30. člen ZOOMTVI
(varstvo pravic otrok in mladostnikov)
(1)Če otrok ali mladostnik meni, da so bile pri prebivanju ali vzgojnem delovanju v strokovnem centru kršene njegove pravice, lahko v osmih dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev, poda pisno ali ustno na zapisnik zahtevo za varstvo pravic ravnatelju strokovnega centra. Zahtevo za varstvo pravic lahko v imenu otroka ali mladostnika podajo tudi starši. Če je mladostnik poslovno sposoben ali starejši od 18 let, zahtevo za varstvo pravic vloži sam. Za pomoč v postopku varstva pravic si otrok ali mladostnik lahko izbere strokovnega ali drugega delavca strokovnega centra.
(2)O zahtevi za varstvo pravic v 15 dneh od njenega prejema odloči ravnatelj s sklepom.
(3)Zoper sklep ravnatelja je v osmih dneh od vročitve sklepa dovoljena pritožba otroka ali mladostnika ali njegovih staršev. O pritožbi odloča pritožbena komisija, ki jo imenuje svet zavoda. Pritožbena komisija ima tri člane, eden od njih je strokovni delavec strokovnega centra, v katerem je skupina, kjer otrok ali mladostnik prebiva, druga dva pa sta strokovna delavca drugega strokovnega centra. Člani pritožbene komisije imajo namestnike. Mandat pritožbene komisije traja štiri leta. Ista oseba je lahko imenovana za člana pritožbene komisije večkrat.
(4)V postopku odločanja o otrokovi ali mladostnikovi zahtevi oziroma pravicah mora pritožbena komisija: 1. uporabiti tisti vzgojni pristop, ki je za otroka ali mladostnika ugodnejši, če se z njim doseže zakoniti namen; 2. skrbeti za to, da otrokovo ali mladostnikovo nepoznavanje predpisov ni v škodo pravic, ki mu pripadajo po zakonu; 3. ugotoviti resnično stanje in v ta namen vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločanje; 4. preden odloči o zahtevi, otroku ali mladostniku dati možnost, da pojasni vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločanje; 5. postopek voditi hitro, v rokih, ki omogočajo otroku ali mladostniku uresničevanje njegovih pravic in obveznosti.
(5)Pritožbena komisija o zahtevi za varstvo pravic otroku ali mladostniku v 45 dneh od prejema pritožbe izda pisni sklep, ki vsebuje izrek odločitve, obrazložitev in pravni pouk. Sklep se vroči otroku ali mladostniku oziroma staršem. Sklep pritožbene komisije je dokončen.
- VSRS Sklep II Ips 64/2022Vrhovno sodišče RS · 2023
Otrok je bil po 175. členu DZ nameščen v zavod. Vrhovna državna tožilka trdi, da bi moralo sodišče v izreku odločati tudi o načrtu pomoči družini v delu, ki se nanaša na namestitev otroka v zavod, oziroma se do njega vsaj vsebinsko opredeliti in ga po potrebi s pomočjo izvedenca dopolniti. Na spornem, tu obravnavanem delu družinskopravnega področja je pristojnost razdeljena tako, da o izreku ukrepov po DZ odloča sodišče, o njihovem konkretnem, nadaljnjem izvrševanju pa pristojne strokovne službe v zakonskih procesnih okvirih. Strokovnim službam mora biti glede strokovnih vprašanj, ki se rešujejo v okviru sodno izrečenih ukrepov prepuščena potrebna strokovna avtonomija. To seveda ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati in sankcionirati morebitnih kršitev, zlasti, če gre za kršitev pravic, tudi tistih, ki jim nasproti stoji pozitivna obveznost države. Načelo pravne države mora na načelni ravni omogočati pot, da se kršitve odpravijo - a pot za morebitno odpravo pomanjkljivosti se začne v postopkih, v katerih do njih domnevno prihaja. In ta pot mora biti v ustavni demokraciji takšna, da nazadnje, kolikor gre za pravice in obveznosti, nudi tudi sodno varstvo. A hkrati mora biti ta pot v ustavni demokraciji takšna, da spoštuje tako strokovno avtonomijo kot načelo prirejenosti postopkov.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 1. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Otrok je bil po 175. členu DZ nameščen v zavod. Vrhovna državna tožilka trdi, da bi moralo sodišče v izreku odločati tudi o načrtu pomoči družini v delu, ki se nanaša na namestitev otroka v zavod, oziroma se do njega vsaj vsebinsko opredeliti in ga po potrebi s pomočjo izvedenca dopolniti. Na spornem, tu obravnavanem delu družinskopravnega področja je pristojnost razdeljena tako, da o izreku ukrepov po DZ odloča sodišče, o njihovem konkretnem, nadaljnjem izvrševanju pa pristojne strokovne službe v zakonskih procesnih okvirih. Strokovnim službam mora biti glede strokovnih vprašanj, ki se rešujejo v okviru sodno izrečenih ukrepov prepuščena potrebna strokovna avtonomija. To seveda ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati in sankcionirati morebitnih kršitev, zlasti, če gre za kršitev pravic, tudi tistih, ki jim nasproti stoji pozitivna obveznost države. Načelo pravne države mora na načelni ravni omogočati pot, da se kršitve odpravijo - a pot za morebitno odpravo pomanjkljivosti se začne v postopkih, v katerih do njih domnevno prihaja. In ta pot mora biti v ustavni demokraciji takšna, da nazadnje, kolikor gre za pravice in obveznosti, nudi tudi sodno varstvo. A hkrati mora biti ta pot v ustavni demokraciji takšna, da spoštuje tako strokovno avtonomijo kot načelo prirejenosti postopkov.
Ni odločb za izbrane filtre.