za preprečevanje ali odpravljanje morebitnih težav ter tveganj iz prejšnjega odstavka. Agencija pristojnim organom države članice gostiteljice na zahtevo podrobno pojasni, kako je upoštevala informacije in ugotovitve, ki so jih predložili pristojni organi države članice gostiteljice.

(4)Kadar agencija po prejemu informacij in ugotovitev pristojnih organov matične države članice investicijskega podjetja o morebitnih težavah ter tveganjih, ki jih pomeni investicijsko podjetje za zaščito strank ali stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji in ki jih pristojni organi matične države članice investicijskega podjetja ugotovijo pri nadzoru dejavnosti investicijskega podjetja, meni, da pristojni organi matične države članice investicijskega podjetja niso sprejeli potrebnih ukrepov, kot so navedeni v prejšnjem odstavku, lahko agencija, po tem ko obvesti pristojne organe matične države članice investicijskega podjetja, EBA in ESMA, sprejme ustrezne ukrepe, da zaščiti stranke, za katere se opravljajo storitve, ali da zaščiti stabilnost finančnega sistema. Agencija lahko zadeve, v katerih je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo informacij, zavrnjena ali ni bila obravnavana v razumnem roku, posreduje EBA.

(5)Agencija lahko v primerih, ko se ne strinja z ukrepi pristojnih organov države članice gostiteljice, ki so jih ti izrekli borznoposredniški družbi, zadevo posreduje EBA.

(6)Za ocenjevanje pogoja iz točke c prvega pododstavka prvega odstavka 23. člena Uredbe 2019/2033/EU lahko agencija od pristojnega organa matične države članice klirinškega člana zahteva informacije v zvezi z modelom kritja in merili, uporabljenimi za izračun zahteve po kritju za to borznoposredniško družbo.

(7)Za določitev zahtev glede vrste in narave informacij iz prvega in drugega odstavka tega člena se upoštevajo delegirane uredbe Komisije, sprejete na podlagi sedmega odstavka 13. člena Direktive 2019/2034/EU.

(8)Za določitev standardnih obrazcev, predlog in postopkov za zahteve glede izmenjave informacij za olajšanje nadzora investicijskih podjetij se upoštevajo izvedbene uredbe Komisije, sprejete na podlagi osmega odstavka 13. člena Direktive 2019/2034/EU.

(1)Kadar borznoposredniška družba opravlja investicijske storitve in posle v drugi državi članici s podružnico, sme agencija sama ali z osebami, ki jih pooblasti za ta namen, in po tem, ko je agencija obvestila pristojne organe države članice gostiteljice, opraviti preverjanje informacij iz prvega odstavka 14. člena tega zakona s pregledom poslovanja ali nadzorom poslovanja podružnice borznoposredniške družbe.

(2)Kadar investicijske storitve in posle na ozemlju Republike Slovenije s podružnico opravlja investicijsko podjetje države članice, agencija pristojnemu organu matične države članice tega investicijskega podjetja dovoli, da ta sam ali z osebami, ki jih pooblasti za ta namen, in po tem, ko agencijo ta pristojni organ matične države članice obvesti o tem, opravi preverjanje informacij iz prvega odstavka 14. člena tega zakona s pregledom poslovanja ali nadzorom poslovanja podružnice investicijskega podjetja.

(3)Agencija je za namene nadzora v posameznih primerih pristojna za izvajanje nadzora in pregledov poslovanja dejavnosti, ki jih izvajajo podružnice investicijskih podjetij na ozemlju Republike Slovenije, in da od podružnice zahteva informacije o njenih dejavnostih, kadar meni, da so ta preverjanja in pregledi poslovanja ter informacije pomembni za stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji. Pred izvedbo nadzora in pregledov poslovanja se agencija brez odlašanja posvetuje s pristojnimi organi matične države članice. Agencija po koncu nadzora oziroma pregledov poslovanja pristojnim organom matične države članice investicijskega podjetja takoj, ko je to mogoče, sporoči prejete informacije in ugotovitve, pomembne za oceno tveganja tega investicijskega podjetja.

(1)Agencijo in vse osebe, ki delajo ali so delale za agencijo, vključno z osebami iz prvega odstavka 488. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J, 63/13 – ZS-K, 30/16, 9/17, 77/18 – ZTFI-1 in 66/19 – ZTFI-1A; v nadaljnjem besedilu: ZTFI), zavezuje obveznost varovanja poklicne skrivnosti za namene tega zakona in Uredbe 2019/2033/EU. Zaupne informacije, ki jih agencija in osebe iz prejšnjega stavka prejmejo med opravljanjem svojih nalog, se lahko razkrijejo le v obliki povzetka ali zbirni obliki, tako da posameznih investicijskih podjetij ali oseb ni mogoče prepoznati. Ne glede na prejšnji stavek se za potrebe kazenskega postopka lahko razkrijejo vse zaupne informacije, ki jih agencija pridobi v skladu s tem zakonom. Kadar je bil zoper investicijsko podjetje uveden stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije, se lahko zaupne informacije, ki ne zadevajo tretjih oseb, razkrijejo v civilnem postopku ali postopku v gospodarskem sporu, kadar je tako razkritje potrebno za izvajanje tega postopka.

(2)Agencija uporabi zaupne informacije, ki so bile zbrane, izmenjane ali posredovane na podlagi tega zakona ali Uredbe 2019/2033/EU, samo za namene izvajanja svojih nalog in pristojnosti, zlasti pa za naslednje namene: 1. spremljanje bonitetnih pravil iz tega zakona in Uredbe 2019/2033/EU; 2. izrekanje ukrepov; 3. v postopkih s pravnimi sredstvi zoper odločitve agencije; 4. v sodnih postopkih, uvedenih na podlagi 25. člena tega zakona.

(3)Fizične in pravne osebe ter drugi organi razen agencije, ki prejmejo zaupne informacije na podlagi tega zakona in Uredbe 2019/2033/EU, te informacije uporabljajo samo za namene, ki jih izrecno navede agencija, ali v skladu s tem zakonom in ZTFI.

(4)Agencija lahko v zvezi z izmenjavo informacij: 1. izmenjuje zaupne informacije za namene drugega odstavka tega člena, 2. izrecno navede, kako je treba ravnati z njimi, ter 3. izrecno omeji vsako nadaljnje posredovanje navedenih informacij.

(5)Obveznost iz prvega odstavka tega člena agenciji ne preprečuje posredovanja zaupnih informacij Komisiji, če jih ta potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti.

(6)Agencija lahko EBA, ESMA, ESRB, centralnim bankam držav članic, Evropskemu sistemu centralnih bank (ESCB) in Evropski centralni banki kot monetarnim organom in, kadar je primerno, pristojnim organom, odgovornim za nadzor nad plačilnimi sistemi in sistemi poravnave, posreduje zaupne informacije, kadar so te informacije potrebne za izvajanje njihovih nalog. Agencija sme zaupne informacije posredovati tudi drugim osebam, ki so določene v prvem odstavku 488.a člena ZTFI.

Za opravljanje nadzornih nalog na podlagi tega zakona in Uredbe 2019/2033/EU ter izmenjavo informacij lahko agencija pod pogojem, da za razkrite informacije velja jamstvo varovanja poklicne skrivnosti, ki je najmanj enakovredno jamstvu iz 16. člena tega zakona, sklene dogovore o sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav ter organi tretjih držav, pristojnimi za naslednje naloge: 1. nadzor nad finančnimi institucijami in finančnimi trgi, vključno z nadzorom nad finančnimi subjekti z dovoljenjem za delovanje kot centralne nasprotne stranke, kadar so bile centralne nasprotne stranke priznane v skladu s 25. členom Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L št. 201 z dne 27. 7. 2012, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/731 z dne 26. januarja 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s postopkovnimi pravili glede kazni, ki jih Evropski organ za vrednostne papirje in trge naloži centralnim nasprotnim strankam iz tretjih držav ali povezanim tretjim osebam (UL L št. 158 z dne 6. 5. 2021, str. 1); 2. likvidacijo in stečaj investicijskih podjetij ter podobne postopke; 3. nadzor nad organi, udeleženimi pri likvidaciji in stečaju investicijskih podjetij ter podobnih postopkih; 4. izvajanje obveznih revizijskih pregledov finančnih institucij ali institucij, ki upravljajo jamstvene sheme; 5. nadzor nad osebami, zadolženimi za izvajanje obveznih revizijskih pregledov računovodskih izkazov finančnih institucij; 6. nadzor nad osebami, dejavnimi na trgu s pravicami do emisij, za zagotovitev celovitega pregleda nad finančnimi in promptnimi trgi; 7. nadzor nad osebami, dejavnimi na trgih izvedenih finančnih instrumentov za kmetijske proizvode, za zagotovitev celovitega pregleda nad finančnimi in promptnimi trgi.

Revizijska družba, ki v borznoposredniški družbi opravlja revizijski pregled letnega poročila borznoposredniške družbe na individualni ali konsolidirani podlagi ali katero koli drugo zakonsko predpisano nalogo, mora agenciji takoj poročati o katerem koli dejstvu ali odločitvi v zvezi s to borznoposredniško družbo ali podjetjem, tesno povezanim s to borznoposredniško družbo, ki: 1. pomeni pomembno kršitev tega zakona in drugih predpisov, sprejetih na podlagi tega zakona ter Uredbe 2019/2033/EU; 2. lahko škodljivo vpliva na neprekinjeno delovanje borznoposredniške družbe ali 3. lahko privede do zavrnitve izdaje mnenja o računovodskih izkazih, odklonilnega mnenja ali izražanja pridržkov.

(1)Nadzorni ukrepi in sankcije, ki jih izreče agencija v zvezi s kršitvami tega zakona ali Uredbe 2019/2033/EU, morajo biti učinkoviti pri odpravi kršitev, odvračilni glede nadaljnjih kršitev ter sorazmerni z vrsto in obsegom ugotovljene kršitve.

(2)Za nadzor nad borznoposredniško družbo in podružnico investicijskega podjetja države članice se, če ta zakon ne določa drugače, v zvezi s postopkom nadzora smiselno uporabljajo 340., 341., 347. do 349. in 493. člen ZTFI-1.

(3)Za namene 54. člena, tretjega odstavka 55. člena in 56. člena tega zakona ter Uredbe 2019/2033/EU lahko agencija od borznoposredniške družbe zahteva oziroma ji odredi, da: 1. ima kapital, ki presega zahteve iz 11. člena Uredbe 2019/2033/EU, pod pogoji iz 57. člena tega zakona ali da prilagodi kapital in likvidna sredstva, ki se zahtevajo v primeru pomembnih sprememb v poslovanju borznoposredniške družbe; 2. okrepi ureditve, procese, mehanizme in strategije, ki se izvajajo v skladu s 26. in 28. členom tega zakona; 3. v roku enega letu od zahteve oziroma odredbe agencije predstavi načrt za ponovno zagotovitev skladnosti z nadzorniškimi zahtevami iz tega zakona oziroma Uredbe 2019/2033/EU, določi rok za izvedbo tega načrta ter zahteva izboljšave načrta v zvezi z obsegom uporabe in roki; 4. uporabi posebne politike oblikovanja rezervacij ali obravnavanja sredstev z vidika kapitalskih zahtev; 5. omeji njeno poslovanje, dejavnosti ali poslovno mrežo ali zahteva odsvojitev dejavnosti, ki pomenijo preveliko tveganje za finančno stabilnost borznoposredniške družbe; 6. zmanjša tveganja, ki so povezana z dejavnostmi, produkti in sistemi borznoposredniške družbe, vključno z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje; 7. omeji variabilne prejemke kot delež neto prihodkov, kadar ti prejemki niso v skladu z ohranjanjem trdne kapitalske osnove; 8. za povečanje kapitala uporabi čisti dobiček; 9. omeji ali prepove razdelitev dobička ali plačilo obresti delničarjem, družbenikom ali imetnikom instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, kadar omejitev ali prepoved ne pomeni nastopa dogodka neplačila borznoposredniške družbe; 10. je poročanje pogostejše in vsebuje dodatne elemente v primerjavi s poročanjem, ki je določeno v tem zakonu in Uredbi 2019/2033/EU, vključno s poročanjem o kapitalu in likvidnostnih pozicijah; 11. sprejme posebne likvidnostne zahteve v skladu z 59. členom tega zakona: 12. razkrije dodatne informacije; 13. zmanjša tveganja za varnost svojih omrežij in informacijskih sistemov, da se zagotovijo zaupnost, celovitost in razpoložljivost njihovih procesov, podatkov in sredstev.

(4)Za namene 10. točke prejšnjega odstavka lahko agencija odredi dodatno ali pogostejše poročanje za borznoposredniške družbe le, kadar se informacije, ki jih je treba sporočati, ne podvajajo in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: 1. velja eden izmed primerov iz 1. in 2. točke 56. člena tega zakona; 2. agencija meni, da je treba zbrati dokaze iz 2. točke 56. člena tega zakona; 3. dodatne informacije so potrebne za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenje iz 54. člena tega zakona.

(5)Za informacije se šteje, da se podvajajo, kadar agencija že ima iste ali vsebinsko podobne informacije, kadar lahko te informacije pripravi agencija ali jih lahko agencija drugače pridobi in ne le tako, da jih zahteva od borznoposredniške družbe. Agencija ne zahteva dodatnih informacij, kadar ima na voljo informacije v drugačni obliki ali na drugačni ravni podrobnosti, kot so dodatne informacije, ki jih je treba sporočati, in ji ta drugačna oblika ali podrobnost ne preprečuje priprave vsebinsko podobnih informacij.

(6)Nadzorni ukrepi iz tega člena vključujejo naslednje: 1. javno objavo, v kateri so navedeni odgovorna fizična ali pravna oseba, odgovorna borznoposredniška družba, investicijski holding ali mešani finančni holding in narava kršitve; 2. odredbo, ki od odgovorne fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha tako ravnati in tega ravnanja ne ponovi več; 3. začasno prepoved opravljanja funkcij v borznoposredniški družbi za člane upravljalnega organa borznoposredniške družbe ali katero koli drugo fizično osebo, ki je odgovorna za opravljanje funkcij v borznoposredniški družbi.

(7)Agencija pri določanju nadzornih ukrepov in sankcij za prekršek upošteva vse ustrezne okoliščine, med drugim zlasti: 1. resnost in trajanje kršitve; 2. stopnjo odgovornosti fizičnih ali pravnih oseb, odgovornih za kršitev; 3. finančno trdnost fizičnih ali pravnih oseb, odgovornih za kršitev, vključno s skupnim prometom pravnih oseb ali letnim dohodkom fizičnih oseb; 4. pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub od pravnih oseb, odgovornih za kršitev; 5. morebitne izgube, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe; 6. raven sodelovanja z ustreznimi pristojnimi organi; 7. predhodne kršitve fizičnih ali pravnih oseb, odgovornih za kršitev; 8. morebitne sistemske posledice kršitve.

(8)Za odločanje o posamičnih zadevah po tem zakonu odloča agencija po postopku odločanja agencije v posamičnih zadevah, določenem v 15. poglavju ZTFI-1.

