Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E)

V Zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L in 16/19 – ZNP-1) se v 3. členu v prvem odstavku 7. točka spremeni tako, da se glasi: »7. zemljiškoknjižno dovolilo, glavna nepremičnina in pomožna nepremičnina pomeni enako kakor v Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20, v nadaljnjem besedilu: SPZ).«.

V 13. členu se v prvem odstavku črta 3. točka, dosedanje 4., 5. in 6. točka pa postanejo 3., 4. in 5. točka. V drugem odstavku se v 1. točki v drugi alineji za besedo »preživljanju« doda besedilo »ali darilne pogodbe za primer smrti«.

V 13.a členu se v prvem odstavku na koncu 3. točke pika nadomesti z vejico in doda nova 4. točka, ki se glasi: »4. pri nepremičnini, ki je pomožna nepremičnina, to pravno dejstvo.«. V petem odstavku se število »6« nadomesti s številom »5«. V osmem odstavku se besedilo »zavarovane s hipoteko« nadomesti z besedilom »prireditve ali podreditve vrstnega reda poplačila svoje terjatve, zavarovane s hipoteko, v korist drugega imetnika hipoteke«.

V 15.a členu se v 4. točki na koncu druge alineje pika nadomesti z vejico in doda nova 5. točka, ki se glasi: »5. pri vsaki nepremičnini, ki je splošni skupni del več stavb v etažni lastnini ali splošni skupni del stavbe v etažni lastnini in pomožna nepremičnina druge glavne nepremičnine, se vpiše: – to pravno dejstvo in – delež solastnine vsake od teh stavb v etažni lastnini ali vsakokratnega lastnika drugih glavnih nepremičnin.«.

Za 15.a členom se dodata nov naslov in nov 15.b člen, ki se glasita:

(1)Povezane nepremičnine se vpišejo tako, da se: 1. pri glavni nepremičnini vpiše: – delež lastnine na pomožni nepremičnini in – lastninska pravica kot njen osnovni položaj v korist osebe kot imetnika, 2. pri pomožni nepremičnini vpiše: – to pravno dejstvo in – lastninska pravica ali delež solastnine v korist vsakokratnega lastnika glavne nepremičnine.

(2)Vpis povezanih nepremičnin ni dovoljen, če je glavna nepremičnina že vpisana kot pomožna nepremičnina druge glavne nepremičnine.«.

Naslov pred 20. členom in 20. člen se črtata.

V 20.a členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Če sodišče dovoli izbris stavbne pravice, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris vseh pravic in pravnih dejstev, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo to stavbno pravico.«.

Besedilo 37. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice in je oseba, ki izstavlja zemljiškoknjižno dovolilo, v zvezi s pravnim poslom, iz katerega izhaja obveznost prenosa lastninske pravice, zavezana za plačilo davka na promet nepremičnin oziroma drugega davka, razen davka na dodano vrednost, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo finančne uprave o plačilu tega davka oziroma davkov.

(2)Na zahtevo stranke mora potrdilo iz prejšnjega odstavka pridobiti notar. Finančna uprava notarju omogoči prevzem v elektronski obliki prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije.

(3)Notar na zahtevo stranke listino o pravnem poslu pretvori v elektronsko obliko in jo po varni elektronski poti pošlje finančni upravi.

(4)Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ki je obdavčena z davkom na dodano vrednost, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen račun s podatki, ki so kot obvezni določeni z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost, če te sestavine niso vsebovane že v listini o pravnem poslu iz prvega odstavka 36. člena tega zakona.«.

V 40. členu se v prvem odstavku 8. točka spremeni tako, da se glasi: »8. naslednjih listin, če zakon določa, da se stvarne pravice pridobijo, spremenijo ali prenehajo na njeni podlagi: – druge pravnomočne sodne odločbe, – druge listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, – druge pravnomočne ali dokončne odločbe drugega državnega organa ali – sporazuma o mirni rešitvi spora, sklenjenega v predhodnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja državno odvetništvo.«.

V 43. členu se v prvem odstavku za piko na koncu stavka doda nov stavek, ki se glasi: »Če potrdila pristojnega matičnega organa ni mogoče pridobiti, ker iz vpisa nastanka te pravice in vpisa podatkov o imetniku pravice v zemljiški knjigi izhaja verjetnost, da je imetnik umrl že pred začetkom vodenja matičnega registra, se smrt imetnika lahko dokazuje tudi z drugimi listinami.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Ne glede na prejšnji odstavek se dovoli vknjižba prenehanja pravice, ki preneha z imetnikovo smrtjo, če iz vpisa podatkov o imetniku pravice v zemljiški knjigi izhaja, da je bil imetnik rojen pred 1. januarjem 1900 in vpisani podatek o rojstvu temelji na listini, ki je bila podlaga za vpis, ali je prevzet iz centralnega registra prebivalstva.«. Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja« nadomesti z besedilom »Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo«.

