Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP)

(1)S tem zakonom se zaradi omilitev posledic COVID-19 spreminjajo in dopolnjujejo določbe:

1.      Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE),

2.      Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 203/20 – ZIUPOPDVE),

3.      Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE),

4.      Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20),

5.      Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20),

6.      Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20),

7.      Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20 in 175/20 – ZIUOPDVE).

(2)S tem zakonom se z namenom omilitev posledic COVID-19 odstopa od določb naslednjih zakonov:

1.      Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 203/20 – ZIUPOPDVE),

2.      Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE),

3.      Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE),

4.      Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20),

5.      Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20 in 189/20 – ZFRO),

6.      Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19 in 189/20 ‒ ZFRO),

7.      Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/16, 77/17 in 73/19),

8.      Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US in 175/20 – ZIUOPDVE),

9.      Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13).

(3)S tem zakonom se določajo tudi dodatni začasni ukrepi za omilitev posledic COVID-19 na področju invalidskega varstva, socialnega varstva, delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, zdravstvenega varstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, pomoči brezposelnim osebam, dodatek za študente, ki se izobražujejo v tujini in na področju zaščite, reševanja in pomoči. DRUGI DEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV

V Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE) se v 90. členu v drugem odstavku besedilo »15. aprila« nadomesti z besedilom »31. decembra«.

V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 203/20 – ZIUPOPDVE) se v 38. členu v prvem in drugem odstavku besedilo »15. aprila« nadomesti z besedilom »31. decembra«.

V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE) se v 114. členu doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za skupščino zbornice in skupščino združenja.«.

V 116. členu se v prvem odstavku za besedo »sektor« doda besedilo »oziroma nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji«. V drugem odstavku se za besedo »podeželja« doda besedilo »razen, če predpis iz četrtega odstavka tega člena predpiše postopek iz 93. člena tega zakona, ko Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja odločbo izda po uradni dolžnosti«. Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(7) Upravičeno obdobje pomoči po tem členu je od 1. oktobra 2020 do 30. junija 2021, ko morajo biti izdane odločbe o odobritvi sredstev.«.

V 125. členu se v prvem odstavku besedilo »opravljajo delo v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva« nadomesti z besedilom »so vključeni v aktivnosti in izvajanje ukrepov za preprečevanje okužb s SARS-CoV-2 ter zajezitev in obvladovanje COVID-19«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Sredstva za financiranje dodatka iz tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Zahtevek za izplačilo sredstev delodajalec vloži pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je izvajalec na področju socialnega varstva. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje ali minister, pristojen za socialno varstvo.«.

V Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20) se v 38. členu v prvem odstavku besedilo »do 31. marca 2021« nadomesti z besedilom »do 30. junija 2021«. V drugem odstavku se za besedilom »februar 15 dni« beseda »in« nadomesti z vejico in za besedilom »marec 18 dni« dodata vejica in besedilo »april 18 dni, maj 24 dni in junij 24 dni«.

V 39. členu se v prvem in drugem odstavku besedilo »do 31. marca 2021« nadomesti z besedilom »do 30. junija 2021«.

V 59. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Ne glede na prvi odstavek 109. člena ZDoh-2 se v letno davčno osnovo za leto 2021 ne všteva dodatek iz 88. člena tega zakona.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »prvega odstavka tega člena«, besedilo »prejšnjemu odstavku« z besedilom »prvem odstavku tega člena« ter na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Izplačevalci dodatka iz prejšnjega odstavka FURS sporočijo do 31. januarja 2022 podatke o dijakih in študentih in o višini izplačanega dodatka, ki se po prejšnjem odstavku na všteva v letno davčno osnovo.«.

V 73. členu se v prvem odstavku besedilo »od 1. oktobra 2020 do 31. marca 2021« nadomesti z besedilom »od 1. junija 2020 do 30. junija 2021«. V drugem odstavku se število »0,12« nadomesti s številom »0,27«.

V 74. členu se v prvem odstavku besedilo »do 31. marca 2021« nadomesti z besedilom »do 24. junija 2021«. V drugem odstavku se število »20« povsod nadomesti s številom »18«.

V 75. členu se v prvem odstavku besedilo »do 31. marca 2021« nadomesti z besedilom »do 30. junija 2021«. V drugem odstavku se za besedilom »v februarju 2021 15 dni« beseda »in« nadomesti z vejico in za besedilom »v marcu 2021 15 dni« dodata vejica in besedilo »v aprilu 2021 18 dni, v maju 2021 24 dni in v juniju 2021 24 dni«.

V 92. členu se za petnajstim odstavkom dodata nova šestnajsti in sedemnajsti odstavek, ki se glasita: »(16) Do solidarnostnega dodatka za upokojence iz tretjega odstavka tega člena so upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in so na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi višje sile ter imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Nadomestilo iz invalidskega zavarovanja se v teh primerih preračuna na polni delovni čas, solidarnostni dodatek pa se jim prizna ob upoštevanju preračunanega nadomestila in zneskov iz tretjega odstavka tega člena v sorazmernem delu, ki je odvisen od obsega krajšega delovnega časa, za katerega prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. Pri določitvi višine solidarnostnega dodatka se upošteva višina nadomestila, ki ga je uživalec prejel za december 2020.

(17)Izplačilo solidarnostnega dodatka za uživalce nadomestil iz invalidskega zavarovanja iz prejšnjega odstavka izplača ZPIZ na podlagi vložene vloge uživalca nadomestila, ki mora biti skupaj z dokazilom o odrejenem začasnem čakanju na delo oziroma odsotnosti zaradi višje sile vložena pri izplačevalcu solidarnostnega dodatka najpozneje do 31. marca 2021.«.