(1)Agencija je za potrebe izvajanja nadzora po tem zakonu in Uredbi 2019/2033/EU pristojna za nadzor in zbiranje informacij ter ima naslednje pristojnosti za izvajanje svojih nalog: 1. pristojnost, da pri naslednjih fizičnih ali pravnih osebah, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ali v njej delujejo, opravi nadzor ter od njih zahteva informacije oziroma dokumentacijo: - borznoposredniških družbah; - podružnicah investicijskih podjetij držav članic; - investicijskih holdingih, mešanih finančnih holdingih in mešanih poslovnih holdingih s sedežem v Republiki Sloveniji; - osebah, ki so povezane s pravnimi osebami iz prve do tretje alineje te točke; - tretjih osebah, ki so za pravne oziroma fizične osebe iz prve do četrte alineje te točke prevzele zunanje izvajanje operativnih funkcij ali dejavnosti; 2. pristojnost, da v poslovnih prostorih pravnih oseb iz prejšnje točke in katerih koli drugih podjetij, vključenih v nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine, kadar je agencija nadzornica skupine, opravi vse potrebne preglede poslovanja, če o tem predhodno uradno obvesti druge za to pristojne organe.

(2)Na podlagi pooblastil iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka lahko agencija: 1. zahteva, da osebe iz 1. točke prejšnjega odstavka predložijo zahtevano dokumentacijo; 2. pregleda poslovne knjige in dokumentacijo oseb iz 1. točke prejšnjega odstavka ter naredi kopije teh poslovnih knjig in evidenc oziroma izpiske iz njih; 3. pridobi pisne ali ustne izjave oseb iz 1. točke prejšnjega odstavka ali njihovih predstavnikov ali zaposlenih; 4. opravi razgovor s katero koli drugo zadevno osebo, da bi zbrala informacije o predmetu preiskave.

(1)Agencija na svoji spletni strani brez nepotrebnega odlašanja objavi informacije o nadzornih ukrepih in sankcijah za prekršek, izrečenih v skladu z 19. in 74. do 77. členom tega zakona, ki so dokončni (upravne odločbe) oziroma pravnomočni (prekrški). Pri tem agencija objavi tudi informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti fizične ali pravne osebe (identifikacija pravne osebe vsebuje tudi identifikator LEI), ki se ji izreče sankcija ali v zvezi s katero se sprejme nadzorni ukrep. Informacije se objavijo po tem, ko je bila ta oseba obveščena o teh nadzornih ukrepih ali sankcijah, in če je taka objava potrebna in sorazmerna.

(2)Informacije o nadzornih ukrepih in sankcijah za prekršek, izrečenih v skladu z 19. in 74. do 77. členom tega zakona, ne vključujejo informacije o identiteti kršitelja v katerem koli od naslednjih primerov: 1. kadar se nadzorni ukrep ali sankcija za prekršek naloži fizični osebi in se ugotovi, da objava osebnih podatkov te osebe ne bi bila sorazmerna s težo kršitve; 2. kadar bi objava ogrozila stabilnost finančnih trgov oziroma bi ogrozila interese uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka; 3. kadar bi objava povzročila nesorazmerno škodo vpletenim investicijskim podjetjem ali fizičnim osebam.

(3)Če agencija ob izdaji odločbe oceni, da so v zvezi z objavo identitete kršitelja podani razlogi iz prejšnjega odstavka, hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrepe nadzora, odloči tudi, da se identiteta kršitelja ne objavi. Za oceno, ali je podan razlog iz 2. točke prejšnjega odstavka, ki se nanaša na interese uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka, agencija, če je s predkazenskim ali kazenskim postopkom seznanjena, predhodno pridobi mnenje pristojnega državnega tožilca, ki agencijo pri oceni zavezuje.

(4)Informacije, objavljene v skladu s tem členom, ostanejo javno dostopne na spletni strani agencije najmanj pet let po njihovi objavi. Podatki, ki v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, veljajo za osebne podatke, se obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(5)Agencija, ki je organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v 2. točki 2. člena Uredbe (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L št. 2023/2859 z dne 20. 12. 2023), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/3005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o preglednosti in celovitosti dejavnosti ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov ter spremembi uredb (EU) 2019/2088 in (EU) 2023/2859 (UL L št. 2024/3005 z dne 12. 12. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2859/EU), hkrati z javno objavo informacij iz tega člena te predloži evropski enotni točki dostopa, vzpostavljeni na podlagi Uredbe 2023/2859/EU, pri čemer zagotovi, da informacije izpolnjujejo te zahteve: 1. so predložene v formatu, ki omogoča izvoz podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU; 2. vsebujejo te metapodatke: – vsa imena investicijskega podjetja, na katero se informacije nanašajo; – če obstaja, identifikator pravnih subjektov, kakor je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU; – vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU; – oznako, ali informacije vsebujejo osebne podatke.

Agencija obvesti EBA o nadzornih ukrepih in sankcijah za prekršek, izrečenih v skladu z 19. in 74. do 77. členom tega zakona, morebitnih postopkih s pravnimi sredstvi zoper te nadzorne ukrepe in sankcije za prekršek ter izidu teh pravnih sredstev.

(1)Agencija v skladu s 431. členom ZTFI-1 vzpostavi učinkovit in zanesljiv sistem sprejemanja prijav o kršitvah določb tega zakona ali kršitvah določb Uredbe 2019/2033/EU.

(2)Agencija zagotovi: 1. da ti mehanizmi vključujejo interne postopke za sprejem in obravnavo prijav, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s sprejetimi prijavami, izvedenih dejavnostih ter vzpostavitvijo varnih komunikacijskih kanalov; 2. ustrezno zaščito zaposlenih v investicijskih podjetjih, ki prijavijo kršitve v investicijskem podjetju, pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali drugimi vrstami nepravične obravnave, ki bi jih storilo investicijsko podjetje; 3. ustrezno varstvo osebnih podatkov oseb, ki so podale prijavo zoper investicijsko podjetje, in oseb, ki so domnevno odgovorne za kršitev, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov; 4. jasna pravila, ki v vseh primerih zagotavljajo, da se podatki o osebah, ki so podale prijavo kršitev v investicijskem podjetju, obravnavajo kot zaupni, razen v primerih, ko drug zakon zahteva razkritje teh podatkov v okviru nadaljnjih preiskav ali poznejših upravnih ali sodnih postopkov.

(1)Borznoposredniška družba mora v skladu s 432. členom ZTFI-1 vzpostaviti sistem obveščanja o kršitvah tega zakona oziroma kršitvah določb Uredbe 2019/2033/EU, ki omogoča zaposlenim, da po neodvisnih in samostojnih poročevalskih linijah interno poročajo o kršitvah tega zakona in Uredbe 2019/2033/EU.

(2)Borznoposredniška družba lahko za ta namen uporabi tudi sisteme, ki so že vzpostavljeni v okviru neodvisnega organiziranega delovanja zaposlenih, če so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji: 1. sistem za prijavo kršitev omogoča preprost in lahko dostopen način predajanja prijav zaposlenih ter vključuje jasno opredeljene postopke za sprejetje in obravnavo prijav, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami ter izvedenimi dejavnostmi; 2. zaposleni v borznoposredniški družbi, ki prijavijo kršitve v borznoposredniški družbi, so ustrezno zaščiteni pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali drugimi vrstami nepravične obravnave borznoposredniške družbe; 3. zagotovljeno je ustrezno varstvo osebnih podatkov oseb, ki so podale prijavo zoper borznoposredniško družbo, in oseb, ki so domnevno odgovorne za kršitev, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov; 4. vzpostavljena so jasna pravila, ki v vseh primerih zagotavljajo, da se podatki o osebah, ki so podale prijavo kršitev v borznoposredniški družbi, obravnavajo kot zaupni, razen v primerih, ko drug zakon zahteva razkritje teh podatkov v okviru nadaljnjih preiskav ali poznejših upravnih ali sodnih postopkov.

Proti odločbam, kot so opredeljene v ZTFI-1 in so izdane na podlagi tega zakona, Uredbe 2019/2033/EU ali predpisov, sprejetih na podlagi tega zakona, se zagotavlja sodno varstvo v postopku, določenem v oddelku 15.2 ZTFI-1.

(1)Borznoposredniška družba, ki ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 2019/2033/EU, mora vzpostaviti zanesljive, učinkovite in celovite ureditve, strategije in procese za stalno ocenjevanje in zagotavljanje zneskov, sestave in razdelitve notranjega kapitala in likvidnih sredstev, za katere meni da so ustrezni za kritje narave in stopnje tveganj, ki jih lahko povzroča drugim in katerim je ali bi lahko bila izpostavljena borznoposredniška družba.

(2)Ureditve, strategije in procesi iz prejšnjega odstavka morajo biti primerni in sorazmerni z naravo, obsegom in zapletenostjo dejavnosti borznoposredniške družbe. V zvezi z njimi mora borznoposredniška družba vsaj enkrat letno izvesti interni pregled.

(3)Borznoposredniška družba, ki izpolnjuje pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 2019/2033/EU, upošteva določbe tega člena v obsegu, ki je na podlagi mnenja agencije zanjo primeren. Primernost ureditev, strategij in procesov iz prvega odstavka tega člena je lahko predmet pregleda agencije.

(1)Pododdelek 4.2.2. tega zakona se ne uporablja, kadar borznoposredniška družba na podlagi prvega odstavka 12. člena Uredbe 2019/2033/EU ugotovi, da izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz navedenega člena.

(2)Kadar borznoposredniška družba, ki ni izpolnjevala vseh pogojev iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 2019/2033/EU, pozneje izpolni te pogoje, se pododdelek 4.2.2. tega zakona preneha uporabljati po šestih mesecih od dneva, na katerega so bili ti pogoji izpolnjeni. Pododdelek 4.2.2. se po navedenem obdobju preneha uporabljati samo, kadar je borznoposredniška družba v tem obdobju še naprej in brez prekinitve izpolnjevala pogoje iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 2019/2033/EU in kadar je ustrezno obvestila agencijo.

(3)Kadar borznoposredniška družba ugotovi, da ne izpolnjuje več vseh pogojev iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 2019/2033/EU, obvesti agencijo in v 12 mesecih od dneva izvedene ocene izpolni zahteve iz pododdelka 4.2.2. tega zakona.

(4)Borznoposredniška družba uporablja določbe iz 47. člena tega zakona za prejemke, dodeljene za opravljene storitve ali uspešnost v poslovnem letu, ki sledi poslovnemu letu, v katerem je borznoposredniška družba izvedla oceno iz prejšnjega odstavka.

(5)Kadar borznoposredniška družba uporablja pododdelek 4.2.2. tega zakona in uporabi preizkus kapitala skupine iz 8. člena Uredbe 2019/2033/EU, se pododdelek 4.2.2. tega zakona za borznoposredniško družbo uporablja na posamični podlagi.

(6)Kadar borznoposredniška družba uporablja pododdelek 4.2.2. tega zakona in uporabi bonitetno konsolidacijo iz 7. člena Uredbe 2019/2033/EU, se pododdelek 4.2.2. tega zakona za borznoposredniško družbo uporablja na posamični in konsolidirani podlagi.

(7)Ne glede na določbe četrtega odstavka tega člena se pododdelek 4.2.2. tega zakona ne uporablja za odvisna podjetja, ki so vključena v konsolidirani položaj in imajo sedež v tretji državi, kadar lahko obvladujoče podjetje v Republiki Sloveniji agenciji dokaže, da je uporaba pododdelka 4.2.2. tega zakona nezakonita po zakonih tretje države, v kateri imajo ta odvisna podjetja sedež.

(1)Borznoposredniška družba mora imeti zanesljivo ureditev notranjega upravljanja, ki obsega: 1. jasno organizacijsko zgradbo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti; 2. učinkovite procese za ugotavljanje, upravljanje, spremljanje in poročanje tveganj, katerim je ali bi jim borznoposredniška družba lahko bila izpostavljena ali ki jih ta povzroča, ali tveganj, ki bi jih borznoposredniška družba lahko povzročala drugim; 3. primerne mehanizme notranjih kontrol, ki vključujejo zanesljive administrativne in računovodske postopke; 4. ustrezne ter glede na spol nevtralne politike in prakse prejemkov, ki so v skladu s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in tako upravljanje tudi spodbujajo.

(2)Pri določitvi ureditev notranjega upravljanja iz prejšnjega odstavka se upoštevajo merila iz 30. do 48. in 50. do 52. člena tega zakona.

(3)Borznoposredniška družba mora zagotoviti, da mehanizmi notranjih kontrol iz 3. točke prvega odstavka tega člena vključujejo postopke za preverjanje ustreznosti upravljanja tveganj, ki jim je borznoposredniška družba izpostavljena pri svojem poslovanju ali bi jim lahko bila, zlasti v zvezi z: 1. ocenjevanjem in zagotavljanjem notranjega kapitala za ta tveganja; 2. skladnostjo praks pri prevzemanju tveganj s politiko borznoposredniške družbe glede upravljanja teh tveganj; 3. ustreznostjo izvajanja ureditve notranjega upravljanja in preprečevanja nasprotij interesov na ravni upravljalnega organa ali borznoposredniške družbe.

(4)Ureditve notranjega upravljanja iz prvega odstavka tega člena morajo biti primerne in sorazmerne glede na naravo, obseg in zapletenost tveganj, ki izhajajo iz poslovnega modela in dejavnosti borznoposredniške družbe.

(5)V zvezi z uporabo ureditev notranjega upravljanja iz prvega odstavka tega člena se glede na obseg spoštovanja teh smernic, ki ga določi agencija, uporabljajo tudi smernice EBA, izdane v posvetovanju z ESMA in na podlagi četrtega odstavka 26. člena Direktive 2019/2034/EU.

(1)Borznoposredniška družba, ki ima podružnice ali odvisna podjetja, ki so finančne institucije, kot so opredeljene v 26. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, v državi članici ali tretji državi, ki ni država članica ali tretja država, v kateri je bilo izdano dovoljenje borznoposredniški družbi, letno razkrije naslednje informacije po posameznih državah članicah in tretjih državah: 1. ime, naravo dejavnosti in lokacijo vseh odvisnih podjetij in podružnic; 2. promet; 3. število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa; 4. dobiček ali izgubo pred obdavčitvijo; 5. davek na poslovni izid; 6. obseg prejetih javnih subvencij oziroma javne podpore.

(2)Informacije iz prejšnjega odstavka se revidirajo v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, in se objavijo, kadar je mogoče, kot priloga k letnim računovodskim izkazom ali, kadar je ustrezno, konsolidiranim računovodskim izkazom borznoposredniške družbe.

(1)Upravljalni organ borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji mora vzpostaviti in izvajati takšno ureditev notranjega upravljanja borznoposredniške družbe iz 28. člena tega zakona, da omogoča učinkovito in skrbno upravljanje borznoposredniške družbe na podlagi jasne opredelitve pristojnosti in odgovornosti v borznoposredniški družbi ter politik in ukrepov za preprečevanje nastanka nasprotja interesov.

