29. člen ZDMV-1
(evidenca motornih vozil finančne uprave)
(1)Finančna uprava vodi elektronsko evidenco motornih vozil (v nadaljnjem besedilu: evidenca), ki so predmet obdavčitve po tem zakonu in za katera je bil plačan davek v skladu s tem zakonom ali je bila uveljavljena oprostitev plačila davka.
(2)Evidenca vsebuje naslednje podatke v zvezi z zadevnim motornim vozilom:
- znamko, tip, varianto in izvedenko,
- kategorijo in vrsto,
- identifikacijsko številko (VIN-številko),
- vrsto goriva, ki se uporablja za pogon,
- izpust CO 2 (za motorna vozila iz tarifne oznake 8711, trikolesa, štirikolesa in bivalna vozila, če je na razpolago),
- moč motorja,
- okoljevarstveno kategorijo (emisijski standard EURO),
- število sedežev,
- državo uvoza ali dobave,
- podatke o dobavitelju,
- podatke o davčnem zavezancu (osebno ime ali naziv, naslov prebivališča ali sedeža in davčna ali matična številka),
- znesek davka,
- datum prve registracije vozila,
- datum izdaje potrdil o skladnosti,
- datum plačila davka,
- številko odločbe o odmeri davka,
- podatke o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti,
- znesek vračila davka,
- pravno podlago za oprostitev ali vračilo ali znižanje davka (na primer člen zakona, odstavek, alineja),
- datum, do katerega ni mogoča odtujitev motornega vozila brez plačila davka,
- podatke o predelavi, obliki nadgradnje, dodatnem opisu nadgradnje,
- vrsto ali tarifno oznako motornega vozila (motorno kolo, osebno vozilo, 8703 80, 8711 in podobno).
- VSRS Sklep I Up 184/2020Vrhovno sodišče RS · 2021
Strankam upravnega spora je v primeru zatrjevanih kršitev glede pristojnosti iz 9. člena ZUS-1 treba priznati pravico do ugovora kršitve ustavne pravice do zakonitega sodnika, ki jo zagotavlja drugi odstavek 23. člen Ustave. Sklep o prekinitvi upravnega postopka predstavlja (le) procesni sklep, katerega edini pravni učinek je (le) v tem, da do nastopa v njem predvidenih okoliščin upravni postopek pred toženo stranko ne teče ter da se v tem času ne izvršujejo procesna dejanja in ne tečejo z zakonom predpisani roki. Navedeno pa pomeni, da pritožniku, kolikor bi sodno varstvo v upravnem sporu uveljavljal na tej podlagi, le-to na tej podlagi ne bi bilo zagotovljeno. Sklep o prekinitvi postopka lahko pomeni določeno podaljševanje upravnega postopka, v zvezi s katerim je izključena siceršnja možnost pravnih sredstev za pospešitev v upravnem postopku (pritožbe zaradi molka organa). V takemu primeru ima stranka, ki bi lahko bila prizadeta s posledicami takega podaljševanja, možnost sodnega varstva, ki zagotavlja varstvo ustavne pravice do odločanja v razumnem roku (23. člen Ustave). Tako je mogoče sprožiti upravni spor zaradi molka uprave v primeru, če organ v treh letih od
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 4. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep I Up 184/2020Vrhovno sodišče RS · 21. 4. 2021
Strankam upravnega spora je v primeru zatrjevanih kršitev glede pristojnosti iz 9. člena ZUS-1 treba priznati pravico do ugovora kršitve ustavne pravice do zakonitega sodnika, ki jo zagotavlja drugi odstavek 23. člen Ustave. Sklep o prekinitvi upravnega postopka predstavlja (le) procesni sklep, katerega edini pravni učinek je (le) v tem, da do nastopa v njem predvidenih okoliščin upravni postopek pred toženo stranko ne teče ter da se v tem času ne izvršujejo procesna dejanja in ne tečejo z zakonom predpisani roki. Navedeno pa pomeni, da pritožniku, kolikor bi sodno varstvo v upravnem sporu uveljavljal na tej podlagi, le-to na tej podlagi ne bi bilo zagotovljeno. Sklep o prekinitvi postopka lahko pomeni določeno podaljševanje upravnega postopka, v zvezi s katerim je izključena siceršnja možnost pravnih sredstev za pospešitev v upravnem postopku (pritožbe zaradi molka organa). V takemu primeru ima stranka, ki bi lahko bila prizadeta s posledicami takega podaljševanja, možnost sodnega varstva, ki zagotavlja varstvo ustavne pravice do odločanja v razumnem roku (23. člen Ustave). Tako je mogoče sprožiti upravni spor zaradi molka uprave v primeru, če organ v treh letih od