V 122. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.«.

V Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20) se v 41. členu za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Če pristojni upravni organ za gradbene zadeve presodi, da to pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu postopku, lahko opravi ustno obravnavo preko videokonference, če pri organu obstajajo ustrezne tehnične možnosti in če je glede na predmet obravnavanja to mogoče. Če udeleženci nimajo tehničnih možnosti za sodelovanje preko videokonference, morajo o tem obvestiti pristojni upravni organ za gradbene zadeve v roku, ki ga določi v vabilu za ustno obravnavo. Pristojni upravni organ za gradbene zadeve omogoči udeležencem, ki nimajo tehničnih možnosti za sodelovanje preko videokonference, neposredno spremljanje ustne obravnave v prostoru, kjer se izvaja, ali videokonferenčno spremljanje ustne obravnave s tehničnimi sredstvi, ki jih zagotovi sam ali drugi organi. Zapisnik ustne obravnave podpiše samo uradna oseba, ki vodi ustno obravnavo preko videokonference.«.

V Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20) se za 48. členom doda nov 48.a člen, ki se glasi:

(1)V letu 2021 se za namen financiranja omilitve posledic epidemije COVID-19 uporabi sredstva na računih proračuna države, ki se v proračunu odrazi v spremembi stanja sredstev na računu. Največji obseg zmanjšanja sredstev na računih ne sme presegati razlike med izdatki, ki so bili načrtovani v sprejetem proračunu države, in najvišjim obsegom izdatkov za državni proračun, ki ga je državni zbor določil s sprejemom spremembe okvira za državni proračun za leto 2021 v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZFisP.

(2)Ministrstvo pravice porabe v obsegu iz prejšnjega odstavka samostojno prerazporedi na postavko COVID-19, v okviru podprograma 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.«.

V Zakonu o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20 in 175/20 – ZIUOPDVE) se v 54. členu v prvem odstavku za 1. točko doda nova točka 1.a, ki se glasi: »1.a če ravna v nasprotju s programi za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev in izkoreninjenje nalezljivih bolezni iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona, ki se nanašajo na cepljenja v času razglašene epidemije nalezljive bolezni;«. TRETJI DEL ODSTOP OD DOLOČB POSAMEZNIH ZAKONOV

Ne glede na prvi odstavek 12. člena Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE) lahko pravico do subvencije od 1. februarja 2021 dalje uveljavlja delodajalec, ki:

-        je pravna ali fizična oseba, ki je bila v Poslovni register Slovenije vpisana pred 18. oktobrom 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za poln delovni čas oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnosti in je bila pred 18. oktobrom 2020 vpisana v Register kmetijskih gospodarstev, in

-        po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

(1)Ne glede na sedmi odstavek 18. člena ZIUOOPE mora delodajalec, ki je prejel subvencijo skrajšanja polnega delovnega časa, v primeru, da je od 1. januarja 2021 dalje prišlo do izplačil dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.

(2)Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev iz prejšnjega odstavka izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.

Ne glede na 79. člen ZIUOOPE in 42. člen Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (Uradni list RS, št. 98/20 in 152/20 – ZZUOOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUPDV) se z globo v višini, kot je določena v ZIUOOPE, kaznuje tudi delodajalec, ki prejme subvencijo, odgovorna oseba delodajalca, prejemnika subvencije, in delodajalec posameznik, prejemnik subvencije, če v roku iz prvega odstavka 19. člena tega zakona ne seznani FURS o izplačilih oziroma nakupih iz prvega odstavka 19. člena tega zakona.

(1)Ne glede na drugi odstavek 12. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZZUOOP) lahko rok predložitve negativnega izvida testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2 določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) s podzakonskim aktom.

(2)Ne glede na drugi odstavek 34. člena ZIUPDV lahko rok, v katerem mora oseba v tranzitu izstopiti iz Republike Slovenije, določi Vlada s podzakonskim aktom.

(1)Ne glede na 40. člen ZZUOOP se izvajalcem bolnišnične zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži, ki so zaradi obravnave pacientov, obolelih za COVID-19, morali prilagoditi način izvajanja programa zdravstvene dejavnosti ter jim je bilo zato začasno onemogočeno izvajanje pogodbenih obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), iz proračuna Republike Slovenije povrnejo sredstva v višini 80 odstotkov razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa v tekočih cenah (brez ločeno zaračunljivih materialov in storitev, dodatka za poseg TAVI in dodatka za robotsko asistiran kirurški poseg) in poročano vrednostjo programa v obdobju, za katerega uveljavljajo zahtevek, ki so jo izvajalci sporočili ZZZS-ju v tekočih cenah. Od tako dobljene vrednosti se odšteje 80 odstotkov realizirane vrednosti storitev, ki so evidentirane z diagnozami za paciente, obolele za COVID-19, v skladu z evidencami ZZZS na podlagi podatkov, prejetih od izvajalcev, in ovrednotene po cenah iz Aneksa 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2020.

(2)Sredstva iz prejšnjega odstavka uveljavljajo le izvajalci, ki imajo hospitalizirane paciente z glavno diagnozo COVID-19, in sicer skupno za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020 in skupno za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. oktobra 2021. Način izračuna višine povračila sredstev določi minister, pristojen za zdravje. Sredstva iz prejšnjega odstavka se ne upoštevajo pri končnem letnem obračunu, ki ga za pogodbene partnerje izvede ZZZS.