(2)Za namene iz prejšnjega odstavka je upravljalni organ borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji v celoti odgovoren za poslovanje borznoposredniške družbe in njeno upravljanje tveganj, vključno z: 1. odobritvijo strateških ciljev borznoposredniške družbe, določanjem, sprejemanjem in rednim pregledovanjem strategije in politik nagnjenosti borznoposredniške družbe k prevzemanju tveganj ter glede upravljanja, spremljanja in zmanjševanja tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila borznoposredniška družba izpostavljena, ter ureditvijo notranjega upravljanja borznoposredniške družbe, pri čemer mora borznoposredniška družba upoštevati makroekonomsko okolje in svoj poslovni cikel; 2. zagotavljanjem celovitosti sistemov računovodskega in finančnega poročanja, ki vključujejo tudi finančni in operativni nadzor ter zagotavljanje skladnosti poslovanja borznoposredniške družbe z veljavnimi predpisi in standardi; 3. nadzorovanjem postopkov razkrivanja informacij borznoposredniške družbe ter postopkov obveščanja pristojnih organov in drugih zainteresiranih strani; 4. zagotavljanjem učinkovitega nadzora nad višjim vodstvom.

(3)Upravljalni organ borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji mora spremljati in redno ocenjevati učinkovitost ureditev notranjega upravljanja ter zagotoviti ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

(4)Upravljalni organ borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji mora takoj pisno obvestiti upravljalni organ borznoposredniške družbe v nadzorni funkciji: 1. če nastanejo ali obstaja verjetnost, da bodo nastali razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov oziroma prepoved opravljanja posameznih poslov, ki jih opravlja borznoposredniška družba; 2. če se položaj borznoposredniške družbe spremeni tako, da borznoposredniška družba ne zagotavlja ali verjetno ne bo zagotavljala kapitalske ustreznosti iz prvega odstavka 9. člena ali ustrezne likvidnosti iz prvega odstavka 43. člena Uredbe 2019/2033/EU; 3. o ugotovitvah agencije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad borznoposredniško družbo in 4. o drugih zadevah, kadar je to potrebno ali primerno zaradi izvajanja pristojnosti in dolžnosti upravljalnega organa borznoposredniške družbe v nadzorni funkciji v skladu s tem ali drugim zakonom, zlasti o okoliščinah, da so v borznoposredniški družbi nastale ali bodo verjetno nastale pomembnejše kršitve predpisov, ki jih mora borznoposredniška družba spoštovati pri svojem poslovanju.

(1)Upravljalni organ borznoposredniške družbe v nadzorni funkciji mora v okviru izvajanja funkcij nadzora nad delovanjem upravljalnega organa borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji ter pri sprejemanju politik in odločitev v pristojnosti upravljalnega organa borznoposredniške družbe v nadzorni funkciji ob upoštevanju makroekonomskega okolja in poslovnega cikla borznoposredniške družbe zlasti nadzorovati izvajanje strateških ciljev borznoposredniške družbe, določati, sprejemati in redno pregledovati strategije in politike glede nagnjenosti borznoposredniške družbe k prevzemanju tveganj ter glede upravljanja, spremljanja in zmanjševanja tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila borznoposredniška družba izpostavljena, pripomoči k vzpostavitvi in uresničevanju stabilne ureditve notranjega upravljanja borznoposredniške družbe iz 28. člena tega zakona ter pri tem upoštevati politike in ukrepe za preprečevanje nastanka nasprotja interesov.

(2)Upravljalni organ borznoposredniške družbe v nadzorni funkciji z izvajanjem nadzora nad delovanjem upravljalnega organa borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji ter izvajanjem svojih pristojnosti v skladu s tem zakonom skupaj z upravljalnim organom borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji prevzema splošno odgovornost za učinkovito in skrbno upravljanje borznoposredniške družbe.

(3)Upravljalni organ borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji mora zagotoviti ustrezne kadrovske in finančne vire za uvajanje in usposabljanje članov upravljalnega organa v nadzorni funkciji in komisij, kadar so te ustanovljene, vključno z zagotavljanjem možnosti uporabe zunanjih strokovnjakov za obravnavo posameznih vprašanj.

(1)Upravljalni organ borznoposredniške družbe nameni dovolj časa zagotavljanju ustreznega upoštevanja zahtev iz drugega odstavka 30. in prvega odstavka 31. člena tega zakona in dodeli primerna sredstva za upravljanje vseh pomembnih tveganj, ki jim je borznoposredniška družba izpostavljena.

(2)Borznoposredniška družba mora vzpostaviti sistem poročanja upravljalnemu organu za vsa pomembna tveganja ter vse politike upravljanja tveganj in njihove spremembe.

(3)Borznoposredniška družba, ki ne izpolnjuje meril iz 1. točke šestega odstavka 47. člena tega zakona, ustanovi odbor za tveganja, sestavljen iz članov upravljalnega organa, ki v borznoposredniški družbi ne opravljajo izvršilne funkcije. Borznoposredniške družbe, ki merila iz prejšnjega stavka izpolnjujejo, organizirajo funkcijo upravljanja tveganj iz 34. člena tega zakona.

(4)Člani odbora za tveganja iz prejšnjega odstavka imajo ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje za popolno razumevanje, upravljanje in spremljanje strategije upravljanja tveganj in nagnjenosti borznoposredniške družbe k prevzemanju tveganj. Člani odbora zagotavljajo, da odbor za tveganja svetuje upravljalnemu organu glede splošne sedanje in prihodnje nagnjenosti borznoposredniške družbe k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj ter upravljalnemu organu pomaga pri nadzoru, kako to strategijo izvaja višje vodstvo. Upravljalni organ je še naprej v celoti odgovoren za strategije in politike borznoposredniške družbe glede upravljanja tveganj.

(5)Upravljalni organ borznoposredniške družbe v nadzorni funkciji in odbor za tveganja tega upravljalnega organa, kadar je odbor za tveganja ustanovljen, imata dostop do informacij o tveganjih, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena.

(1)Borznoposredniška družba mora določiti načrt dejavnosti za upravljanje tveganj v skladu s strategijami in politikami iz 1. točke drugega odstavka 30. člena tega zakona, ki obsega zlasti postopke za ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in zmanjševanje tveganj ter način spremljanja izvajanja teh postopkov.

(2)Borznoposredniška družba mora v načrtu iz prejšnjega odstavka določiti postopke in dejavnosti za upravljanje vsake vrste tveganj, ki jim je borznoposredniška družba izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena pri posameznih vrstah storitev, ki jih opravlja, in za tveganja, ki jim je izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena pri vseh poslih, ki jih opravlja.

(3)Načrt iz prvega odstavka tega člena sprejme upravljalni organ borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji s soglasjem upravljalnega organa v nadzorni funkciji ter po posvetovanju s komisijo za tveganja, kadar je ta ustanovljena.

(1)Upravljalni organ borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji mora na podlagi tretjega odstavka 32. člena tega zakona organizirati funkcijo upravljanja tveganj, ki je neposredno podrejena upravljalnemu organu borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji ter funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih funkcij borznoposredniške družbe, pri katerih lahko nastaja nasprotje interesov s funkcijo upravljanja tveganj, ter mora pri tem upoštevati naravo, obseg in zapletenost dejavnosti, ki jih opravlja. Funkcijo upravljanja tveganj mora voditi oseba na položaju višjega vodje v borznoposredniški družbi.

(2)Upravljalni organ borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji mora zagotoviti, da ima funkcija upravljanja tveganj ustrezna pooblastila in vpliv za opravljanje te funkcije ter zadostne kadrovske in finančne vire za učinkovito upravljanje tveganj.

(3)Kadar narava, obseg in zapletenost dejavnosti, ki jih opravlja borznoposredniška družba, ne upravičujejo imenovanja posebne osebe na položaju višjega vodstva za vodenje funkcije upravljanja tveganj, lahko to funkcijo opravlja oseba na položaju višjega vodstva v borznoposredniški družbi, ki opravlja tudi druge funkcije višjega vodstva, če pri tem ni nasprotja interesov.

(4)Funkcija upravljanja tveganj mora zagotoviti zlasti: 1. da so vsa pomembna tveganja ugotovljena, ocenjena oziroma izmerjena in da se o njih ustrezno poroča; 2. dejavno sodelovanje pri pripravi strategije upravljanja tveganj borznoposredniške družbe in pri vseh pomembnih odločitvah glede upravljanja tveganj; 3. oblikovanje celovitega pregleda nad tveganji, ki jim je borznoposredniška družba pri svojem poslovanju izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena.

(5)Vodja funkcije upravljanja tveganj je neodvisen in neposredno odgovoren upravljalnemu organu borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji in mora temu poročati o vseh okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na poseben razvoj tveganj borznoposredniške družbe, ter mora imeti neposredni dostop do upravljalnega organa borznoposredniške družbe v nadzorni funkciji. Za razrešitev vodje službe upravljanja tveganj mora upravljalni organ borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji pridobiti soglasje upravljalnega organa borznoposredniške družbe v nadzorni funkciji.

(6)Vodja funkcije upravljanja tveganj mora o vseh pomembnih tveganjih in okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na profil tveganosti borznoposredniške družbe, na lastno pobudo takoj obvestiti upravljalni organ borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji. Če ta ne sprejme ustreznih ukrepov, obvesti vodja funkcije upravljanja tveganja o tveganjih in okoliščinah upravljalni organ borznoposredniške družbe v nadzorni funkciji.

(7)Upravljalni organ borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji mora omogočiti vodji funkcije upravljanja tveganj, da v primeru posebnega razvoja tveganj, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na profil tveganosti borznoposredniške družbe, neodvisno od upravljalnega organa borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji obvesti upravljalni organ borznoposredniške družbe v nadzorni funkciji ter mu v zvezi s tem izrazi morebitne pomisleke ali posreduje opozorila.

(1)Borznoposredniška družba mora vzpostaviti zanesljive strategije, politike, postopke in sisteme za ugotavljanje, merjenje, upravljanje in spremljanje naslednjega: 1. pomembnih virov in učinkov tveganja za stranke ter vseh pomembnih vplivov na kapital; 2. pomembnih virov in učinkov tveganja za trg ter vseh pomembnih vplivov na kapital; 3. pomembnih virov in učinkov tveganja za borznoposredniško družbo, zlasti tistih, zaradi katerih bi se lahko znižala raven razpoložljivega kapitala; 4. likvidnostnega tveganja v ustreznem sklopu časovnih obdobij, tudi znotraj enega dne, da se zagotovi, da borznoposredniška družba ohranja ustrezne ravni likvidnih sredstev, tudi glede obravnave pomembnih virov tveganja iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka.

(2)Strategije, politike, procesi in sistemi borznoposredniške družbe morajo biti sorazmerni z zapletenostjo, profilom tveganosti in obsegom poslovanja borznoposredniške družbe ter dovoljenim tveganjem, ki ga določi upravljalni organ, ter odražajo pomembnost borznoposredniške družbe v vsaki državi članici, v kateri ta posluje.

(3)Za namene 1. točke prvega in drugega odstavka tega člena agencija upošteva določbe ZTFI-1 ter na njegovi podlagi izdanih predpisov v zvezi z določbami, ki se nanašajo na ločevanje denarnih sredstev strank od premoženja borznoposredniške družbe.

(4)Borznoposredniška družba lahko za namene 1. točke prvega odstavka tega člena kot orodje za obvladovanje tveganj uporabi zavarovanje poklicne odgovornosti.

(5)Za namene 3. točke prvega odstavka tega člena pomembni viri tveganj za borznoposredniško družbo zajemajo pomembne spremembe knjigovodske vrednosti sredstev, vključno z morebitnimi terjatvami do odvisnih borznoposredniških zastopnikov, propad strank ali nasprotnih strank, pomembne spremembe pozicij v finančnih instrumentih, tujih valutah in blagu ter obveznosti do pokojninskih shem z zagotovljenimi prejemki.

(6)Borznoposredniška družba ustrezno upošteva vsak pomemben vpliv na kapital, kadar takšna tveganja niso primerno zajeta s kapitalskimi zahtevami, izračunanimi na podlagi 11. člena Uredbe 2019/2033/EU.

(7)V primeru likvidacije ali prenehanja poslovanja borznoposredniška družba ob upoštevanju izvedljivosti in vzdržnosti svojih poslovnih modelov in strategij v celotnem postopku izstopa s trga ustrezno upošteva zahteve in potrebne vire, ki so realistični, v smislu časovnega okvira ter vzdrževanja kapitala in likvidnih sredstev.

(8)Ne glede na 27. člen tega zakona se 1., 3. in 4. točka prvega odstavka tega člena uporabljajo za borznoposredniške družbe, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 2019/2033/EU.

(9)Za zagotovitev zanesljivosti strategij, politik, procesov in sistemov borznoposredniških družb se upoštevajo delegirani akti, ki jih sprejme Komisija na podlagi četrtega odstavka 29. člena Direktive 2019/2034/EU.

(1)Borznoposredniška družba, ki ni del skupine, nad katero agencija ali drug pristojni organ izvaja nadzor na konsolidirani podlagi, mora sprejeti načrt ukrepov (v nadaljnjem besedilu: načrt sanacije), s katerimi se v primeru znatnega poslabšanja finančnega položaja borznoposredniške družbe omogoči prestrukturiranje borznoposredniške družbe tako, da se ohranita ali ponovno vzpostavita uspešno poslovanje in finančna trdnost borznoposredniške družbe.

(2)Borznoposredniška družba, ki je del skupine, nad katero agencija ali drug pristojni organ izvaja nadzor na konsolidirani podlagi, in ni EU nadrejeno investicijsko podjetje, mora sprejeti individualni načrt sanacije z upoštevanjem okoliščin in ukrepov na ravni te borznoposredniške družbe, če je sprejeta odločitev nadzornih organov, da posamezna institucija, ki je del skupine, pripravi individualni načrt sanacije, če so sprejeti ukrepi za odpravo pomanjkljivosti načrta sanacije skupine ali če so sprejeti ukrepi za odpravo ovir za izvajanje načrta sanacije.

(3)Borznoposredniška družba načrt sanacije posodobi vsaj enkrat letno ali po spremembi svoje pravne ali organizacijske strukture, svojega poslovanja ali finančnega položaja, kar bi lahko močno vplivalo na načrt sanacije ali zaradi česar bi ga bilo treba spremeniti. Agencija lahko od borznoposredniške družbe zahteva pogostejše posodabljanje načrta sanacije.

(1)Borznoposredniška družba mora v načrtu sanacije upoštevati različne možnosti ukrepanja za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja borznoposredniške družbe in njene finančne trdnosti (ukrepi sanacije) glede na različne stresne scenarije, ki predvidevajo poslabšanje različnih makroekonomskih in finančnih dejavnikov, ki lahko pomembno vplivajo na položaj borznoposredniške družbe, vključno z dogodki na ravni celotnega sistema ter posebnimi okoliščinami posameznega subjekta in skupine. Načrt sanacije ne sme upoštevati možnosti uporabe izredne javnofinančne pomoči in ne sme ustvarjati drugih neposrednih negativnih javnofinančnih učinkov.