Naslov pred 44. členom in 44. člen se črtata.

V 49. členu se četrti odstavek črta.

V 53. členu se v drugem odstavku v napovednem stavku besedi »enem mesecu« nadomestita z besedama »dveh mesecih«.

Besedilo 58. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če je bila zaradi opravičitve predznambe vložena tožba iz 2. točke drugega odstavka 53. člena tega zakona, se izbris te predznambe dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila ta tožba zavržena oziroma postopek ustavljen zaradi umika tožbe oziroma tožbeni zahtevek zavrnjen: 1. če proti tej odločbi ni bil vložen predlog za dopustitev revizije ali kljub sklepu o dopustitvi revizije ni bila vložena revizija oziroma ni bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti, 2. če je bil vložen predlog za dopustitev revizije, pa je bil zavržen ali zavrnjen, ali 3. če sta bili revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti vloženi in sta bili pravnomočno zavrženi oziroma zavrnjeni.

(2)Predlogu za izbris predznambe po prejšnjem odstavku je treba priložiti pravnomočno sodno odločbo, ki je podlaga za izbris predznambe, in: 1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka: – potrdilo vrhovnega sodišča, da je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije potekel in da v tem roku predlog za dopustitev revizije ni bil vložen, ali sklep vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije in potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev revizije potekel in da v tem roku revizija ni bila vložena, in – potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena, 2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: sklep, s katerim je bil predlog za dopustitev revizije zavržen ali zavrnjen, 3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodbo o zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti.«.

V 69. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Predlog iz prejšnjega odstavka lahko vloži samo notar, ki je overil podpis na predlogu iz prvega ali tretjega odstavka tega člena.«.

V 70. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(4) Če je v času, ko notar prejme izjavo iz 2. točke drugega odstavka tega člena, vpisana prepoved obremenitve ali odtujitve nepremičnine, ki učinkuje zoper predlagatelja, ali je vpisana zaznamba izvršbe, prenos pravice razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom na novega upravičenca ni dovoljen. Za druge učinke izjave iz 2. točke drugega odstavka tega člena in njen preklic se smiselno uporabljajo pravila o notarski hrambi.«.

Besedilo 84. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Izbris zaznambe spora se dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen, oziroma s katero je bil postopek ustavljen zaradi umika tožbe oziroma predloga, oziroma s katero je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen: 1. če proti tej odločbi ni bil vložen predlog za dopustitev revizije ali kljub sklepu o dopustitvi revizije ni bila vložena revizija oziroma ni bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti, 2. če je bil vložen predlog za dopustitev revizije, pa je bil zavržen ali zavrnjen, ali 3. če sta bili revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti vloženi in sta bili pravnomočno zavrženi oziroma zavrnjeni.

(2)Predlogu za izbris zaznambe spora po prejšnjem odstavku je treba priložiti pravnomočno sodno odločbo, ki je podlaga za izbris zaznambe, in: 1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka: – potrdilo vrhovnega sodišča, da je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije potekel in da v tem roku predlog za dopustitev revizije ni bil vložen, ali sklep vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije in potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev revizije potekel in da v tem roku revizija ni bila vložena, in – potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena, 2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: sklep, s katerim je bil predlog za dopustitev revizije zavržen ali zavrnjen, 3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodbo o zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti.«.

V 89. členu se v drugem odstavku v 2. točki besedilo »oziroma vknjiženega zemljiškega dolga« črta.

V 90. členu se v prvem odstavku v 2. točki besedilo »zaradi umika predloga za izvršbo« črta. Četrti odstavek se črta.

V 96. členu se v drugem odstavku v 1. točki v prvi alineji črta besedilo »oziroma zemljiški dolg«, v drugi alineji pa se črta besedilo »oziroma zemljiški dolg« in besedilo »oziroma zemljiškega dolga«.

V 100.a členu se besedilo »prvi,« črta.

V 102. členu se v drugem odstavku za besedo »odstavka« dodata vejica in besedilo »ali državni tožilec, ki je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper odločbo iz prejšnjega odstavka«.

V 109. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »(1) Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva se dovoli: 1. če proti odločbi, ki je bila podlaga za vknjižbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona, ni bil vložen predlog za dopustitev revizije ali kljub sklepu o dopustitvi revizije ni bila vložena revizija oziroma ni bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti oziroma tožba v upravnem sporu, 2. če je bil vložen predlog za dopustitev revizije, pa je bil zavržen ali zavrnjen, ali 3. če je bila revizija, zahteva za varstvo zakonitosti oziroma tožba v upravnem sporu pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.