(3)Izvajalec ne more uveljavljati zahtevkov iz prvega odstavka tega člena, če za isto obdobje uveljavlja pravice do sredstev drugih interventnih ukrepov iz naslova plač, nadomestil plač in fiksnih stroškov za dejavnost gospodarstva, o čemer pri zahtevku predloži dokazilo.

(4)Zahtevek za izplačilo sredstev se vloži pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, najpozneje:

-        do 28. februarja 2021 za leto 2020;

-        do 30. novembra 2021 za leto 2021.

(5)Vloge, o katerih do uveljavitve tega zakona še ni bilo odločeno, se obravnavajo v skladu s tem zakonom.

(6)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.

(1)Ne glede na 82. člen ZZUOOP se iz proračuna Republike Slovenije in ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 zagotavljajo sredstva tudi za sofinanciranje osebne varovalne opreme za zaposlene, ki izvajajo zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo pri izvajalcih socialno varstvene storitve institucionalno varstvo v javni mreži skladno s 50., 51., 52. in 54. členom Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19 in 189/20 – ZFRO) v primeru izvajanja zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije uporabnikov, pri katerih je prisoten sum na okužbo s COVID-19 oziroma laboratorijsko potrjena okužba s COVID-19.

(2)Za sofinanciranje osebne varovalne opreme se uporabijo enaka merila, kot so določena za zaposlene, ki izvajajo osebno in socialno oskrbo.

(1)Ne glede na prvi odstavek 116. člena ZZUOOP se veljavnost izkaznic o usposabljanju za ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki potečejo v času razglašene epidemije, podaljša do 31. decembra 2021. Če je bila v vmesnem času izkaznica podaljšana, teče rok za naslednje podaljšanje od dneva preteka veljavnosti, ki je naveden na izkaznici.

(2)Ne glede na drugi odstavek 116. člena ZZUOOP se veljavnost potrdil in znakov o pravilnem delovanju naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev, ki potečejo v času razglašene epidemije, podaljša do 31. decembra 2021. Če je bila naprava za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev v vmesnem času pregledana, teče rok za naslednji pregled od dneva preteka veljavnosti potrdila in znaka o pravilnem delovanju naprave.

(1)Ne glede na četrti odstavek 68. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) delodajalec pred začetkom dela delavca na domu obvesti Inšpektorat Republike Slovenije za delo o:

-        podatkih o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja),

-        podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu),

-        morebitnem tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.

(2)Delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, obvestilo iz prejšnjega odstavka vložijo elektronsko, preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za javno upravo.

(3)Ukrep iz prvega odstavka tega člena velja od 1. aprila do 31. decembra 2021.

(1)Ne glede na prvi odstavek 85. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUPOPDVE) delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar mesečna plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplača ob plači za mesec januar 2021 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

(2)Če delavec ne dela cel mesec december, je upravičen do sorazmernega dela dodatka iz prejšnjega odstavka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.

(3)Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka iz prvega odstavka tega člena sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(4)Zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah Evropske unije v Republiki Sloveniji, niso upravičeni do dodatka iz prvega odstavka tega člena.

(5)Sredstva za izplačilo kriznega dodatka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

(6)Za povračilo izplačanega dodatka zaposlenemu iz prvega odstavka tega člena delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal dodatek iz prejšnjega odstavka. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca marca 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. aprila 2021.

(7)Nadzor nad izvajanjem prvega do tretjega odstavka tega člena izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor. Nadzor v zvezi z uveljavljanjem pravice delodajalca do povračila izplačanega kriznega dodatka po prejšnjem odstavku izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.

(8)Določbe tega člena se ne uporabljajo za zaposlene, katerim je bil krizni dodatek iz 85. člena ZIUPOPDVE že izplačan do začetka uporabe tega zakona.

(1)Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki ne izplača kriznega dodatka (prvi, drugi in tretji odstavek 85. člena ZIUPOPDVE).

(2)Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Ne glede na četrti odstavek 144. člena in drugi odstavek 152. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20 in 189/20 – ZFRO; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) je najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače za plače in nadomestila plače, izplačane za mesece od julija do decembra 2021, minimalna plača.

(1)Delodajalec je za vsakega delavca, katerega plača za polni delovni čas, brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne presega zneska, določenega v skladu z Zakonom o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18), upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 eurov.

(2)Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali opravi delo v krajšem delovnem času od polnega, ima delodajalec pravico do subvencije iz prejšnjega odstavka sorazmerno delovnemu času, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma opravil delo.

(3)Delodajalci, neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji, niso upravičeni do subvencije iz prvega odstavka tega člena. Delodajalec ni upravičen do subvencije za zaposlene v programu javnih del.

(4)Sredstva za izplačilo subvencije se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

(5)Za pridobitev subvencije delodajalcu iz prvega odstavka tega člena delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu obračunal in izplačal plačo iz prvega odstavka tega člena ter podatke, iz katerih izhaja upravičenost do subvencije. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca meseca za subvencijo za pretekli mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021. FURS izplača subvencijo najpozneje do 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave. Za pravilnost izjave delodajalec kazensko in materialno odgovarja.

(6)Nadzor v zvezi z uveljavljanjem pravice delodajalca do subvencije po tem členu izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporablja zakon, ki ureja davčni postopek. Za namen izvajanja nadzora ima FURS pravico neposredno od delodajalca pridobiti dokazila in listine, potrebne za nadzor upravičenosti do subvencije.