(2)Načrt sanacije borznoposredniške družbe mora vključevati zlasti naslednje informacije: 1. povzetek glavnih vsebin načrta sanacije, vključno z navedbo glavnih sprememb glede na predhodni načrt sanacije; 2. strateško analizo borznoposredniške družbe, ki mora vsebovati opis organizacijske strukture in poslovni model borznoposredniške družbe ter glavne poslovne dejavnosti in kritične funkcije; 3. opis razpoložljivih možnosti prestrukturiranja, da se zagotovita ali ponovno vzpostavita uspešno poslovanje in finančna trdnost borznoposredniške družbe, vključno z ukrepi s časovnim okvirom za njihovo izvedbo; 4. analizo učinkov vsake od možnosti, ki je obravnavana v načrtu, vključno z učinki, ki jih ima posamezna možnost za nadaljevanje ključnih funkcij in vpliva na druge udeležence na trgu, upnike, delničarje ali imetnike deležev borznoposredniške družbe ter na zaposlene; 5. analizo izvedljivosti posameznih možnosti, ki so obravnavane v načrtu, vključno z navedbo morebitnih ovir za njihovo izvajanje ter opis postopkov in ukrepov, s katerim se te ovire odpravijo; 6. opis ureditev, ki zagotavljajo vire financiranja borznoposredniške družbe v izrednih razmerah, vključno z opredelitvijo potencialnih virov, ki bi bili na voljo, ter oceno razpoložljivega zavarovanja; 7. opredelitev kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov poslabšanja finančnega položaja borznoposredniške družbe, ki zagotavljajo pravočasno ukrepanje za ohranitev ali ponovno vzpostavitev finančne trdnosti borznoposredniške družbe, z lastnimi prizadevanji borznoposredniške družbe, vključno z opredelitvijo postopkov stopnjevanja ukrepov, ki zagotavljajo, da je upravljalni organ borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji pravočasno informiran o stopnjevanju ukrepov in vključen v procese odločanja o teh ukrepih ter da se zagotovi pravočasno obveščanje agencije o stopnjevanju ukrepov ter doseganju ali preseganju mejnih vrednosti kazalnikov poslabšanja; 8. opis stresnih scenarijev, ki so upoštevani v načrtu, ter oceno učinkovitosti in izvedljivosti izvajanja načrta sanacije v razmerah posameznega stresnega scenarija; 9. načrt interne izmenjave informacij in komunikacije z javnostjo, vključno z razkritji, ki jih izvede borznoposredniška družba v zvezi z izvajanjem ukrepov sanacije, da se glede na posebne značilnosti, ki veljajo za posamezne možnosti sanacije, preprečijo ali zmanjšajo morebitni negativni učinki na trgu; 10. seznam pripravljalnih ukrepov, ki jih je ali jih bo sprejela borznoposredniška družba z namenom, da se olajša izvajanje načrta sanacije.

(3)Agencija lahko predpiše podrobnejše informacije, ki jih mora vključevati načrt sanacije borznoposredniške družbe.

(4)Agencija lahko za posamezno borznoposredniško družbo: 1. določi dodatne informacije, ki jih mora borznoposredniška družba vključiti v načrt sanacije; 2. zahteva, da borznoposredniška družba za ocenjevanje in izvajanje načrta sanacije vodi podrobne evidence s podatki o sklenjenih finančnih pogodbah.

Borznoposredniška družba mora izdelati načrt neprekinjenega poslovanja za primer kriznih razmer. Načrt določa ukrepe za zagotavljanje nemotenega poslovanja borznoposredniške družbe, da se ustrezno omejijo izgube borznoposredniške družbe zaradi teh motenj.

(1)Borznoposredniška družba mora organizirati službo notranje revizije kot samostojni organizacijski del, ki je neposredno podrejen upravljalnemu organu borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji ter funkcionalno in organizacijsko ločen od drugih organizacijskih delov borznoposredniške družbe.

(2)Namen, pomen in naloge službe notranje revizije morajo biti opredeljeni v internem aktu, ki ga sprejme upravljalni organ borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji v soglasju z upravljalnim organom borznoposredniške družbe v nadzorni funkciji.

(1)Notranje revidiranje obsega: 1. spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti ureditve notranjega upravljanja; 2. presojo procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala glede na lastno oceno tveganj borznoposredniške družbe; 3. presojo zanesljivosti informacijskega sistema, vključno z elektronskim informacijskim sistemom in storitvami, ki jih borznoposredniška družba opravlja elektronsko; 4. presojo zanesljivosti in verodostojnosti računovodskih evidenc in finančnih poročil; 5. preverjanje popolnosti, zanesljivosti in pravočasnosti poročanja v skladu s predpisi; 6. preverjanje skladnosti ravnanja borznoposredniške družbe s predpisi, internimi akti in ukrepi, sprejetimi na njihovi podlagi; 7. izvajanje posebnih preiskav.

(2)Služba notranje revizije opravlja notranje revidiranje poslovanja borznoposredniške družbe v skladu s: 1. standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju; 2. kodeksom načel notranjega revidiranja; 3. kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev.

(1)Za opravljanje nalog notranjega revidiranja mora biti v borznoposredniški družbi zaposlena najmanj ena oseba, ki je pridobila naziv preizkušeni notranji revizor ali preizkušena notranja revizorka v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ter ima ustrezne lastnosti in izkušnje za opravljanje nalog notranjega revidiranja v borznoposredniški družbi v skladu z dobrimi praksami in visokimi etičnimi standardi.

(2)Osebe, ki opravljajo naloge notranjega revidiranja, v borznoposredniški družbi ne smejo opravljati nobenih drugih nalog.

(3)Nalog notranjega revidiranja ne smejo opravljati člani upravljalnega organa borznoposredniške družbe.

(4)Ne glede na prvi odstavek 39. in prvi odstavek tega člena zakona lahko borznoposredniška družba, namesto da bi organizirala lastno službo notranjega revidiranja, opravljanje nalog notranjega revidiranja prenese na osebo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje teh nalog.

(1)Letni načrt dela službe notranje revizije mora biti zasnovan na oceni tveganj, pridobljeni najmanj enkrat letno.

(2)Upravljalni organ borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji v soglasju z upravljalnim organom v nadzorni funkciji sprejme letni načrt dela službe notranje revizije.

(3)Letni načrt dela službe notranje revizije mora obsegati: 1. področja poslovanja, na katerih bo služba notranje revizije opravila pregled poslovanja; 2. opis vsebine načrtovanih pregledov poslovanja po posameznih področjih.

(4)Služba notranje revizije mora najmanj za vsako polletje izdelati poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega: 1. opis vsebine opravljenih pregledov poslovanja; 2. splošno oceno primernosti in učinkovitosti upravljanja tveganj; 3. primernost in učinkovitost delovanja sistemov notranjih kontrol; 4. kršitve in nepravilnosti, ki jih je služba notranje revizije ugotovila pri posameznem pregledu poslovanja, in predlog ukrepov za odpravo teh kršitev in nepravilnosti; 5. ugotovitve v zvezi z odpravo kršitev in nepravilnosti, ki jih je ugotovila služba notranje revizije.

(5)Služba notranje revizije mora izdelati letno poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega: 1. poročilo o uresničitvi letnega načrta dela, 2. oceno skladnosti prakse prejemkov s politiko prejemkov in 3. povzetek pomembnejših ugotovitev opravljenih pregledov poslovanja.

(6)Polletno in letno poročilo mora služba notranje revizije predložiti upravljalnemu organu borznoposredniške družbe v vodstveni in nadzorni funkciji.

(7)Upravljalni organ borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji mora skupščini borznoposredniške družbe predložiti letno poročilo o notranjem revidiranju z mnenjem upravljalnega organa borznoposredniške družbe v nadzorni funkciji hkrati s predložitvijo letnega poročila borznoposredniške družbe in poročilom nadzornega sveta iz 282. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1).

(1)Če služba notranje revizije pri pregledu poslovanja ugotovi, da borznoposredniška družba krši pravila o upravljanju tveganj ter je zaradi tega ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost borznoposredniške družbe ali da je ogrožena varnost poslovanja in lahko nastane možnost aktiviranja jamstva za terjatve vlagateljev, mora o tem takoj obvestiti upravljalni organ borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji. Če upravljalni organ borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji ne sprejme ustreznih ukrepov, mora služba notranje revizije o tem takoj obvestiti upravljalni organ borznoposredniške družbe v nadzorni funkciji in agencijo.

(2)Če služba notranje revizije pri pregledu poslovanja ugotovi, da upravljalni organ borznoposredniške družbe krši pravila o upravljanju tveganj, ga mora o tem takoj obvestiti.

(3)Če upravljalni organ borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji ne sprejme ustreznih ukrepov, da se odpravijo ugotovljene kršitve iz prvega odstavka tega člena, ali če upravljalni organ borznoposredniške družbe ne sprejme ustreznih ukrepov, da se odpravijo ugotovljene kršitve iz prejšnjega odstavka, mora služba notranje revizije o tem takoj obvestiti agencijo.

(1)Borznoposredniška družba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 12. člena Uredbe 2019/2033/EU, organizira službo skladnosti poslovanja, ki je neposredno podrejena upravljalnemu organu borznoposredniške družbe v vodstveni funkciji ter funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih funkcij borznoposredniške družbe, pri katerih lahko nastaja nasprotje interesov s funkcijo skladnosti poslovanja.

(2)Služba skladnosti poslovanja ugotavlja tveganje skladnosti poslovanja borznoposredniške družbe, ki mu je borznoposredniška družba izpostavljena ali bi mu lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju in izhaja iz kršitev veljavnih predpisov ali zahtev nadzornih organov, sklenjenih pogodb, predpisanih praks ali etičnih standardov in ki bi lahko vplivale na dohodke, kapital ali ugled borznoposredniške družbe.

(3)Služba skladnosti poslovanja o svojih ugotovitvah poroča upravljalnemu organu borznoposredniške družbe, ter kadar je ustrezno, funkciji upravljanja tveganj ali odboru za tveganja, kadar je ta ustanovljen.

(1)Borznoposredniška družba pri določitvi in izvajanju politike prejemkov za kategorije zaposlenih, vključno z višjim vodstvom, prevzemniki tveganja, zaposlenimi v nadzornih funkcijah in vsemi zaposlenimi, katerih skupni prejemki so enaki vsaj najnižjim prejemkom višjega vodstva ali prevzemnikov tveganja in katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti borznoposredniške družbe ali sredstva, ki jih ta upravlja, upoštevajo naslednja načela: 1. politika prejemkov je jasno dokumentirana in sorazmerna glede na velikost, notranjo organiziranost in naravo ter obseg in zapletenost dejavnosti borznoposredniške družbe; 2. politika prejemkov je nevtralna glede na spol; 3. politika prejemkov je v skladu s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in takšno upravljanje spodbuja; 4. politika prejemkov je v skladu s poslovno strategijo in cilji borznoposredniške družbe, v njej pa se upoštevajo tudi dolgoročni učinki sprejetih investicijskih odločitev; 5. politika prejemkov vsebuje ukrepe za preprečevanje navzkrižij interesov ter spodbuja odgovorno poslovno ravnanje, zavedanje o tveganjih in preudarno prevzemanje tveganj; 6. upravljalni organ borznoposredniške družbe v nadzorni funkciji sprejme in redno pregleduje politiko prejemkov in je na splošno odgovoren za nadzor izvajanja te politike; 7. funkcije notranjih kontrol vsaj enkrat letno opravijo centralni in neodvisen notranji pregled izvajanja politike prejemkov; 8. zaposleni, ki opravljajo funkcije notranjih kontrol, so neodvisni od poslovnih enot, ki jih nadzorujejo, imajo ustrezno pristojnost in prejemajo prejemke glede na doseganje ciljev, povezanih z njihovimi funkcijami, neodvisno od uspešnosti poslovnih področij, ki jih nadzorujejo; 9. prejemke višjih uslužbencev v funkcijah upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti poslovanja neposredno nadzoruje komisija za prejemke iz 48. člena tega zakona ali, če takšna komisija ni bila ustanovljena, upravljalni organ v nadzorni funkciji; 10. politika prejemkov jasno razlikuje med merili za določanje: - osnovnega fiksnega prejemka, ki zlasti odraža ustrezne poklicne izkušnje in odgovornosti v borznoposredniški družbi, kot je določeno v opisu delovnih nalog zaposlenega, ki so del pogojev zaposlitve, ter - variabilnega prejemka, ki odraža vzdržno in tveganju prilagojeno uspešnost zaposlenega ter uspešnost, ki presega pričakovanja iz opisa delovnih nalog zaposlenega; 11. fiksna sestavina prejemka obsega dovolj velik delež celotnega prejemka, da omogoča popolnoma prožno politiko glede variabilnih sestavin prejemka, vključno z možnostjo, da se variabilna sestavina prejemka ne izplača.

(2)Za namene 11. točke prejšnjega odstavka mora borznoposredniška družba v svoji politiki prejemkov določiti ustrezna razmerja med variabilno in fiksno sestavino celotnega prejemka ob upoštevanju poslovnih dejavnosti borznoposredniške družbe in z njimi povezanih tveganj ter učinka, ki ga imajo različne kategorije zaposlenih iz prejšnjega odstavka na profil tveganosti borznoposredniške družbe.

(3)Borznoposredniška družba mora določiti in uporabljati načela iz prvega odstavka tega člena tako, da je to primerno glede na njeno velikost in notranjo organizacijo ter naravo, obseg in zapletenost njene dejavnosti.

(4)Za določitev meril za opredelitev kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti borznoposredniške družbe, se upoštevajo delegirane uredbe Komisije, sprejete na podlagi četrtega odstavka 30. člena Direktive 2019/2034/EU.

Kadar borznoposredniška družba prejema izredno javnofinančno pomoč, kakor je opredeljena v 24. točki 5. člena Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (Uradni list RS, št. 92/21): 1. ta borznoposredniška družba ne izplačuje nikakršnih variabilnih prejemkov članom upravljalnega organa in 2. kadar variabilni prejemki, izplačani zaposlenim, ki niso člani upravljalnega organa, ne bi bili v skladu z ohranjanjem trdne kapitalske osnove borznoposredniške družbe in pravočasnim prenehanjem prejemanja izredne javnofinančne pomoči, se variabilni prejemki omejijo na delež neto prihodka.

