5. člen ZEISZ
(osebna elektronska identiteta)
(1)Z osebno elektronsko identiteto fizična oseba izkazuje svojo istovetnost pri elektronskem poslovanju.
(2)Osebno elektronsko identiteto pridobi oseba s pridobitvijo prvega sredstva elektronske identifikacije.
(3)Oseba ima eno osebno elektronsko identiteto, ki jo lahko dokazuje z več sredstvi elektronske identifikacije.
(4)Osebno elektronsko identiteto lahko pridobi oseba ob rojstvu in preneha ob smrti osebe ali izgubi statusa iz petega in šestega odstavka tega člena, ki je podlaga za pridobitev osebne elektronske identitete.
(5)Osebno elektronsko identiteto lahko pridobi državljan Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državljan).
(6)Osebno elektronsko identiteto lahko pridobi tujec, ki ima v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.
- VSL Sklep III Cp 1282/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2025
V 17. členu Uredbe je določeno, da če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom med istima strankama, vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo postopek, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek. To pravilo o litispendenci se uporabi, če je/bo isti primer dedovanja (oz. postopek z istim zahtevkom) predložen različnim sodiščem v različnih državah članicah. Na njegovi podlagi se nato določi, katero sodišče bo dejansko obravnavalo dedovanje. Ob nesporni ugotovitvi, da je hrvaško sodišče odločalo le o dedovanju zapustnikovega premoženja na Hrvaškem, in je bil tam postopek opravljen le v zvezi z zahtevkom glede premoženja na Hrvaškem, ki se je tudi že pravnomočno zaključil, medtem ko je bil pred slovenskim sodiščem uveden postopek glede zapustnikovega (ne)premičnega premoženja v Sloveniji, ni mogoče (več) govoriti o litispendenci (ki bi bila ovira za odločanje o premoženju pred slovenskim sodiščem), saj je postopek pred hrvaškim sodiščem končan.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 9. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep III Cp 1282/2025Višje sodišče v Ljubljani · 9. 9. 2025besedilo 2021–2025
V 17. členu Uredbe je določeno, da če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom med istima strankama, vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo postopek, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek. To pravilo o litispendenci se uporabi, če je/bo isti primer dedovanja (oz. postopek z istim zahtevkom) predložen različnim sodiščem v različnih državah članicah. Na njegovi podlagi se nato določi, katero sodišče bo dejansko obravnavalo dedovanje. Ob nesporni ugotovitvi, da je hrvaško sodišče odločalo le o dedovanju zapustnikovega premoženja na Hrvaškem, in je bil tam postopek opravljen le v zvezi z zahtevkom glede premoženja na Hrvaškem, ki se je tudi že pravnomočno zaključil, medtem ko je bil pred slovenskim sodiščem uveden postopek glede zapustnikovega (ne)premičnega premoženja v Sloveniji, ni mogoče (več) govoriti o litispendenci (ki bi bila ovira za odločanje o premoženju pred slovenskim sodiščem), saj je postopek pred hrvaškim sodiščem končan.