(7)Delodajalec je do subvencije upravičen za plačilo dela od 1. januarja do 30. junija 2021.

(8)Delodajalec, ki je uveljavil subvencijo, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

(9)Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejete subvencije v skladu s prejšnjim odstavkom izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.

(10)Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona.

(11)Nadzor nad prejšnjim odstavkom izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.

(1)Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem, začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpove pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona.

(2)Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Ne glede na 29., 31. in 35. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19 in 189/20 – ZFRO; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ), tretji in osmi odstavek 137. člena ter prvi odstavek 167. člena ZDR-1 in 54. člen Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17 in 177/20) je lahko delavec odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu (v nadaljnjem besedilu: kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni), in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.

(2)Delavec o kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.

(3)Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Šteje se, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni. Nadomestilo za čas začasne odsotnosti z dela se od prvega dne odsotnosti z dela zagotavlja v skladu s 137. členom ZDR-1 in določbami ZZVZZ.

(4)Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu zaradi bolezni v skladu z osmim odstavkom 137. člena ZDR-1. ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. Delodajalec vloži zahtevo iz prejšnjega stavka v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa iz tega člena. Nadomestila se ZZZS povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.

(5)Postopek vlaganja zahteve iz prejšnjega odstavka podrobneje določi ZZZS.

(6)Nadomestilo iz četrtega odstavka tega člena se ne izplača, če delavec ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(7)Nadzor nad izvajanjem ukrepa iz tega člena opravlja ZZZS.

(8)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.

(1)Ne glede na prvi odstavek 79. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/16, 77/17 in 73/19) se magistru farmacije, ki samostojno opravlja delo v lekarniški dejavnosti in je imel na dan uveljavitve tega zakona veljavno licenco, veljavnost licence podaljša, in sicer za eno leto.

(2)Postopek za podaljšanje licence iz tega člena se začne po uradni dolžnosti.

(1)Ne glede na prvi odstavek 202.d člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZP-1) lahko storilci, ki jim preizkusna doba poteče v obdobju od 16. novembra 2020 do preklica epidemije COVID-19, ki je na dan uveljavitve tega zakona v veljavi v Republiki Sloveniji, izpolnijo obveznosti, naložene s sklepom sodišča o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, udeležba v edukacijski delavnici ali udeležba v psihosocialni delavnici), najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe.

(2)Ne glede na drugi odstavek 202.e člena ZP-1 sodišče o izpolnitvi obveznosti, naložene s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odloča po poteku roka iz prejšnjega odstavka.

Ne glede na prvi odstavek 27. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13) se za pokritje prispevkov za socialno varnost v višini naslednjih vrst prispevkov za socialno varnost določi osnova v višini povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova: za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prispevek zavarovanca) ter za obvezno zdravstveno zavarovanje (prispevek zavarovanca).

(1)Ministrstvo, pristojno za kulturo, v 15 dneh od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti izda nove odločbe, s katerimi uskladi višino do uveljavitve tega zakona verskim uslužbencem registriranih cerkva ali drugih verskih skupnosti že priznane namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost, z višino te pomoči iz prejšnjega člena.

(2)Ukrep iz prejšnjega člena velja od 1. januarja 2021 do 30. aprila 2021. ČETRTI DEL ZAČASNI UKREPI

(1)Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka za druge ranljive skupine oseb po tem členu so:

-        upravičenci po zakonu, ki ureja vojne veterane, ki prejemajo veteranski dodatek kot edini prejemek;

-        upravičenci po zakonu, ki ureja vojne invalide, ki prejemajo družinski dodatek kot edini prejemek;

-        upravičenci do nadomestila po 5. in 8. členu Zakona o socialnem vključevanju invalidov (Uradni list RS, št. 30/18).

(2)Enkratni solidarnostni dodatek iz prejšnjega odstavka se izplača v višini 150 eurov.

(3)Enkratni solidarnostni dodatek iz prvega odstavka tega člena se izplača do 30. aprila 2021.

(4)Do enkratnega solidarnostnega dodatka po prvem odstavku tega člena so upravičenci upravičeni le, če niso hkrati upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka po drugih podlagah.

(5)Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka iz tega člena zagotavlja Republika Slovenija iz državnega proračuna.

(6)Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

(7)Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka iz tega člena ne plača dohodnina.

(1)Enkratni solidarnostni dodatek v višini 50 eurov se do 31. marca 2021 izplača dijakom s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v šolskem letu 2020/2021 redno izobražujejo po javnoveljavnih izobraževalnih programih v Republiki Sloveniji in na dan 19. oktobra 2020 niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14., 15., 16., 17. in 25. člena ZPIZ-2 in so dopolnili 18 let pred 19. oktobrom 2020. Dijaki oddajo zahtevek za nakazilo enkratnega solidarnostnega dodatka do 28. februarja 2021.

(2)Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, posreduje ministrstvu, pristojnemu za družino, za potrebe preverjanja upravičenosti do enkratnega solidarnostnega dodatka iz prejšnjega odstavka, v elektronski obliki podatke iz Centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja, in sicer EMŠO in status upravičenca.

(3)Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za dijake zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.

(4)Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

(5)Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka za dijake ne plača dohodnina.