(1)Kakršni koli variabilni prejemki, ki jih borznoposredniška družba dodeli in izplača kategorijam zaposlenih iz prvega odstavka 45. člena tega zakona, izpolnjujejo vse naslednje zahteve pod enakimi pogoji, kot so tisti iz tretjega odstavka 45. člena tega zakona: 1. kadar so variabilni prejemki odvisni od uspešnosti, celoten znesek variabilnega prejemka temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika, poslovne enote in splošnih rezultatov borznoposredniške družbe; 2. pri oceni uspešnosti posameznika se upoštevajo tako finančna kot nefinančna merila; 3. ocena uspešnosti iz 1. točke tega odstavka temelji na večletnem obdobju z upoštevanjem poslovnega cikla in poslovnih tveganj borznoposredniške družbe; 4. variabilni prejemki ne vplivajo na sposobnost borznoposredniške družbe zagotavljati trdno kapitalsko osnovo; 5. variabilni prejemki so zajamčeni le za nove zaposlene v prvem letu njihove zaposlitve in samo kadar ima borznoposredniška družba močno kapitalsko osnovo; 6. plačila, povezana s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi, odražajo doseženo uspešnost posameznika v določenem obdobju in ne nagrajujejo neuspešnosti ali kršitev; 7. paketi prejemkov, povezani z nadomestili ali odkupi iz pogodb iz prejšnje zaposlitve, so v skladu z dolgoročnimi interesi borznoposredniške družbe; 8. pri merjenju uspešnosti, na podlagi katere se izračunajo skupine variabilnih prejemkov, se upoštevajo vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj ter stroški kapitala in potrebna likvidnost v skladu z Uredbo 2019/2033/EU; 9. pri razporejanju variabilnih sestavin prejemkov v borznoposredniški družbi se upoštevajo vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj; 10. najmanj 50 % variabilnega prejemka je sestavljenih iz katerega koli izmed naslednjih instrumentov: - delnic ali enakovrednih lastniških deležev, odvisno od pravne strukture borznoposredniške družbe; - z delnicami povezanih instrumentov ali enakovrednih nedenarnih instrumentov, odvisno od pravne strukture borznoposredniške družbe; - instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, instrumentov dodatnega kapitala ali drugih instrumentov, ki se lahko v celoti pretvorijo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali se odpišejo in ustrezno odražajo kreditno kakovost borznoposredniške družbe kot delujočega podjetja; - nedenarnih instrumentov, ki odražajo sestavo instrumentov upravljanih portfeljev; 11. ne glede na 10. točko tega odstavka lahko agencija, kadar borznoposredniška družba ne izda nobenega od instrumentov iz navedene točke, odobri uporabo alternativne ureditve, ki izpolnjuje iste cilje; 12. vsaj 40 % variabilnega prejemka je odloženih za obdobje treh do petih let, odvisno od poslovnega cikla borznoposredniške družbe, narave njenega poslovanja, njenih tveganj in dejavnosti tega posameznika, razen v primeru posebno visokega zneska variabilnega prejemka, pri katerem je delež odloženega variabilnega prejemka vsaj 60 %; 13. če se finančna uspešnost borznoposredniške družbe poslabša ali je negativna, se variabilni prejemki zmanjšajo za do 100 %, tudi z malusom ali vračilom sredstev, ob upoštevanju meril, ki jih določi borznoposredniška družba in zadevajo predvsem primere, ko: - je ta posameznik sodeloval ali bil odgovoren za ravnanje, ki je borznoposredniški družbi povzročilo znatne izgube; - se šteje, da ta posameznik ni več sposoben in primeren; 14. so posebne pokojninske ugodnosti v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi borznoposredniške družbe.

(2)Za namene prejšnjega odstavka se: 1. posamezniki iz prvega odstavka 45. člena tega zakona zavežejo, da ne bodo uporabljali osebnih strategij varovanja pred tveganjem ali zavarovanj v zvezi s prejemki in odgovornostjo z namenom poseganja v spodkopavanje učinkov načel iz prvega odstavka tega člena; 2. variabilni prejemki ne izplačujejo prek družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, ali z metodami, ki olajšujejo neskladnost s tem zakonom ali Uredbo 2019/2033/EU.

(3)Za namene 10. točke prvega odstavka tega člena se za tam navedene instrumente uporablja ustrezna politika zadržanja, namenjena usklajevanju spodbud posameznika z dolgoročnejšimi interesi borznoposredniške družbe, njenih upnikov in strank. Agencija lahko omeji vrste in oblike navedenih instrumentov ali prepove uporabo nekaterih instrumentov za variabilno nagrajevanje.

(4)Za namene 12. točke prvega odstavka tega člena odloženi variabilni prejemki ne dospejo prej kot na »pro rata« osnovi.

(5)Za namene 14. točke prvega odstavka tega člena borznoposredniška družba pet let obdrži posebne pokojninske ugodnosti v obliki instrumentov iz 10. točke prvega odstavka tega člena, kadar zaposleni zapusti borznoposredniško družbo pred izpolnitvijo upokojitvenih pogojev. Kadar zaposleni doseže upokojitvene pogoje in se upokoji, se mu posebne pokojninske ugodnosti izplačajo v obliki instrumentov iz 10. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer zanje velja petletno obdobje zadržanja.

(6)10. in 12. točka prvega odstavka tega člena in prejšnji odstavek se ne uporabljajo za: 1. borznoposredniško družbo, kadar vrednost njenih bilančnih in zunajbilančnih sredstev v štiriletnem obdobju tik pred danim poslovnim letom v povprečju znaša 100 milijonov eurov ali manj; 2. posameznika, čigar letni variabilni prejemki ne presegajo 50.000 eurov in ne obsegajo več kot četrtine skupnih letnih prejemkov tega posameznika.

(7)Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka lahko agencija zniža prag iz navedene točke pod pogojem, da je to primerno ob upoštevanju narave in obsega dejavnosti borznoposredniške družbe ter njene notranje organizacije in, kadar je ustrezno, značilnosti skupine, ki ji pripada.

(8)Za določitev razredov instrumentov, ki izpolnjujejo pogoje iz tretje alineje 10. točke prvega odstavka tega člena in določitev morebitnih alternativnih ureditev iz 11. točke prvega odstavka tega člena, se upoštevajo delegirane uredbe Komisije, sprejete na podlagi osmega odstavka 32. člena Direktive 2019/2034/EU.

(9)Za poenostavitev in dosledno izvajanje šestega in sedmega odstavka tega člena se glede na obseg spoštovanja teh smernic, ki ga določi agencija, uporabljajo tudi smernice EBA, izdane po posvetovanju z ESMA in na podlagi devetega odstavka 32. člena Direktive 2019/2034/EU.

(1)Borznoposredniška družba, ki ne izpolnjuje meril iz 1. točke šestega odstavka 47. člena tega zakona, ustanovi komisijo za prejemke. Komisija za prejemke mora biti uravnotežena glede na zastopanost spolov in mora strokovno in neodvisno presojati politike in prakse prejemkov ter spodbude, oblikovane za upravljanje tveganj, kapitala in likvidnosti. Komisija za prejemke se lahko ustanovi na ravni skupine.

(2)Komisija za prejemke je odgovorna za pripravo odločitev v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in upravljanje tveganj borznoposredniške družbe in jih sprejme upravljalni organ. Predsednik in člani komisije za prejemke so člani upravljalnega organa, ki v borznoposredniški družbi ne opravljajo izvršilne funkcije. Član komisije za prejemke je, kadar so izpolnjeni pogoji iz Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – ZArbit), tudi najmanj en predstavnik zaposlenih.

(3)Komisija za prejemke pri pripravi odločitev iz prejšnjega odstavka upošteva javni interes in dolgoročne interese delničarjev oziroma imetnikov deležev, investitorjev in drugih deležnikov v borznoposredniški družbi.

(1)Agencija zbira informacije, razkrite v skladu s točkama c in d prvega pododstavka 51. člena Uredbe 2019/2033/EU, in informacije, ki jih borznoposredniške družbe zagotovijo o razlikah v plačah med spoloma, ter jih uporabi za primerjavo gibanj in praks v zvezi s prejemki. Agencija te informacije posreduje EBA.

(2)Za uporabo preudarnih politik prejemkov se glede na obseg spoštovanja teh smernic, ki ga določi agencija, uporabljajo tudi smernice EBA, izdane v posvetovanju z ESMA in na podlagi tretjega odstavka 34. člena Direktive 2019/2034/EU.

(3)Borznoposredniška družba agenciji zagotovi informacije o številu fizičnih oseb v borznoposredniški družbi, ki imajo 1 milijon eurov ali več prejemkov v poslovnem letu, v plačnih razredih po 1 milijon eurov, vključno z njihovimi delovnimi pristojnostmi, poslovnim področjem in glavnimi elementi plače, bonusi, dolgoročnimi nagradami in pokojninskimi prispevki.

(4)Borznoposredniška družba agenciji na njeno zahtevo predloži informacije o znesku skupnih prejemkov za vsakega člana upravljalnega organa ali višjega vodstva.

(5)Agencija informacije iz tretjega in četrtega odstavka tega člena posreduje EBA, ki jih združene po posamezni matični državi članici objavi v enotni obliki poročanja. Za poenostavitev izvajanja tega odstavka in zagotovitev usklajenosti zbranih informacij se glede na obseg spoštovanja teh smernic, ki ga določi agencija, uporabljajo tudi smernice EBA, izdane v posvetovanju z ESMA in na podlagi tretjega pododstavka četrtega odstavka 34. člena Direktive 2019/2034/EU.

(1)Borznoposredniška družba mora vzpostaviti in izvajati politiko in postopke za ugotovitev poslov z osebami v posebnem razmerju z borznoposredniško družbo, določanje pogojev in omejitev za nastanek izpostavljenosti do teh oseb, spremljanje izpostavljenosti in njihovo upravljanje, vključno s pogoji za uporabo morebitnih izjem od sprejete politike in postopkov.

(2)Oseba v posebnem razmerju z borznoposredniško družbo je: 1. član upravljalnega organa borznoposredniške družbe oziroma njegov ožji družinski član; 2. prokurist borznoposredniške družbe oziroma njegov ožji družinski član; 3. član višjega vodstva borznoposredniške družbe; 4. pravna oseba, katere član upravljalnega organa oziroma prokurist je hkrati član upravljalnega organa ali prokurist borznoposredniške družbe; 5. pravna oseba, v kateri ima član upravljalnega organa ali prokurist borznoposredniške družbe oziroma ožji družinski član teh oseb kvalificirani delež; 6. imetnik kvalificiranega deleža v borznoposredniški družbi; 7. pravna oseba, v kateri ima borznoposredniška družba kvalificirani delež; 8. član upravljalnega organa oziroma prokurist pravne osebe iz 6. in 7. točke tega odstavka; 9. druga oseba, ki jo borznoposredniška družba opredeli kot osebo v posebnem razmerju z borznoposredniško družbo zaradi narave razmerja te osebe z borznoposredniško družbo oziroma osebami iz 1. do 8. točke tega odstavka, ker lahko pri poslovanju borznoposredniške družbe s temi osebami nastaja nasprotje interesov.

(3)Član upravljalnega organa in prokurist borznoposredniške družbe morata borznoposredniški družbi ob nastopu funkcije sporočiti imena in družbe oseb, ki se zaradi razmerja s tem članom na podlagi prejšnjega odstavka štejejo kot osebe v posebnem razmerju z borznoposredniško družbo, ter borznoposredniško družbo takoj obvestiti o spremembah, ki vplivajo na opredelitev posamezne osebe kot osebe v posebnem razmerju z borznoposredniško družbo.

(4)Borznoposredniška družba mora vzdrževati seznam oseb v posebnem razmerju z borznoposredniško družbo ter zagotoviti ustrezno poročanje o izpostavljenosti do teh oseb agenciji.

(1)Borznoposredniška družba sklepa pravne posle s posamezno osebo, ki ima položaj osebe v posebnem razmerju z borznoposredniško družbo, po pogojih, ki niso ugodnejši od tistih, ki jih borznoposredniška družba v istem obdobju običajno sklepa z drugimi osebami.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko borznoposredniška družba izjemoma sklene pravni posel z osebo v posebnem razmerju z borznoposredniško družbo pod ugodnejšimi pogoji od običajnih, če so podani objektivno utemeljeni razlogi za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji, zlasti pa v primeru prestrukturiranja dolžnika, ki je oseba v posebnem razmerju z borznoposredniško družbo.

(3)Predhodno soglasje upravljalnega organa borznoposredniške družbe v nadzorni funkciji je treba pridobiti za sklenitev pravnega posla z osebo v posebnem razmerju z borznoposredniško družbo, če zaradi tega posla ali skupne vrednosti vseh poslov celotna izpostavljenost borznoposredniške družbe do posamezne osebe, vključno s posredno izpostavljenostjo doseže ali preseže 100.000 eurov, in za vsak nadaljnji posel, zaradi katerega se celotna izpostavljenost borznoposredniške družbe do posamezne osebe iz vseh poslov poveča za nadaljnjih 100.000 eurov, in drugo sklenitev pravnega posla v primerih iz prejšnjega odstavka. Borznoposredniška družba lahko določi nižji prag izpostavljenosti.

(4)Pri določanju izpostavljenosti iz prejšnjega odstavka borznoposredniška družba upošteva vrednost, ki še ni zmanjšana za oslabitve in rezervacije.

(5)O sklenitvi pravnega posla iz drugega odstavka tega člena mora borznoposredniška družba obvestiti agencijo.

(1)Za sklenitev pravnega posla, na podlagi katerega bi ob upoštevanju celotne izpostavljenosti borznoposredniške družbe, vključno s posredno izpostavljenostjo nastala izpostavljenost borznoposredniške družbe do posamezne stranke ali skupine povezanih strank, ki dosega ali presega deset odstotkov kapitala borznoposredniške družbe iz točke a prvega odstavka 9. člena Uredbe 2019/2033/EU, je treba pridobiti predhodno soglasje upravljalnega organa borznoposredniške družbe v nadzorni funkciji. Predhodno soglasje upravljalnega organa borznoposredniške družbe v nadzorni funkciji je treba pridobiti tudi za sklenitev pravnega posla, zaradi katerega se celotna izpostavljenost, vključno s posredno izpostavljenostjo borznoposredniške družbe do posamezne stranke ali skupine povezanih strank poveča za vsakih nadaljnjih pet odstotkov kapitala borznoposredniške družbe.

(2)Pri ugotavljanju skupine povezanih strank za namen iz prejšnjega odstavka borznoposredniška družba ne upošteva povezav s centralno ravnjo države.

(3)Pri določanju izpostavljenosti iz prvega odstavka tega člena borznoposredniška družba upošteva vrednost izpostavljenosti, ki še ni zmanjšana za oslabitve in rezervacije.

Za namene uvedbe meril v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja se glede na obseg spoštovanja teh smernic, ki ga določi agencija, uporabljajo tudi smernice EBA, izdane na podlagi četrtega pododstavka 35. člena Direktive 2019/2034/EU.

(1)Agencija, če je to ustrezno in potrebno ter ob upoštevanju velikosti, profila tveganja in poslovnega modela borznoposredniške družbe, pregleda ureditve, strategije, procese in mehanizme, ki jih izvaja borznoposredniška družba za zagotovitev skladnosti s tem zakonom in Uredbo 2019/2033/EU, ter za zagotovitev zanesljivega upravljanja in kritja tveganj ovrednoti: 1. tveganja iz 35. člena tega zakona; 2. geografsko lokacijo izpostavljenosti borznoposredniške družbe; 3. poslovni model borznoposredniške družbe; 4. oceno sistemskega tveganja ob upoštevanju ugotavljanja in merjenja sistemskega tveganja na podlagi 23. člena Uredbe 1093/2010/EU ali priporočil ESRB; 5. tveganja za varnost omrežij in informacijskih sistemov borznoposredniške družbe, da se zagotovijo zaupnost, celovitost in razpoložljivost njihovih postopkov, podatkov in sredstev; 6. izpostavljenost borznoposredniške družbe tveganju spremembe obrestne mere, ki je posledica dejavnosti iz netrgovalne knjige, in 7. ureditve upravljanja borznoposredniške družbe in usposobljenost članov upravljalnega organa za opravljanje nalog.

(2)Agencija za namene prejšnjega odstavka upošteva, ali ima borznoposredniška družba sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti.

(3)Agencija določi pogostost in intenzivnost pregledovanja in ovrednotenja iz prvega odstavka tega člena glede na velikost, naravo, obseg in zapletenost dejavnosti borznoposredniških družb ter njihovega sistemskega pomena, pri čemer upošteva načelo sorazmernosti.