(2)Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega zakona dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, je predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prejšnjega odstavka treba priložiti: 1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka: – potrdilo vrhovnega sodišča, da je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije potekel in da v tem roku predlog za dopustitev revizije ni bil vložen, ali sklep vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije in potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev revizije potekel in da v tem roku revizija ni bila vložena, in – potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena, 2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: sklep, s katerim je bil predlog za dopustitev revizije zavržen ali zavrnjen, 3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodbo o zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti.«. V tretjem odstavku se v 2. točki besedilo »2. točke« nadomesti z besedilom »3. točke«. Četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(4) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega zakona dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, se izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva dovoli tudi na podlagi pravnomočne sodne odločbe: – ki je bila izdana v ponovljenem postopku, ki je bil opravljen zato, ker je vrhovno sodišče reviziji oziroma zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in razveljavilo odločbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona, – s katero je bilo odločeno enako kot z odločbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona, in – proti kateri ni bil vložen predlog za dopustitev revizije ali kljub sklepu o dopustitvi revizije ni bila vložena revizija oziroma ni bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti oziroma je bila ta pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.

(5)Predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prejšnjega odstavka je treba poleg odločbe, ki je podlaga za izbris, priložiti tudi listino iz 1., 2. oziroma 3. točke drugega odstavka tega člena.«.

V 120. členu se v tretjem odstavku besedilo »niso dovoljene revizija,« nadomesti z besedilom »nista dovoljeni«. Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: »(4) Če je vložena zahteva za varstvo zakonitosti in vrhovno sodišče spozna, da je utemeljena, se ne uporablja določba zakona, ki ureja pravdni postopek, ki določa, da vrhovno sodišče ugotovi le, da je bil zakon prekršen, ne da bi posegalo v pravnomočno odločbo.

(5)Za odločanje o reviziji se smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 161. člena tega zakona.

(6)O vpisih na podlagi odločbe, s katero sodišče odloči o reviziji, odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je prejelo to odločbo.«.

V 125.a členu se v tretjem odstavku v 2. točki tretja alineja spremeni tako, da se glasi: »– Državno odvetništvo Republike Slovenije, občinsko odvetništvo ali medobčinsko odvetništvo ali občinski odvetnik (v nadaljnjem besedilu: državno ali občinsko odvetništvo).«. V četrtem odstavku se za besedo »družba« doda vejica, besedilo »ali pravobranilstvo« pa se nadomesti z besedilom »državno ali občinsko odvetništvo«.

V 125.b členu se v prvem odstavku beseda »pravobranilstvu« nadomesti z besedilom »državnemu ali občinskemu odvetništvu«.

V 125.c členu se v prvem odstavku v 2. točki za besedo »družba« doda vejica, besedi »ali pravobranilstvo« pa se nadomestita z besedilom »državno ali občinsko odvetništvo«.

V 125.č členu se v prvem odstavku v 2. točki za besedo »družba« doda vejica, besedi »ali pravobranilstvo« pa se nadomestita z besedilom »državno ali občinsko odvetništvo«.

V 127. členu se v četrtem odstavku beseda »dopolnitve« nadomesti z besedo »nastavitve«.

V 142. členu se v četrtem odstavku za besedo »Notar« doda vejica, besedi »ali pravobranilstvo« pa se nadomestita z besedilom »državno ali občinsko odvetništvo«. V dvanajstem odstavku se število »6« nadomesti s številom »5«.

V 146. členu se v četrtem odstavku v 1. točki beseda »pravobranilstvo« nadomesti z besedilom »državno ali občinsko odvetništvo«.

V 199. členu se v tretjem odstavku za vejico na koncu 1. točke doda besedilo »in druga oseba, ki izkaže pravni interes,«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) O dostopu do podatkov za osebo iz 1. točke prejšnjega odstavka odloči zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve. Zahtevi morajo biti priložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je dostop do podatkov dopusten. Drugim osebam iz prejšnjega odstavka se dostop do podatkov zagotavlja z neposrednim elektronskim dostopom.«.

Nova 5. točka 15.a člena in novi 15.b člen zakona se uporabljata tudi, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu, ki temelji na listini iz 40. ali 40.a člena zakona, ki je nastala pred uveljavitvijo tega zakona.

(1)Spremenjeni drugi in tretji odstavek 37. člena zakona se začneta uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njuno izvajanje.

(2)Do začetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka se uporabljata drugi in tretji odstavek 37. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L in 16/19 – ZNP-1).

(3)Minister, pristojen za finance, ob tehnični izpolnitvi pogojev izda odredbo, v kateri določi datum, od katerega se uporabljajo določbe iz prvega odstavka tega člena. Odredba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Za vpise glede zemljiških dolgov, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisani v zemljiško knjigo ali so bili zemljiškoknjižni predlogi zanje vloženi pred 6. novembrom 2013, pa v zemljiško knjigo še niso vpisani, se še naprej uporabljajo določbe Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L in 16/19 – ZNP-1), ki urejajo zemljiški dolg.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določb 1., 3., 4. in 5. člena tega zakona, ki začnejo veljati naslednji dan po objavi. Št. 720-02/21-1/16 Ljubljana, dne 13. julija 2021 EPA 1825-VIII Državni zbor