(1)Iz proračuna Republike Slovenije se Rdečemu križu Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RKS) in Slovenski Karitas (v nadaljnjem besedilu: Karitas) za obdobje od 1. januarja 2021 do 30. junija 2021 nameni sredstva za zagotavljanje ukrepov reševanja, lajšanja in preprečevanja socialnih posledic epidemije COVID-19 pri izvajanju dodatne pomoči prejemnikom hrane iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim uporabnikom.

(2)Sredstva iz prejšnjega odstavka se glede na povprečen obseg uporabnikov določi po številu razdelilnih mest hrane iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim uporabnikom po območjih. Za eno razdelilno mesto hrane se za RKS določi 6.000 eurov, za Karitas pa 1.000 eurov.

(3)Iz proračuna Republike Slovenije se RKS zagotovijo dodatna sredstva za nemoteno izvajanje dejavnosti v okviru javnih pooblastil opredeljenih v 9. členu Zakona o Rdečem križu Slovenije (Uradni list RS, št. 7/93 in 79/10). Kot merilo se uporabi 20 odstotni delež prihodkov iz naslova dotacij iz proračuna Republike Slovenije za javna pooblastila v preteklem letu.

(4)Zahtevke za sredstva iz prvega odstavka tega člena se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, zahtevki za izplačilo sredstev iz prejšnjega odstavka pa se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za obrambo. Način izstavitve zahtevkov določi minister pristojen za socialne zadeve, in minister pristojen za obrambo. Zahtevek za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. marca 2021 vloži izvajalec najpozneje do 15. aprila 2021, za obdobje od 1. aprila 2021 do 30. junija 2021, najpozneje do 15. julija 2021, pri pristojnem ministrstvu. Upravičencu se sredstva izplačajo najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil popolni zahtevek posredovan.

(1)Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po tem zakonu lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 31. december 2020, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi epidemije ali posledic epidemije, razen:

-        neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 odstotkov,

-        delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 31. december 2020,

-        tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

(2)Do ukrepa iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz tretjega odstavka tega člena in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 – ZDRu-1) ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02 in 61/06 – ZDRu-1).

(3)Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Če niso poslovali v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so se jim po njihovi oceni povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021.

(4)Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

(5)Če pogoji iz tega člena ob predložitvi letnih poročil za leto 2021 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 31. decembru 2020, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) vlogo s sklepom zavrže. Zoper sklep ni pritožbe.

(6)Subjekt, ki je uveljavil delno povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po tem členu in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZPOMZO-1).

(7)Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračil prejetih povračil nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo po petem in šestem odstavku tega člena izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.

(1)Delodajalec iz prejšnjega člena lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje za obdobje od 1. februarja do 30. aprila 2021.

(2)Vlada lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom podaljša največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021.

(3)V primeru podaljšanja ukrepa iz prejšnjega odstavka lahko delodajalec delavca napoti na začasno čakanje najdlje do izteka obdobja, navedenega v sklepu vlade o podaljšanju ukrepa.

(1)Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo, in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.

(2)Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ.

(3)Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

(4)Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(5)Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

(6)Delavec se lahko v času odrejenega čakanja na delo v skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela, prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve.

(7)V času dela s polnim delovnim časom delavec ni zavezan izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.

(8)Če se delavec na podlagi soglasja delodajalca vključi v ukrepe iz šestega odstavka tega člena, je ne glede na prvi odstavek 42. člena tega zakona, višina za nadomestilo plače določena v višini, kot je določena v sedmem odstavku 137. člena ZDR-1.

(1)Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

(2)Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

(1)Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.

(2)Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po teh predpisih, kot da bi delal.

(1)Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 42. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2020. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko znaša višina povračila izplačanega nadomestila za plače iz 42. člena tega zakona s strani Republike Slovenije 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenega s Sporočilom Komisije Peta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov 2021/C 34/06 (UL C št. 34 z dne 1. 2. 2020, str. 6), (v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), ni presegel 1,8 milijona eurov na posamezno podjetje oziroma skupna pomoč ni oziroma ne bo presegla 270.000 eurov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225.000 eurov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, pri čemer se v maksimalno določen znesek všteva tudi pomoč, ki jo bo prejel do konca upravičenosti po tem zakonu. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Višina povračila izplačanega nadomestila plače je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 100 odstotkov povračila izplačanega nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

(3)Za čas, ko je delodajalcu zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, je v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena v povračilo nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

(4)Delodajalec vlogi za uveljavitev povračila izplačanega nadomestila plače iz prejšnjih odstavkov predloži izjavo, da iz naslova državnih pomoči po interventnih zakonih ni oziroma ne bo presegel 1,8 milijona eurov na posamezno podjetje oziroma skupna pomoč ne presega 270.000 eurov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225.000 eurov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, za katero kazensko in materialno odgovarja. Delodajalec se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko ZRSZ.

(5)Delodajalec upravičenost do delnega povračila izplačanega nadomestila za plače iz 42. člena tega zakona s strani Republike Slovenije dokazuje z dokazili iz četrtega odstavka 45. člena tega zakona in izjavo iz prejšnjega odstavka.

(6)Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 nižji od 70 odstotkov, lahko uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

(1)Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.

(2)V primeru podaljšanja ukrepa na podlagi drugega odstavka 40. člena tega zakona do 30. junija 2021, je mogoče vlogo v roku iz prejšnjega odstavka vložiti najpozneje do 30. junija 2021.

(3)Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:

-        ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;

-        če je nad njim uveden postopek stečaja ali ki se nahaja v likvidacijskem postopku.