(4)Agencija od primera do primera odloči, ali in v kakšnem obsegu je treba opraviti pregledovanje in ovrednotenje za borznoposredniško družbo, ki izpolnjuje pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 2019/2033/EU. Pregledovanje in ovrednotenje iz prejšnjega stavka se opravita, kadar agencija presodi, da je to potrebno zaradi velikosti, narave, obsega in zapletenosti dejavnosti te borznoposredniške družbe.

(5)Za namene tretjega odstavka tega člena se uporabljajo določbe ZTFI-1 ter na njegovi podlagi sprejeti podzakonski akti, ki urejajo ločevanje denarnih sredstev strank od premoženja borznoposredniške družbe.

(6)Borznoposredniška družba mora agenciji v okviru pregledovanja in ovrednotenja iz 7. točke prvega odstavka tega člena zagotoviti dostop do dnevnih redov, zapisnikov in spremnih dokumentov za sestanke upravljalnega organa in njegovih komisij ter rezultatov notranjega ali zunanjega ovrednotenja uspešnosti upravljalnega organa.

(7)Z namenom, da ureditve, strategije, procesi in mehanizmi investicijskih podjetij zagotovijo zanesljivo upravljanje in kritje tveganj, se upoštevajo delegirani akti Komisije, sprejeti na podlagi četrtega odstavka 36. člena Direktive 2019/2034/EU.

(1)Agencija redno in vsaj vsaka tri leta pregleda skladnost borznoposredniške družbe z zahtevami za dovoljenje za uporabo notranjih modelov iz 22. člena Uredbe 2019/2033/EU. Agencija je pozorna zlasti na spremembe poslovanja borznoposredniške družbe in uporabo notranjih modelov za nove produkte ter pregleda in oceni, ali borznoposredniška družba pri teh notranjih modelih uporablja dobro razvite in najnovejše tehnike in prakse. Agencija zagotovi, da se odpravijo pomembne pomanjkljivosti, ugotovljene pri kritju tveganj z notranjimi modeli borznoposredniške družbe, ali sprejmejo ukrepi za blažitev njihovih posledic, vključno z uvedbo kapitalskih pribitkov ali višjih multiplikatorjev.

(2)Kadar veliko število preseganj iz 366. člena Uredbe 575/2013/EU za notranje modele za tržna tveganja kaže, da notranji modeli niso ali niso več natančni, agencija prekliče dovoljenje za uporabo notranjih modelov ali naloži ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi hitro izboljšanje notranjih modelov v roku, ki ga določi agencija.

(3)Kadar borznoposredniška družba, ki je pridobila dovoljenje za uporabo notranjih modelov, ne izpolnjuje več zahtev za uporabo teh notranjih modelov, agencija zahteva, da borznoposredniška družba dokaže, da je učinek neizpolnjevanja zahtev nepomemben, ali da predloži načrt in rok za uskladitev s temi zahtevami. Kadar ni verjetno, da se bo s predloženim načrtom zagotovila popolna skladnost, ali kadar rok za uskladitev ni ustrezen, agencija zahteva izboljšanje načrta.

(4)Kadar ni verjetno, da bo borznoposredniška družba zagotovila skladnost do določenega roka, ali ni zadovoljivo dokazala, da so učinki neizpolnjevanja zahtev nepomembni, agencija prekliče dovoljenje za uporabo notranjih modelov ali pa ga omeji na tista področja, na katerih je zagotovljena skladnost ali na katerih je mogoče skladnost doseči v določenem roku.

(5)Za spodbujanje doslednih, smotrnih in učinkovitih nadzorniških praks se glede na obseg spoštovanja teh smernic, ki ga določi agencija, uporabljajo tudi smernice EBA o uporabi notranjih modelov investicijskih podjetij, izdane na podlagi drugega pododstavka četrtega odstavka 37. člena Direktive 2019/2034/EU.

(6)Agencija pri pregledu skladnosti borznoposredniške družbe z zahtevami za dovoljenje za uporabo notranjih modelov upošteva tudi analize EBA, pripravljene na podlagi prvega pododstavka četrtega odstavka 37. člena, ter smernice iz drugega pododstavka četrtega odstavka 37. člena Direktive 2019/2034/EU.

Borznoposredniška družba mora že v zgodnji fazi sprejeti ukrepe, potrebne za obravnavanje naslednjih težav: 1. borznoposredniška družba ne izpolnjuje zahtev iz tega zakona ali Uredbe 2019/2033/EU; 2. ima agencija dokaze, da bo borznoposredniška družba v prihodnjih 12 mesecih verjetno kršila določbe tega zakona ali določbe Uredbe 2019/2033/EU.

(1)Agencija odredi dodatno kapitalsko zahtevo iz 1. točke četrtega odstavka 19. člena tega zakona le, kadar na podlagi pregledov, opravljenih v skladu s 54. in 55. členom tega zakona, ugotovi, da je borznoposredniška družba v katerem koli od naslednjih položajev: 1. borznoposredniška družba je izpostavljena tveganjem ali elementom tveganja oziroma pomeni tveganja za druge, ki so pomembni in niso kriti ali niso v zadostni meri kriti s kapitalsko zahtevo in zlasti zahtevami za faktor K iz 3. ali 4. dela Uredbe 2019/2033/EU; 2. borznoposredniška družba ne izpolnjuje zahtev iz 26. ali 28. člena tega zakona, drugi nadzorniški ukrepi pa verjetno ne bi zadovoljivo izboljšali ureditev, procesov, mehanizmov in strategij v ustreznem časovnem okviru; 3. prilagoditve v zvezi s preudarnim vrednotenjem trgovalne knjige so nezadostne, da bi borznoposredniška družba v kratkem obdobju prodala ali zavarovala svoje pozicije, ne da bi pri tem v običajnih tržnih razmerah utrpela večje izgube; 4. pri pregledovanju, izvedenem v skladu s 55. členom tega zakona, se pokaže, da bo neizpolnjevanje zahtev glede uporabe dovoljenih notranjih modelov verjetno privedlo do neustrezne ravni kapitala; 5. borznoposredniški družbi večkrat ne uspe vzpostaviti ali vzdrževati ustrezne ravni dodatnega kapitala, kot je določeno v 58. členu tega zakona.

(2)Za namene 1. točke prejšnjega odstavka se tveganja ali elementi tveganj obravnavajo kot nepokriti ali nezadostno pokriti s kapitalskimi zahtevami iz 3. in 4. dela Uredbe 2019/2033/EU le, kadar so zneski, vrste in porazdelitev kapitala, ki jih agencija po nadzorniškem pregledu ocene, ki jo je izvedla borznoposredniška družba v skladu s prvim odstavkom 26. člena tega zakona, šteje za ustrezne, višji od kapitalske zahteve borznoposredniške družbe, določene v 3. ali 4. delu Uredbe 2019/2033/EU.

(3)Za namene prejšnjega odstavka lahko kapital, ki se šteje za ustreznega, vključuje tveganja ali elemente tveganj, ki so izrecno izključeni iz kapitalske zahteve iz 3. ali 4. dela Uredbe 2019/2033/EU.

(4)Agencija določi raven dodatnega kapitala, ki se zahteva v skladu s 1. točko četrtega odstavka 19. člena tega zakona, kot razliko med kapitalom, ki se šteje za ustreznega v skladu z drugim odstavkom tega člena, in kapitalsko zahtevo iz 3. ali 4. dela Uredbe 2019/2033/EU.

(5)Borznoposredniška družba izpolni dodatno kapitalsko zahtevo iz 1. točke četrtega odstavka 19. člena tega zakona s kapitalom ob upoštevanju naslednjih pogojev: 1. najmanj tri četrtine dodatne kapitalske zahteve se krijejo s temeljnim kapitalom; 2. najmanj tri četrtine temeljnega kapitala sestavlja navadni lastniški temeljni kapital; 3. ta kapital se ne uporablja za izpolnjevanje kapitalskih zahtev iz točk a, b in c prvega odstavka 11. člena Uredbe 2019/2033/EU.

(6)Agencija pisno utemelji svojo odločitev o naložitvi dodatne kapitalske zahteve iz 1. točke četrtega odstavka 19. člena tega zakona z jasno obrazložitvijo celovite ocene elementov iz prvega do petega odstavka tega člena. To v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena vključuje posebno izjavo o razlogih, zaradi katerih se šteje, da raven kapitala, določena v skladu s prvim odstavkom 58. člena tega zakona, ne zadostuje več.

(7)Za namene določitve, kako je treba meriti tveganja in elemente tveganj iz drugega odstavka tega člena, vključno s tveganji ali elementi tveganj, ki so izrecno izključeni iz kapitalske zahteve iz 3. ali 4. dela Uredbe 2019/2033/EU, se upoštevajo delegirane uredbe Komisije, sprejete na podlagi šestega odstavka 40. člena Direktive 2019/2034/EU.

(8)Agencija lahko borznoposredniški družbi, ki izpolnjuje pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 2019/2033/EU, na podlagi ocene posameznega primera in kadar Agencija meni, da je to upravičeno, naloži dodatno kapitalsko zahtevo v skladu s prvim do sedmim odstavkom tega člena.

(1)Agencija lahko ob upoštevanju načela sorazmernosti ter v skladu z velikostjo, sistemskim pomenom, vrsto, obsegom in zapletenostjo dejavnosti borznoposredniških družb, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 2019/2033/EU, od takih borznoposredniških družb zahteva, da imajo raven kapitala, ki na podlagi 26. člena tega zakona v zadostni meri presega zahteve iz 3. dela Uredbe 2019/2033/EU in tega zakona, vključno z dodatnimi kapitalskimi zahtevami iz 1. točke četrtega odstavka 19. člena tega zakona, da se zagotovi, da ciklična gospodarska nihanja ne vodijo do kršitev navedenih zahtev ali ogrozijo možnosti, da se borznoposredniška družba likvidira in preneha poslovati v skladu s predpisi.

(2)Agencija po potrebi pregleda raven kapitala, ki so jo v skladu s prejšnjim odstavkom določile posamezne borznoposredniške družbe, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 2019/2033/EU, in kadar je primerno, borznoposredniški družbi sporoči ugotovitve navedenega pregleda, vključno z morebitnimi pričakovanji glede prilagoditev ravni kapitala, določene v skladu s prvim odstavkom tega člena. Tako sporočilo vključuje dan, do katerega je treba v skladu z zahtevo agencije dokončati prilagoditev.

(1)Agencija odredi posebne likvidnostne zahteve iz 11. točke četrtega odstavka 19. člena tega zakona le, kadar na podlagi pregledov, opravljenih v skladu s 54. in 55. členom tega zakona, ugotovi, da je borznoposredniška družba, ki ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 2019/2033/EU ali ki sicer izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 2019/2033/EU, vendar ni bila izvzeta iz likvidnostne zahteve v skladu s prvim odstavkom 43. člena Uredbe 2019/2033/EU, v enem od naslednjih primerov: 1. borznoposredniška družba je izpostavljena likvidnostnemu tveganju ali elementom likvidnostnega tveganja, ki so pomembni in niso pokriti ali niso zadostno pokriti z likvidnostno zahtevo iz 5. dela Uredbe 2019/2033/EU; 2. borznoposredniška družba ne izpolnjuje zahtev iz 26. ali 28. člena tega zakona, drugi upravni ukrepi pa verjetno ne bi zadovoljivo izboljšali ureditev, procesov, mehanizmov in strategij v ustreznem časovnem okviru.

(2)Za namene 1. točke prejšnjega odstavka se likvidnostna tveganja ali elementi likvidnostnega tveganja obravnavajo kot nepokriti ali nezadostno pokriti z likvidnostno zahtevo iz 5. dela Uredbe 2019/2033/EU le, kadar so zneski in vrste likvidnosti, ki jih agencija po nadzorniškem pregledu ocene, ki jo je izvedla borznoposredniška družba v skladu s prvim odstavkom 26. člena tega zakona, šteje za ustrezne, višji od likvidnostne zahteve borznoposredniške družbe, določene v 5. delu Uredbe 2019/2033/EU.

(3)Agencija določi raven posebne likvidnostne zahteve, ki se zahteva v skladu z 11. točko četrtega odstavka 19. člena tega zakona, kot razliko med likvidnostjo, ki se šteje kot ustrezna v skladu z drugim odstavkom tega člena, in likvidnostno zahtevo, določeno v 5. delu Uredbe 2019/2033/EU.

(4)Borznoposredniška družba mora izpolnjevati posebne likvidnostne zahteve iz 11. točke četrtega odstavka 19. člena tega zakona z likvidnimi sredstvi, kakor je določeno v 43. členu Uredbe 2019/2033/EU.

(5)Agencija pisno utemelji odločitev o naložitvi posebne likvidnostne zahteve iz 11. točke četrtega odstavka 19. člena tega zakona z jasno obrazložitvijo celovite ocene elementov iz prvega do tretjega odstavka tega člena.

(6)Borznoposredniška družba mora najmanj enkrat na leto z uporabo različnih scenarijev upravljanja likvidnosti, vključno z uporabo zmanjševanja likvidnostnega tveganja, preveriti pravilnost in ustreznost predpostavk, ki so bile uporabljene pri določitvi politike upravljanja likvidnosti, ter preverjati ustreznost postopkov in orodij za zmanjševanje likvidnostnega tveganja, vključno z uporabo različnih scenarijev za upravljanje likvidnostnega tveganja. Na podlagi ugotovitev preverjanja mora borznoposredniška družba sprejeti ustrezne ukrepe za izboljšanje politike, postopkov in orodij upravljanja likvidnostnega tveganja.

(7)Za določitev načina merjenja likvidnostnega tveganja in elementov likvidnostnega tveganja iz drugega odstavka tega člena se upoštevajo delegirane uredbe Komisije, sprejete na podlagi šestega odstavka 42. člena Direktive 2019/2034/EU.

(1)Agencija lahko: 1. od borznoposredniške družbe, ki ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 2019/2033/EU, ter borznoposredniške družbe iz drugega odstavka 46. člena Uredbe 2019/2033/EU zahteva, da več kot enkrat na leto objavita informacije iz 46. člena te uredbe, in določi roke za to objavo; 2. od borznoposredniške družbe, ki ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 2019/2033/EU, ter borznoposredniške družbe iz drugega odstavka 46. člena Uredbe 2019/2033/EU zahteva, da za objave, ki niso računovodski izkazi, uporabita posebne medije in lokacije, zlasti spletno mesto borznoposredniške družbe; 3. od obvladujočega podjetja zahteva, da vsako leto v celoti ali s sklici na enakovredne informacije objavi opis svoje pravne strukture ter strukture upravljanja in organizacijske strukture skupine investicijskih podjetij v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona in 182. členom ZTFI-1.

(2)Borznoposredniška družba ali obvladujoče podjetje hkrati z javno objavo informacij iz prejšnjega odstavka te predloži agenciji, ki je organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v 2. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU, pri čemer zagotovi, da informacije izpolnjujejo te zahteve: 1. so predložene v formatu, ki omogoča izvoz podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU; 2. vsebujejo te metapodatke: – vsa imena borznoposredniške družbe ali obvladujočega podjetja, na katero se informacije nanašajo; – identifikator pravnih subjektov borznoposredniške družbe ali obvladujočega podjetja, kakor je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU; – velikost borznoposredniške družbe ali obvladujočega podjetja po kategorijah, kakor so določene na podlagi točke (d) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU; – vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU; – oznako, ali informacije vsebujejo osebne podatke.

