11. člen ZOOMTVI
(strokovna skupina in individualizirani program)
(1)Ravnatelj strokovnega centra za vsakega otroka ali mladostnika v osmih dneh po namestitvi imenuje strokovno skupino, v kateri sta poleg strokovnih delavcev strokovnega centra tudi predstavnik pristojnega centra za socialno delo in predstavnik šole, v katero je otrok ali mladostnik vključen. Delo strokovne skupine vodi in usklajuje strokovni delavec ali strokovna delavka (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavec) strokovnega centra. Če otrok ali mladostnik potrebuje zdravstvene storitve za duševno zdravje, sodeluje pri pripravi individualiziranega programa tudi pristojni center za duševno zdravje otrok in mladostnikov.
(2)Strokovna skupina iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od imenovanja v sodelovanju z otrokom ali mladostnikom in njegovimi starši pripravi individualizirani program. V njem na podlagi pogovora z otrokom ali mladostnikom in starši ter dokumentacije določi cilje in oblike ter metode dela z otrokom ali mladostnikom, oblike sodelovanja s starši ter nosilce posameznih dejavnosti v skladu s smernicami za izdelavo individualiziranega programa, ki so priloga vzgojnega programa.
(3)Strokovna skupina predlaga vključitev otroka ali mladostnika v katero koli skupino v strokovnih centrih na določenem območju. O predlogu odloči ravnatelj strokovnega centra na podlagi tretjega odstavka 8. člena tega zakona.
(4)Strokovna skupina v sodelovanju z otrokom ali mladostnikom in njegovimi starši individualizirani program po potrebi dopolnjuje in spreminja, a najmanj dvakrat letno evalvira ter z evalvacijo seznani pristojno sodišče, center za socialno delo, in če je otrok ali mladostnik nameščen v skladu z zakonom, ki ureja mladoletne storilce kaznivih dejanj, tudi državno tožilstvo. Če je mladostnik v strokovnem centru na podlagi svojega pisnega soglasja, sodelovanje staršev ni obvezno.
(5)Če je ogroženo življenje otroka ali mladostnika, njegovih vrstnikov ali zaposlenih v strokovnem centru ali če se otrok ali mladostnik vede avtoagresivno ali heteroagresivno, ravnatelj v najkrajšem možnem času skliče multidisciplinarni tim, ki ga sestavljajo člani strokovne skupine iz prvega odstavka tega člena, starši in zdravnik, ki otroka ali mladostnika obravnava. Na multidisciplinarni tim so lahko vabljeni tudi otrok ali mladostnik ter druge zanj pomembne osebe, pristojno sodišče oziroma predstavniki drugih organizacij, ki otroka ali mladostnika obravnavajo. Multidisciplinarni tim sprejme ukrepe za nadaljnjo obravnavo otroka ali mladostnika. Če starši oziroma otrok ali mladostnik niso prisotni na multidisciplinarnem timu, predstavi predloge multidisciplinarnega tima staršem in otroku ali mladostniku strokovna skupina. Strokovna skupina s sklepi multidisciplinarnega tima dopolni individualizirani program za otroka ali mladostnika.
- VSRS Sklep II Ips 64/2022Vrhovno sodišče RS · 2023
Otrok je bil po 175. členu DZ nameščen v zavod. Vrhovna državna tožilka trdi, da bi moralo sodišče v izreku odločati tudi o načrtu pomoči družini v delu, ki se nanaša na namestitev otroka v zavod, oziroma se do njega vsaj vsebinsko opredeliti in ga po potrebi s pomočjo izvedenca dopolniti. Na spornem, tu obravnavanem delu družinskopravnega področja je pristojnost razdeljena tako, da o izreku ukrepov po DZ odloča sodišče, o njihovem konkretnem, nadaljnjem izvrševanju pa pristojne strokovne službe v zakonskih procesnih okvirih. Strokovnim službam mora biti glede strokovnih vprašanj, ki se rešujejo v okviru sodno izrečenih ukrepov prepuščena potrebna strokovna avtonomija. To seveda ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati in sankcionirati morebitnih kršitev, zlasti, če gre za kršitev pravic, tudi tistih, ki jim nasproti stoji pozitivna obveznost države. Načelo pravne države mora na načelni ravni omogočati pot, da se kršitve odpravijo - a pot za morebitno odpravo pomanjkljivosti se začne v postopkih, v katerih do njih domnevno prihaja. In ta pot mora biti v ustavni demokraciji takšna, da nazadnje, kolikor gre za pravice in obveznosti, nudi tudi sodno varstvo. A hkrati mora biti ta pot v ustavni demokraciji takšna, da spoštuje tako strokovno avtonomijo kot načelo prirejenosti postopkov.
Povezano: sklici 11Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 1. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Otrok je bil po 175. členu DZ nameščen v zavod. Vrhovna državna tožilka trdi, da bi moralo sodišče v izreku odločati tudi o načrtu pomoči družini v delu, ki se nanaša na namestitev otroka v zavod, oziroma se do njega vsaj vsebinsko opredeliti in ga po potrebi s pomočjo izvedenca dopolniti. Na spornem, tu obravnavanem delu družinskopravnega področja je pristojnost razdeljena tako, da o izreku ukrepov po DZ odloča sodišče, o njihovem konkretnem, nadaljnjem izvrševanju pa pristojne strokovne službe v zakonskih procesnih okvirih. Strokovnim službam mora biti glede strokovnih vprašanj, ki se rešujejo v okviru sodno izrečenih ukrepov prepuščena potrebna strokovna avtonomija. To seveda ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati in sankcionirati morebitnih kršitev, zlasti, če gre za kršitev pravic, tudi tistih, ki jim nasproti stoji pozitivna obveznost države. Načelo pravne države mora na načelni ravni omogočati pot, da se kršitve odpravijo - a pot za morebitno odpravo pomanjkljivosti se začne v postopkih, v katerih do njih domnevno prihaja. In ta pot mora biti v ustavni demokraciji takšna, da nazadnje, kolikor gre za pravice in obveznosti, nudi tudi sodno varstvo. A hkrati mora biti ta pot v ustavni demokraciji takšna, da spoštuje tako strokovno avtonomijo kot načelo prirejenosti postopkov.
Ni odločb za izbrane filtre.