(4)Vlogi iz prvega odstavka tega člena delodajalec priloži:

-        oceno upada prihodkov,

-        dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga,

-        izjavo, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo,

-        izjavo, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, da ima na dan vložitve vloge izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge,

-        izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plače, in

-        izjavo iz četrtega odstavka 44. člena tega zakona.

(5)Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2020 oziroma 2021.

(6)ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

(7)Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora vsebovati zlasti predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim izvajanjem.

(8)Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.

(9)Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

(10)Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. februarja 2021, lahko vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.

(1)Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti iz sklepa iz šestega odstavka prejšnjega člena. V primeru nadzora na kraju samem mora ZRSZ omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.

(2)Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora ima ZRSZ pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljavca Centralnega registra prebivalstva ter FURS, in sicer:

-        osebno ime,

-        EMŠO,

-        zavarovalno podlago ter

-        podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost.

(3)Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem sklepa ima ZRSZ pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.

(4)Podatki, ki jih pridobi ZRSZ na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.

(5)Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

(6)Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki iz drugega odstavka tega člena hranijo 30 let.

(1)V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače za delavce na začasnem čakanju na delo po tem zakonu mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.

(2)V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

(3)Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti ZRSZ.

(4)Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu, Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE), ZIUOOPE, ZIUPDV ali ZZUOOP (kršitev prepovedi odpuščanja). Delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.

(5)Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva vrniti v celoti.

(6)Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, prejeta sredstva vrne v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

-        prejemanja sredstev in

-        po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

(7)Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva po tem zakonu iz naslova ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, prejeta sredstva vrne v celoti, če je pri oddaji vloge za uveljavitev pravice predložil neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge ali neresnično izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plače.

(8)Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva iz naslova ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo na podlagi drugega odstavka 44. člena tega zakona, mora, če je skupna višina prejetih javnih sredstev presegla zgornjo omejitev iz drugega odstavka 44. člena tega zakona, prejeta sredstva v presežku vrniti.

(9)Delodajalec, ki je prejel povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po tem zakonu, mora v primeru, da je od 1. februarja 2021 dalje prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021 o tem obvestiti FURS najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po ZPOMZO-1, ki tečejo od dneva prejema delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do dneva vračila.

(10)Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev iz prejšnjega odstavka izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.

(1)Ne glede na prvi odstavek 40. člena in prvi odstavek 45. člena tega zakona lahko pravico do delnega povračila nadomestila plače v osmih dneh od uveljavitve tega zakona uveljavi tudi delodajalec, ki je izpolnjeval pogoje za uveljavitev pravice do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po ZZUOOP in je delavce napotil na začasno čakanje na delo v obdobju od 16. do 31. januarja 2021.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka se glede višine delnega povračila nadomestila plače uporabljajo določbe 44. člena tega zakona, pri čemer je v nadomestilo plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače s prispevki delavca (bruto I).

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 39. do 48. člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.

(1)Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu s točko 3.10. Začasnega okvirja.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se ukrep iz drugega odstavka 44. člena tega zakona izvaja v skladu s točko 3.1. Začasnega okvirja.

(3)Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom.

(4)Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.

Za namen izvajanja nadzora pravilnosti izjav iz četrtega odstavka 45. člena tega zakona, v zvezi z izpolnjevanjem pogoja plačila zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, in pogoja predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge, za uveljavitev pravice do povračila nadomestila za čas čakanja na delo, ima ZRSZ pravico brezplačno pridobiti od FURS podatke o zapadlih neplačanih obveznostih iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, na dan vložitve vloge za povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo in podatke o predložitvi vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja na dan vložitve vloge za obdobje zadnjih petih let do dneva oddaje vloge za povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo.

(1)Ne glede na zakon, ki ureja javne finance, lahko FURS in ZRSZ, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, povezane z epidemijo COVID-19, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.

(2)Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo v skladu s tem zakonom, se za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.

(3)Če je organ dovolil obročno plačilo, prejemnik sredstev pa zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo, prejemnika sredstev opozori na posledice zamude.

(4)Organ, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja davčni postopek, zavaruje izpolnitev in plačilo obveznosti.

(5)Za vsa vprašanja, ki niso urejena v tem členu, se smiselno uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.

(1)Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki:

1.      v roku ne obvesti FURS o obveznosti vrnitve sredstev (šesti odstavek 39. člena),

2.      ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 46. člena),

3.      izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 47. člena),

4.      v času prejemanja delnega povračila nadomestila plače delavcem odredi nadurno delo ali začasno prerazporedi delovni čas (drugi odstavek 47. člena),

5.      predhodno ne obvesti ZRSZ o tem, da je delavca pozval, da se vrne na delo (tretji odstavek 47. člena),

6.      v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo ali odpove pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov (četrti odstavek 47. člena),

7.      predloži neresnično izjavo:

-  o plačilu vseh zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, na dan vložitve vloge,

-  o izpolnjenih obveznostih iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge, na dan vložitve vloge

-  da je zaposlenim na dan vložitve vloge za uveljavitev pravice do povračila nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo izplačal vsa nadomestila plače (sedmi odstavek 47. člena),

8.      v roku ne obvesti FURS o obveznosti vrnitve sredstev (deveti odstavek 47. člena).

(2)Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Za potrebe zagotavljanja zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV-2 in se po zaključenem bolnišničnem zdravljenju zaradi nepopolne samooskrbe ne morejo vrniti v domače okolje (v nadaljnjem besedilu: podaljšana obravnava), se zagotovijo dodatne zmogljivosti v objektih, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti z nastanitvijo (v nadaljnjem besedilu: objekti za podaljšano obravnavo). Objekte, izvajalce in druge pogoje za izvajanje podaljšane obravnave določi minister, pristojen za zdravje.