(3)Za namene druge alineje 2. točke prejšnjega odstavka borznoposredniška družba ali obvladujoče podjetje pridobi identifikator pravnih subjektov, kakor je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU, če tega identifikatorja še nima.

(1)Agencija obvesti EBA o: 1. svojem procesu pregledovanja in ovrednotenja iz 54. člena tega zakona; 2. metodologiji, uporabljeni za odločitve iz 19., 57. in 58. člena tega zakona; 3. nadzornih in drugih ukrepih iz 19. člena tega zakona in višini sankcij za prekrške iz 74. do 77. člena tega zakona.

(2)Za ustrezno določanje postopkov in metodologij za procese nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz prejšnjega odstavka in za oceno obravnavanja tveganj iz 35. člena tega zakona se glede na obseg spoštovanja teh smernic, ki ga določi agencija, uporabljajo tudi smernice EBA in ESMA, izdane na podlagi četrtega pododstavka drugega odstavka 45. člena Direktive 2019/2034/EU.

(1)V primerih, ko skupino investicijskih podjetij vodi obvladujoče investicijsko podjetje Unije, ki je borznoposredniška družba, nadzor na konsolidirani podlagi ali nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine izvaja agencija.

(2)V primerih, ko je obvladujoče podjetje borznoposredniške družbe obvladujoči investicijski holding Unije ali obvladujoči mešani finančni holding Unije, nadzor na konsolidirani podlagi ali nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine izvaja agencija.

(3)V primerih, kadar imata dve ali več investicijskih podjetij, od katerih je vsaj eno investicijsko podjetje borznoposredniška družba in ki imajo dovoljenje v dveh ali več državah članicah, isti obvladujoči investicijski holding Unije ali isti obvladujoči mešani finančni holding Unije, nadzor na konsolidirani podlagi ali nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine izvaja agencija v primeru, ko je investicijski holding ali mešani finančni holding ustanovljen na ozemlju Republike Slovenije.

(4)V primerih, ko obvladujoča podjetja dveh ali več investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje v dveh ali več državah članicah in od katerih je vsaj eno investicijsko podjetje borznoposredniška družba, obsegajo več kot en investicijski holding ali mešani finančni holding z glavnimi sedeži v različnih državah članicah in je v vsaki od teh držav članic investicijsko podjetje, agencija izvaja nadzor na konsolidirani podlagi ali nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine v primeru, ko ima izmed vseh investicijskih podjetij v skupini borznoposredniška družba največjo bilančno vsoto.

(5)V primerih, ko je obvladujoče podjetje dveh ali več investicijskih podjetij z dovoljenjem v Uniji, od katerih je vsaj eno investicijsko podjetje borznoposredniška družba, isti investicijski holding Unije ali mešani finančni holding Unije in nobeno od teh investicijskih podjetij nima dovoljenja v državi članici, v kateri je bil ustanovljen investicijski holding ali mešani finančni holding, agencija izvaja nadzor na konsolidirani podlagi ali nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine v primeru, ko ima izmed vseh investicijskih podjetij v skupini borznoposredniška družba največjo bilančno vsoto.

(6)Agencija lahko opusti merila iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena, kadar njihova uporaba ne bi bila primerna za učinkovit nadzor na konsolidirani podlagi ali nadzor izpolnjevanja zahtev preskusa kapitala skupine, pri čemer se upoštevajo ta investicijska podjetja in pomen njihovih dejavnosti za zadevne države članice, in določi drug pristojni organ za izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi ali nadzora izpolnjevanja zahtev preskusa kapitala skupine skupaj z drugimi pristojnimi organi. Agencija o vsaki taki odločitvi uradno obvesti Komisijo in EBA.

V primeru izrednih okoliščin, vključno z razmerami iz 18. člena Uredbe 1093/2010/EU ali ob neugodnem razvoju dogodkov na trgih, ki bi lahko ogrozil likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, v kateri so subjekti skupine investicijskih podjetij pridobili dovoljenje, agencija, kadar je nadzornica skupine, na podlagi 62. člena tega zakona ob upoštevanju pododdelka 4.1.2. tega zakona čim prej obvesti EBA, ESRB in druge pristojne organe ter sporoči vse informacije, pomembne za opravljanje njihovih nalog.

(1)Kadar je agencija na podlagi 62. člena tega zakona imenovana kot nadzornica skupine, lahko ustanovi kolegije nadzornikov, da se olajša izvajanje nalog iz tega člena ter zagotovita usklajevanje in sodelovanje z ustreznimi nadzornimi organi iz tretjih držav, zlasti kadar je to potrebno za uporabo točke c prvega pododstavka prvega odstavka in drugega odstavka 23. člena Uredbe 2019/2033/EU za izmenjavo in posodobitev ustreznih informacij o modelu kritja z nadzornimi organi kvalificiranih centralnih nasprotnih strank.

(2)Kolegiji nadzornikov zagotovijo okvir, v katerem agencija kot nadzornica skupine, EBA in drugi pristojni organi izvajajo naslednje naloge: 1. naloge iz 63. člena tega zakona; 2. usklajevanje zahtev po informacijah, kadar je to potrebno za lažji nadzor na konsolidirani podlagi v skladu s 7. členom Uredbe 2019/2033/EU; 3. usklajevanje zahtev po informacijah v primerih, ko mora več pristojnih organov investicijskih podjetij, ki so del iste skupine, bodisi od pristojnega organa matične države članice klirinškega člana bodisi od pristojnega organa kvalificirane centralne nasprotne stranke zahtevati informacije v zvezi z modelom kritja in merili, uporabljenimi za izračun zahteve po kritju za ustrezno investicijsko podjetje; 4. izmenjavo informacij med vsemi pristojnimi organi in EBA v skladu z 21. členom Uredbe 1093/2010/EU in z ESMA v skladu z 21. členom Uredbe 1095/2010/EU; 5. sklenitev dogovora o prostovoljnem prenosu nalog in odgovornosti med pristojnimi organi, kadar je ustrezno; 6. povečanje učinkovitosti nadzora s prizadevanjem za odpravo nepotrebnega podvajanja nadzorniških zahtev.

(3)Agencija lahko ustanovi kolegije nadzornikov tudi, kadar so v tretji državi odvisna podjetja skupine investicijskih podjetij, ki vključuje vsaj eno borznoposredniško družbo, in skupino investicijskih podjetij vodi borznoposredniška družba, obvladujoči investicijski holding Unije, ustanovljen na ozemlju Republike Slovenije, ali obvladujoči mešani finančni holding Unije, ustanovljen na ozemlju Republike Slovenije.

(4)Člani kolegija nadzornikov so naslednji organi: 1. pristojni organi, odgovorni za nadzor odvisnih podjetij skupine investicijskih podjetij, ki jo vodi investicijsko podjetje Unije, obvladujoči investicijski holding Unije ali obvladujoči mešani finančni holding Unije; 2. kadar je ustrezno, nadzorni organi tretjih držav ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti, ki so po mnenju vseh pristojnih organov enakovredne zahtevam iz pododdelka 4.1.2. tega zakona.

(5)Agencija kot nadzornica skupine, določena v skladu z 62. členom tega zakona, predseduje sejam kolegija nadzornikov in sprejema odločitve. Agencija kot nadzornica skupine vse člane kolegija nadzornikov vnaprej v celoti obvešča o organizaciji teh sej ter o glavnih vprašanjih in dejavnostih, ki bodo obravnavane. Agencija kot nadzornica skupine tudi pravočasno v celoti obvesti vse člane kolegija nadzornikov o odločitvah, sprejetih na teh sejah, ali izvedenih ukrepih.

(6)Agencija kot nadzornica skupine upošteva, da je pomembno, da nadzorniško dejavnost pri sprejemanju odločitev načrtujejo ali usklajujejo organi iz četrtega odstavka tega člena. Ustanovitev in delovanje kolegijev nadzornikov temeljita na pisnih dogovorih.

(7)Kadar je v skladu s četrtim odstavkom tega člena agencija član kolegija, lahko v primeru nestrinjanja z odločitvijo o delovanju kolegija nadzornikov, ki jo zadeva in ki jo je sprejel nadzornik skupine, zadevo preda EBA in zahteva pomoč EBA v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.

(8)Za podrobnejšo opredelitev pogojev, pod katerimi kolegij nadzornikov izvaja svoje naloge iz prvega odstavka tega člena, se upoštevajo delegirane uredbe Komisije, sprejete na podlagi osmega odstavka 48. člena Direktive 2019/2034/EU.

(1)Agencija si kot nadzornica skupine z drugimi pristojnimi organi iz četrtega odstavka 64. člena tega zakona ali kot članica kolegija iz četrtega odstavka 64. člena tega zakona z nadzornikom skupine medsebojno zagotovi vse potrebne informacije, med drugim o: 1. pravni strukturi in strukturi upravljanja skupine investicijskih podjetij, vključno z njeno organizacijsko strukturo, ki zajema vse nadzorovane in nenadzorovane subjekte, nenadzorovana odvisna podjetja in obvladujoča podjetja, ter o opredelitvi pristojnih organov nadzorovanih subjektov v skupini investicijskih podjetij; 2. postopkih za zbiranje informacij od investicijskih podjetij v skupini investicijskih podjetij in postopkih za preverjanje teh informacij; 3. neugodnem razvoju dogodkov v investicijskih podjetjih ali drugih subjektih v skupini investicijskih podjetij, ki bi lahko resno škodovali tem investicijskim podjetjem; 4. vseh pomembnih sankcijah in izrednih ukrepih, ki jih sprejme agencija v skladu s tem zakonom oziroma jih sprejmejo drugi pristojni organi v skladu z njihovimi nacionalnimi določbami za prenos Direktive 2019/2034/EU; 5. uvedbi posebne kapitalske zahteve v skladu z 19. členom tega zakona.

(2)V primeru, da ustrezne informacije iz prejšnjega odstavka niso bile takoj sporočene ali je bila zahteva glede sodelovanja, zlasti za izmenjavo teh informacij, zavrnjena ali ni bila obravnavana v razumnem roku, lahko agencija v vlogi članice kolegija ali kot nadzornica skupine v skladu s prvim odstavkom 19. člena Uredbe 1093/2010/EU zadevo predloži EBA.

(3)Agencija se pred sprejetjem odločitve, ki bi bila lahko pomembna za nadzorniške naloge drugih pristojnih organov, s temi organi posvetuje o: 1. spremembah delničarske, organizacijske ali upravljavske strukture investicijskih podjetij v skupini investicijskih podjetij, ki zahtevajo odobritev ali dovoljenje pristojnih organov; 2. pomembnih sankcijah, ki jih investicijskim podjetjem naložijo pristojni organi, ali katerih koli drugih izrednih ukrepih, ki jih sprejmejo ti organi, in 3. posebnih kapitalskih zahtevah, določenih v skladu z 19. členom tega zakona.

(4)Kadar namerava agencija naložiti znatne sankcije ali sprejeti druge izredne ukrepe, kot je navedeno v 2. točki tretjega odstavka tega člena, se prej posvetuje z nadzornikom skupine.

(5)Ne glede na tretji odstavek tega člena se agenciji ni treba posvetovati z drugimi pristojnimi organi v nujnih primerih ali primerih, ko bi tako posvetovanje lahko ogrozilo učinkovitost njene odločitve. V takšnih primerih agencija o tem, da se ne bo posvetovala z njimi, takoj ko je to mogoče, obvesti druge pristojne organe.

(1)V primeru, ko mora agencija preveriti informacije o investicijskih podjetjih, investicijskih holdingih, mešanih finančnih holdingih, finančnih institucijah, podjetjih za pomožne storitve, mešanih holdingih ali odvisnih podjetjih s sedežem v drugi državi članici, vključno z odvisnimi podjetji, ki so zavarovalnice, s tem v zvezi pri pristojnem organu države članice vloži zahtevo za preverjanje teh informacij. Preverjanje informacij se izvede na enega izmed načinov iz tretjega odstavka tega člena.

(2)V primeru, ko mora pristojni organ države članice preveriti informacije o borznoposredniških družbah, investicijskih holdingih, mešanih finančnih holdingih, finančnih institucijah, podjetjih za pomožne storitve, mešanih holdingih ali odvisnih podjetjih s sedežem v Republiki Sloveniji, vključno z odvisnimi podjetji, ki so zavarovalnice, in ko v zvezi s tem vloži zahtevo, agencija izvede preverjanje na enega izmed načinov iz tretjega odstavka tega člena.

(3)Preverjanje informacij se izvede tako, da pristojni organ, ki prejme zahtevo: 1. sam izvede preverjanje v okviru svojih pristojnosti; 2. omogoči pristojnim organom, ki so dali zahtevek, da sami izvedejo preverjanje; 3. zaprosi revizorja ali drugega strokovnjaka, da opravi neodvisno preverjanje in takoj poroča o rezultatih.

(4)Za namene 1. in 3. točke prejšnjega odstavka lahko pri preverjanju sodelujejo pristojni organi, ki so dali zahtevek.

Investicijski holdingi in mešani finančni holdingi so vključeni v nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine.

Člani upravljalnega organa investicijskega holdinga ali mešanega finančnega holdinga imajo zadosten ugled in ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje za učinkovito opravljanje svojih nalog, pri čemer se upošteva posebna vloga investicijskih holdingov ali mešanih finančnih holdingov.

(1)V primerih, ko je obvladujoče podjetje borznoposredniške družbe mešani poslovni holding, agencija: 1. zahteva, da ji mešani poslovni holding predloži vse informacije, ki bi lahko bile pomembne za nadzor te borznoposredniške družbe; 2. nadzoruje posle med borznoposredniško družbo ter mešanim poslovnim holdingom in njegovimi odvisnimi podjetji ter zahteva, da ima borznoposredniška družba vzpostavljene ustrezne postopke za obvladovanje tveganj in mehanizme notranjih kontrol, vključno z zanesljivimi postopki poročanja in računovodskimi postopki za ugotavljanje, merjenje, spremljanje in nadzor teh poslov.

(2)Agencija sama ali s pomočjo zunanjih izvajalcev nadzora izvaja preglede poslovanja, s katerimi preveri informacije, ki jih je dobila od mešanih poslovnih holdingov in njihovih odvisnih podjetij.

V skladu s pododdelkom 4.1.3. tega zakona se nadzorni ukrepi ali prekrški, ki so namenjeni prenehanju ali zmanjšanju kršitev po tem zakonu ali obravnavanju vzrokov za take kršitve, lahko izrečejo investicijskim holdingom, mešanim finančnim holdingom in mešanim poslovnim holdingom ali njihovim upravljalnim organom.

(1)V primeru, kadar se za dve ali več borznoposredniških družb, ki so odvisna podjetja istega obvladujočega podjetja, katerega glavni sedež je v tretji državi, ne izvaja učinkovit nadzor na ravni skupine, agencija oceni, ali nadzorni organ tretje države nad borznoposredniškimi družbami izvaja nadzor, ki je enakovreden nadzoru, določenemu v tem zakonu in I. delu Uredbe 2019/2033/EU.