(2)Oseba, odgovorna za vodenje dejavnosti podaljšane obravnave, je diplomirana medicinska sestra, ki izpolnjuje pogoje iz 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZZDej) ter ima najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju vodenja in organizacije zdravstvene nege.

(3)Zagotavljanje podaljšane obravnave osebi iz prvega odstavka tega člena traja največ 30 dni in se na podlagi ocene odgovorne osebe iz prejšnjega odstavka lahko podaljša največ enkrat za naslednjih 30 dni.

(4)Sredstva za delovanje objektov za podaljšano obravnavo, prevoze v in iz objektov za podaljšano obravnavo, koordinacijo zmogljivosti objektov za podaljšano obravnavo, vključno s koordinacijo prevozov, in zagotavljanje storitev podaljšane obravnave se zagotavljajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

(5)Ukrepi iz tega člena veljajo do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Za namen izvajanja zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije oskrbovancem in za namen izvajanja podaljšane obravnave iz prejšnjega člena se javnim socialno varstvenim in javnim vzgojno-izobraževalnim zavodom iz 8. člena ZZDej ter izvajalcem podaljšane obravnave iz prejšnjega člena iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, zagotovi financiranje sredstev za zagotavljanje kisika, ki ga prejemajo osebe, ki zaradi okužbe z virusom SARS-CoV-2 potrebujejo podporo s kisikom oziroma pri njih po COVID-19 vztraja pljučna insuficienca s saturacijo kisika pod 90 odstotkov.

(2)Izvajalci iz prejšnjega odstavka za vsako osebo vodijo zdravstveno dokumentacijo, iz katere mora biti razvidno, kdo in kdaj je predpisal zdravljenje s kisikom ter čas trajanja zdravljenja s kisikom.

(3)Izvajalci iz prvega odstavka tega člena pri ZZZS-ju uveljavljajo stroške, povezane z zdravljenjem s kisikom, za osebe iz prvega odstavka tega člena, v višini in na način, kot jih določajo cenovni standardi in izvedbena pravila ZZZS.

(4)Izvajalci iz prvega odstavka tega člena zahtevke za povračilo stroškov iz tega člena, izvedenih v preteklem mesecu, posredujejo ZZZS-ju do petega dne v mesecu, na njihovi podlagi pa ZZZS posreduje do desetega dne v mesecu zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki izvrši plačilo zahtevka ZZZS-ja v desetih dneh po njegovem prejemu. ZZZS izvajalcem iz prvega odstavka tega člena izvede povračilo stroškov storitev naslednji dan od prejema sredstev ministrstva, pristojnega za zdravje. Zahtevki izvajalcev iz prvega odstavka tega člena za povračilo stroškov storitev, ki niso posredovani ZZZS-ju do petega dne v mesecu, se vključijo v naslednji zahtevek ZZZS-ja za povračilo stroškov.

(5)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.

(1)Za namen epidemiološkega spremljanja COVID-19 in spremljanja ukrepov ali programov za varstvo prebivalstva pred COVID-19 in okužbami z virusom SARS-CoV-2 bolnišnice Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ), v skladu z metodološkimi navodili NIJZ, tedensko sporočajo podatke o:

1.      številu pacientov, sprejetih v bolnišnice zaradi resnih akutnih okužb dihal, od teh številu testiranih na virus SARS-CoV-2 in številu potrjenih bolezni COVID-19,

2.      številu pacientov, sprejetih v enote intenzivnega zdravljenja zaradi resnih akutnih okužb dihal, od teh številu testiranih na virus SARS-CoV-2 in številu potrjenih bolezni COVID-19,

3.      številu pacientov s potrjeno okužbo z virusom SARS-CoV-2, ki so bili v bolnišnico sprejeti zaradi drugih razlogov (npr. porod),

4.      številu primerov bolezni COVID-19, ki so se razvili v bolnišnici, ker so bili v inkubaciji ob sprejemu v bolnišnico,

5.      številu primerov bolezni COVID-19, ki so se razvili v bolnišnici in so bili pridobljeni v bolnišnici,

6.      številu pacientov, obolelih za COVID-19, ki so bili odpuščeni iz bolnišnice,

7.      številu umrlih pacientov, obolelih za COVID-19, od teh številu umrlih v enotah intenzivnega zdravljenja.

(2)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2022.

Koncesionarji, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na podlagi koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe, ki je bila sklenjena pred 17. decembrom 2017, morajo do 17. decembra 2022 določiti odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti v skladu z določbami druge alineje prvega odstavka 44.č člena ZZDej.

(1)Aktivnosti in ukrepi za zamejitev širjenja virusa SARS-CoV-2, za zajezitev epidemije COVID-19, in omilitev njenih posledic, se za namene financiranja, upravljanja in spremljanja ukrepov kmetijske politike v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, priznajo za izjemno okoliščino v skladu z drugim odstavkom 2. člena Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: izjemna okoliščina) v primeru označitve prašičev, goveda in drobnice (v nadaljnjem besedilu: živali), če ta ni opravljena znotraj rokov določenih v predpisih, ki urejajo identifikacijo in registracijo živali.

(2)Izjemna okoliščina iz prejšnjega odstavka se prizna od 1. septembra 2020 naprej za obdobje trajanja epidemije in še 30 dni po zaključku epidemije za živali iz prejšnjega odstavka, rojene na kmetijskem gospodarstvu, ki morajo biti označene v skladu s predpisi, ki določajo identifikacijo in registracijo živali, v obdobju, ko je razglašena epidemija oziroma za živali rojene do vključno konca epidemije in pred premikom na drugo kmetijsko gospodarstvo.

(3)Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja za obdobje iz prejšnjega odstavka prekine štetje zamujenih dni in štetje dni za pošiljanje dokazil o odpravi kršitev iz sistema zgodnjega opozarjanja iz zahtev, ki jih določajo predpisi, ki urejajo navzkrižno skladnost, povezanih z identifikacijo in registracijo živali.

(4)Določbe iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za nadomestitev izgubljenih ušesnih znamk, ki jih določajo predpisi, ki ureja identifikacijo in registracijo živali.

(1)Ne glede na določbe Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18) se za ukrepe iz 116. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPDVE) odločbe izdajo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, če je za posamezni ukrep tako določeno v predpisu.

(2)Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka najpozneje v 30 dneh od uveljavitve predpisa iz četrtega odstavka 116. člena ZIUOPDVE odpremi informativno odločbo.

(3)Če upravičenec ugotovi, da je izračun v informativni odločbi iz prejšnjega odstavka nepravilen, lahko v 15 dneh od vročitve odločbe vloži ugovor. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja preveri navedbe upravičenca in izda odločbo.

(4)Če upravičenec zoper informativno odločbo iz drugega odstavka tega člena ne ugovarja, postane informativna odločba dokončna. Šteje se tudi, da se je upravičenec odpovedal pravici do pritožbe.

(5)Upravičenec lahko v 15 dneh od vročitve odločbe iz tretjega odstavka tega člena vloži pritožbo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

(6)Odločbe in sklepi iz tega člena se vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odpreme, navedenega na odločbi in sklepu oziroma na posamičnem aktu.

(1)Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka so vse brezposelne osebe, kot jih določa 8. člen Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US in 189/20 – ZFRO; v nadaljnjem besedilu: ZUTD), ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisane v evidenco brezposelnih oseb in:

-        so od dne 12. marca 2020 do uveljavitve tega zakona izgubile zaposlitev, pri čemer jim delovno razmerje ni prenehalo po njihovi krivdi ali volji, kot to določa 63. člen ZUTD, in

-        na dan uveljavitve tega zakona še niso sklenile pogodbe o zaposlitvi ali pričele opravljati dela na podlagi drugega pravnega razmerja, ki je podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti ali se vpisale v register kot samozaposlena oseba.

(2)Enkratni solidarnostni dodatek iz prejšnjega odstavka se uveljavlja pri ZRSZ z vlogo, oddano najpozneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona, ki se ji priloži odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas oziroma druga ustrezna dokazila v primeru prenehanja delovnega razmerja iz drugega razloga. O enkratnem solidarnostnem dodatku ZRSZ odloči z izdajo odločbe v 30 dneh od prejema vloge. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

(3)Enkratni solidarnostni dodatek se prizna v višini 150 eurov neto.

(4)Enkratni solidarnostni dodatek iz prvega odstavka tega člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

(5)Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka za brezposelne ne plača dohodnina.

(6)Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se brezposelni osebi izplača ne glede na morebitno upravičenost brezposelne osebe do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, priznanega po določbah ZUTD ali začasnega denarnega nadomestila, priznanega po določbah ZIUPOPDVE.

(7)Tujcu z državljanstvom države, ki ni članica Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, se enkratni solidarnostni dodatek iz prvega odstavka tega člena prizna, če se po zakonu, ki ureja trg dela, šteje za brezposelno osebo in ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

(8)Odločba o enkratnem solidarnostnem dodatku iz prvega odstavka tega člena se osebi vroča z dostavo v hišni predalčnik v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. Vročitev je opravljena 15. dan od dneva odpreme, ki se označi na odločbi. Če oseba po odpremi odločbe ZRSZ v enem mesecu sporoči, da odločbe v hišni predalčnik ni prejela, je domneva vročitve odpravljena in se vročitev opravi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(1)Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 eurov se do 28. februarja 2021 izplača študentom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu ter na dan 19. oktobra 2020 niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14., 15., 16., 17. in 25. člena ZPIZ-2.

(2)Študenti vlogo za nakazilo dodatka iz tega člena z dokazilom o izobraževanju na tujem visokošolskem zavodu v študijskem letu 2020/2021 vložijo na ministrstvo, pristojno za izobraževanje, znanost in šport najpozneje do 15. februarja 2021.

(3)Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za študente s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se izobražujejo v tujini, zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.

(4)Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

(5)Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka za študente ne plača dohodnina.

Dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve, ki pripada pripadniku Civilne zaščite za nepoklicno opravljanje nalog, državljanu, ki je vpoklican ali aktiviran preko pristojnega centra za obveščanje k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter prostovoljcu, ki je v času epidemije vključen ali vpoklican v opravljanje nalog na področju zaščite, reševanja in pomoči, v skladu z 66. členom ZIUOOPE ali 115. členom ZIUOPDVE, se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči. PETI DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Ne glede na peti odstavek 29. člena tega zakona delodajalci izjavo iz petega odstavka 29. člena tega zakona predložijo od vključno 20. marca 2021.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 105. člen Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 411-01/21-12/78 Ljubljana, dne 3. februarja 2021 EPA 1638-VIII Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič predsednik