(2)Kadar se z oceno iz prejšnjega odstavka ugotovi, da se tak enakovredni nadzor ne izvaja, lahko agencija uporabi ustrezne nadzorniške tehnike, s katerimi se dosežejo cilji nadzora v skladu s 7. ali 8. členom Uredbe 2019/2033/EU. O teh nadzorniških tehnikah po posvetovanju z drugimi sodelujočimi pristojnimi organi odloči agencija, ki bi bila nadzornica skupine, če bi imelo obvladujoče podjetje sedež v Uniji. O ukrepih, sprejetih na podlagi tega odstavka, agencija, če je sama nadzornica skupine, uradno obvesti druge sodelujoče pristojne organe, EBA in Komisijo.

(3)Agencija, če je sama nadzornica skupine in če bi imelo obvladujoče podjetje sedež v Uniji, lahko zlasti zahteva, da investicijski holding ali mešani finančni holding ustanovi sedež v Uniji in da se zanju uporablja 7. ali 8. člen Uredbe 2019/2033/EU.

V zvezi z izvajanjem nadzora nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine s strani investicijskih podjetij, od katerih je vsaj eno borznoposredniška družba in katerih obvladujoče podjetje ima glavni sedež v tretji državi, oziroma s strani investicijskih podjetij, od katerih je vsaj eno borznoposredniška družba, ki so locirane v tretjih državah, in katerih obvladujoče podjetje ima glavni sedež v Uniji, se uporabljajo priporočila Komisije za pogajanja o sporazumih z eno ali več tretjimi državami, pripravljena na podlagi 56. člena Direktive 2019/2034/EU.

(1)Agencija javno objavi naslednje informacije: 1. besedila zakonov in drugih predpisov ter splošnih smernic, sprejetih v Republiki Sloveniji v zvezi z bonitetnim nadzorom investicijskih podjetij; 2. način izvajanja opcij in diskrecijskih pravic iz Direktive 2019/2034/EU in Uredbe 2019/2033/EU; 3. splošna merila in metodologije, ki jih agencija uporablja pri nadzorniškem pregledovanju in ovrednotenju iz 54. člena tega zakona; 4. zbirne statistične podatke o ključnih vidikih izvajanja tega zakona in Uredbe 2019/2033/EU v Republiki Sloveniji, vključno s številom in naravo nadzorniških ukrepov, sprejetih v skladu s 1. točko četrtega odstavka 19. člena tega zakona, ter prekrških, izrečenih v skladu s 74. do 77. členom tega zakona.

(2)Informacije, objavljene v skladu s prejšnjim odstavkom, morajo biti dovolj izčrpne in natančne, da omogočijo smiselno primerjavo uporabe 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka s podatki pristojnih organov različnih držav članic.

(3)Agencija informacije objavi v enotni obliki in jih redno posodablja. Dostopne so na spletnih straneh agencije.

(4)Za določitev oblike, strukture, seznamov vsebine in datuma letne objave informacij iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo izvedbene uredbe Komisije, sprejete na podlagi četrtega odstavka 57. člena Direktive 2019/2034/EU.

(1)Z globo od 12.500 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje borznoposredniška družba, ki: 1. agenciji ne predloži dokumentacije, zahtevane na podlagi 1. točke drugega odstavka 20. člena tega zakona; 2. pooblaščeni osebi agencije ne omogoči pregleda ali ovira izvajanje njegovih nalog in pooblastil, kakor je določeno v 20. členu tega zakona; 3. nima vzpostavljenih ureditev notranjega upravljanja, kot je določeno v 28. členu tega zakona; 3.a agenciji ne predloži informacij ali jih ne predloži v predpisani obliki ali ne predloži metapodatkov, kakor je določeno v drugem in tretjem odstavku 60. člena tega zakona; 4. agenciji ne sporoča informacij glede skladnosti z obveznostjo izpolnjevanja kapitalskih zahtev iz 11. člena Uredbe 2019/2033/EU ali zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije, kar pomeni kršitev točke b prvega odstavka 54. člena Uredbe 2019/2033/EU; 5. agenciji ne sporoča informacij o tveganju koncentracije ali zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije, kar pomeni kršitev točke e prvega odstavka 54. člena Uredbe 2019/2033/EU; 6. se ne glede na določbe 38. in 39. člena Uredbe 2019/2033/EU izpostavi tveganju koncentracije, ki presega omejitve iz 37. člena Uredbe 2019/2033/EU; 7. ne glede na določbo 44. člena Uredbe 2019/2033/EU večkrat ali nenehno ne razpolaga z likvidnimi sredstvi, kar pomeni kršitev 43. člena Uredbe 2019/2033/EU; 8. ne razkrije informacij ali zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije, kar pomeni kršitev določb 6. dela Uredbe 2019/2033/EU; 9. izvede plačila imetnikom instrumentov, vključenih v kapital borznoposredniške družbe, kadar so taka plačila imetnikom instrumentov, vključenih v kapital, prepovedana na podlagi 28., 52. ali 63. člena Uredbe 575/2013/EU.

(2)Borznoposredniška družba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 25.000 do 500.000 eurov.

(3)Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se borznoposredniška družba kaznuje z globo v višini do: 1. 10 % skupnega letnega prometa, vključno z bruto dohodkom borznoposredniške družbe v predhodnem poslovnem letu v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali stalnim donosom ter prejetih provizij ali opravnin glede na zadnje razpoložljive letne računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ borznoposredniške družbe, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če borznoposredniška družba pripravi konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1; ali 2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(4)Kadar je borznoposredniška družba iz 1. točke prejšnjega odstavka odvisno podjetje, je ta bruto dohodek, določen na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov končnega obvladujočega podjetja v predhodnem poslovnem letu.

(5)Član upravljalnega organa borznoposredniške družbe se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 2.500 do 10.000 eurov.

(6)Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član upravljalnega organa kaznuje z globo do 5.000.000 eurov.

(7)Odgovorna oseba borznoposredniške družbe, ki ni član upravljalnega organa, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 800 do 10.000 eurov. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba borznoposredniške družbe kaznuje z globo od 2.500 do 30.000 eurov.

(1)Z globo od 12.500 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje investicijski holding, mešani finančni holding ali mešani poslovni holding, ki: 1. agenciji ne predloži zahtevane dokumentacije, zahtevane na podlagi 1. točke drugega odstavka 20. člena tega zakona; 2. pooblaščeni osebi agencije ne omogoči pregleda ali ovira izvajanje njegovih nalog in pooblastil tako, kot je določeno v 20. členu tega zakona; 3. nima vzpostavljenih ureditev notranjega upravljanja, kot je določeno v 28. členu tega zakona; 4. omogoči eni ali več osebam, ki ne izpolnjujejo zahtev iz 40. člena ZBan-3, da postanejo ali ostanejo člani upravljalnega organa.

(2)Investicijski holding, mešani finančni holding ali mešani poslovni holding, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 25.000 do 500.000 eurov.

(3)Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se investicijski holding, mešani finančni holding ali mešani poslovni holding kaznuje z globo v višini do: 1. 10 % skupnega letnega prometa, vključno z bruto dohodkom investicijskega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali mešanega poslovnega holdinga v predhodnem poslovnem letu v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali stalnim donosom ter prejetih provizij ali opravnin glede na zadnje razpoložljive letne računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ investicijskega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali mešanega poslovnega holdinga, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če investicijski holding, mešani finančni holding ali mešani poslovni holding pripravi konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1; ali 2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(4)Kadar je investicijski holding, mešani finančni holding ali mešani poslovni holding iz 1. točke prejšnjega odstavka odvisno podjetje, je ta bruto dohodek bruto dohodek, določen na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov končnega obvladujočega podjetja v predhodnem poslovnem letu.

(5)Član upravljalnega organa investicijskega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali mešanega poslovnega holdinga se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 2.500 do 10.000 eurov.

(6)Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član upravljalnega organa kaznuje z globo do 5.000.000 eurov.

(7)Odgovorna oseba investicijskega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali mešanega poslovnega holdinga, ki ni član upravljalnega organa, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 800 do 10.000 eurov. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba investicijskega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali mešanega poslovnega holdinga kaznuje z globo od 2.500 do 30.000 eurov.

(1)Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje revizijska družba, če agenciji ne poroča o dejstvih ali odločitvah iz 18. člena tega zakona.

(2)Pooblaščeni revizor se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 200 do 5.000 eurov.

(1)Z globo od 5.000 do 25.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba iz četrte alineje 1. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona in pravna oseba iz pete alineje 1. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona glede prevzetih funkcij ali dejavnosti, če: 1. agenciji ne predloži dokumentacije, zahtevane na podlagi 1. točke drugega odstavka 20. člena tega zakona; 2. pooblaščeni osebi agencije ne omogoči pregleda ali ovira izvajanje njegovih nalog in pooblastil, kot določa 20. člen tega zakona.

(2)Pravna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, in ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 10.000 do 250.000 eurov.

(3)Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se oseba kaznuje z globo v višini do: 1. 10 % skupnega letnega prometa, vključno z bruto dohodkom te osebe v predhodnem poslovnem letu v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali stalnim donosom ter prejetih provizij ali opravnin glede na zadnje razpoložljive letne računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ te osebe, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če ta oseba pripravi konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, ali 2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(4)Član upravljalnega organa osebe, ki ni oseba iz 74. do 76. člena tega zakona, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 5.000 eurov.

(5)Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član upravljalnega organa kaznuje z globo do 1.000.000 eurov.

(6)Odgovorna oseba kršitelja iz prvega odstavka tega člena, ki ni član upravljalnega organa, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 5.000 eurov. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba kršitelja iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 2.500 do 30.000 eurov.

Prekrškovni organ, ki vodi postopke in odloča o prekrških iz tega zakona, je agencija.

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

V Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 92/21; v nadaljnjem besedilu: ZBan-3) se v 14. členu v petem odstavku za besedilom »v skladu z Uredbo 575/2013/EU« doda besedilo »in Uredbo (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/2033/EU)«.

Za 121. členom ZBan-3 se doda novi 121.a člen, ki se glasi:

(1)Družbe iz točke 1.b člena 4(1) Uredbe 575/2013/EU, ki so že pridobile dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov na podlagi zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, vložijo vlogo za izdajo dovoljenja v skladu s 113. členom tega zakona najpozneje na dan, ko se zgodi kaj od naslednjega: a) povprečna mesečna bilančna vsota, izračunana v obdobju 12 zaporednih mesecev, je enaka ali preseže 30 milijard eurov ali b) povprečna mesečna bilančna vsota, izračunana v obdobju 12 zaporednih mesecev, je nižja od 30 milijard eurov, družba pa je del skupine, v kateri je skupna vrednost konsolidiranih sredstev vseh družb v skupini, ki imajo posamezno bilančno vsoto nižjo od 30 milijard eurov in opravljajo katero koli dejavnost iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, enaka ali presega 30 milijard eurov, oboje izračunano kot povprečje v obdobju 12 zaporednih mesecev.

(2)Družbe iz prejšnjega odstavka lahko še naprej opravljajo dejavnosti iz točke 1.b člena 4(1) Uredbe 575/2013/EU, dokler ne pridobijo dovoljenja iz prejšnjega odstavka.

(3)Kadar Banka Slovenije po prejemu informacij ugotovi, da se družbi izda dovoljenje kot kreditna institucija v skladu s 97. členom tega zakona, uradno obvesti družbo in agencijo ter od dneva tega uradnega obvestila prevzame postopek izdaje dovoljenja.

(4)Banka Slovenije v primeru ponovne izdaje dovoljenja zagotovi, da je postopek čim bolj racionaliziran in da se upoštevajo informacije iz veljavnih dovoljenj.«.

(posebne zahteve za izdajo dovoljenja kreditnim institucijam iz točke 1.b člena 4(1) Uredbe 575/2013/EU) V 293. členu ZBan-3 se v drugem odstavku na koncu 7. točke pika nadomesti s podpičjem ter doda nova 8. točka, ki se glasi: »8. Kreditna institucija uporablja dovoljenje izključno za opravljanje dejavnosti iz točke 1.b člena 4(1) Uredbe 575/2013/EU, njena povprečna bilančna vsota pa je pet zaporednih let manjša od pragov iz navedenega člena.«.

V 339. členu ZBan-3 se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Za informacije, pridobljene v okviru nadzora na konsolidirani podlagi, zlasti za vsako izmenjavo informacij med pristojnimi organi, veljajo zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so vsaj enakovredne tistim iz 14. člena tega zakona, in v skladu s predpisi, ki urejajo bonitetni nadzor investicijskih podjetij.«.

V 345. členu ZBan-3 se v četrtem odstavku za besedilom »predstavlja kot banka« doda besedilo »ali opravlja eno od dejavnosti iz točke 1.b člena 4(1) Uredbe 575/2013/EU in dosega prag iz navedenega člena«.

(1)Subjekti, ki so ob uveljavitvi tega zakona v skladu z ZTFI-1 upravičeni opravljati investicijske storitve in posle, uskladijo svoje poslovanje z določbami tega zakona v treh mesecih od njegove uveljavitve.

(2)Ne glede na prvi odstavek 121.a člena ZBan-3, družbe iz točke 1.b člena 4(1) Uredbe 575/2013/EU, ki so 24. decembra 2019 opravljale dejavnosti kot investicijska podjetja z dovoljenjem na podlagi ZTFI-1, vložijo vlogo za dovoljenje v skladu s 113. členom ZBan-3 v roku enega meseca po uveljavitvi tega zakona.

Agencija predpise, potrebne za izvajanje tega zakona in Uredbe 2019/2033/EU, izda v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Predpisi agencije iz 88. člena tega zakona se uporabljajo do uveljavitve novih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona.

(1)Agencija vzpostavi sistem spremljanja prijav iz 23. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Borznoposredniška družba vzpostavi sistem internega obveščanja iz 24. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona, če takega sistema nima že vzpostavljenega v okviru neodvisnega organiziranega delovanja zaposlenih v skladu z drugim odstavkom 24. člena tega zakona.

Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati: 1. Sklep o pogojih za opravljanje investicijskih in drugih storitev za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 42/19), 2. Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 42/19), 3. Sklep o dokumentaciji za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za imenovanje člana upravljalnega organa borznoposredniške družbe, likvidacijskega upravitelja borznoposredniške družbe oziroma poslovodjo podružnice investicijskega podjetja tretje države (Uradni list RS, št. 42/19), 4. Sklep o dokumentaciji za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države (Uradni list RS, št. 85/16), 5. Sklep o zajamčenih terjatvah vlagateljev (Uradni list RS, št. 42/19), 6. Sklep o poročanju borznoposredniških družb v zvezi s skupino (Uradni list RS, št. 42/19), 7. Sklep o poročanju posameznih dejstev in okoliščin borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 42/19), 8. Sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 42/19), 9. Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 42/19), 10. Sklep o poslovnih knjigah, letnih in polletnih poročilih borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 42/19), 11. Sklep o najmanjšem obsegu in vsebini dodatnega revizijskega pregleda in dodatnega revizorjevega poročila o izpolnjevanju pravil o upravljanju tveganj v borznoposredniških družbah (Uradni list RS, št. 42/19), 12. Sklep o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic iz Uredbe 575/2013/EU (Uradni list RS, št. 42/19), 13. Sklep o merilih za določitev pomembne borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 42/19) in 14. Sklep o dokumentaciji za izdajo dovoljenja za vključitev kapitalskega instrumenta v izračun kapitala borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 42/19).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.