Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP)

(1)S tem zakonom se zaradi omilitve in odprave posledic nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19) spreminjajo in dopolnjujejo določbe:

1.      Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17 in 73/19),

2.      Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15 in 31/18),

3.      Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20),

4.      Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20).

(2)S tem zakonom se odstopa od določb naslednjih zakonov:

1.      Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP in 142/20),

2.      Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12 in 61/20 – ZDLGPE) in Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija (Uradni list RS, št. 54/17 in 16/20 – ORZIUFSZZ7),

3.      Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19),

4.      Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1 in 104/20),

5.      Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17),

6.      Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15 in 11/18),

7.      Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20),

8.      Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19).

(3)S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic COVID-19 na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane, infrastrukture in obrambe. DRUGI DEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17 in 73/19) se v 38. členu v prvem odstavku beseda »treh« nadomesti z besedo »štirih«.

V 39. členu se v drugem odstavku beseda »treh« nadomesti z besedo »petih«.

V Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15 in 31/18) se za 14.d členom dodata novo VI.a poglavje in 14.e člen, ki se glasita:

Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja inšpektorat, pristojen za zdravje. Inšpektorat, pristojen za zdravje, opravlja nadzor nad določbami prvega in drugega odstavka 8. člena, 14.b člena ter prvega, drugega in petega odstavka 14.č člena tega zakona.«.

V Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) se v 90. členu v prvem odstavku besedilo »do 15. novembra 2020« nadomesti z besedilom »do 31. decembra 2021«.

V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE) se v 10. členu doda besedilo, ki se glasi: »Vlada Republike Slovenije lahko ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa s sklepom, ki ga izda najpozneje do 20. decembra 2020, podaljša za obdobje v skupnem trajanju največ šest mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021, pod pogojem, da bo Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1) podaljšan v leto 2021.«.

V 36. členu se v četrtem odstavku za besedo »ter« doda besedilo »razen v primeru, ko gre za pomoč za zagotovitev večje letalske povezljivosti Republike Slovenije in so upravičenci podjetja s sedežem ali poslovno enoto izven Republike Slovenije«.

V 56. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Vlada Republike Slovenije lahko ukrep iz prvega in drugega odstavka tega člena s sklepom podaljša za obdobje največ šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

V 66. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve iz tretjega odstavka tega člena je oproščen plačila davkov in prispevkov.« TRETJI DEL ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENIH ZAKONOV

(črtan)

(črtan)

(črtan)

Predlogi NIJZ oziroma Policije za napotitev v karanteno, glede katerih ministrstvo, pristojno za zdravje, na dan uveljavitve tega zakona še ni odločilo, od izdaje predloga pa je minilo več kot sedem dni, služijo kot dokaz v postopku uveljavljanja pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja interventne ukrepe za pripravo na drugi val COVID-19. V teh primerih ministrstvo, pristojno za zdravje, odločb o odreditvi karantene ne izda.

(1)Policija za izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19, ki jih določa Vlada v skladu z ZNB, in se nanašajo na prihode oseb iz držav, v katerih obstaja možnost okužbe s COVID-19, vzpostavi evidenco oseb, ki prestopajo zunanjo mejo, in oseb, ki prestopajo notranjo mejo na kontrolnih točkah v času njihovega obratovanja, če je bila oseba pri prestopu notranje meje preverjena v policijskih evidencah.

(2)V evidenci se zbirajo podatki, ki se pridobijo s preverjanjem dokumentov za prestop meje, in sicer:

-        osebno ime,

-        rojstni podatki (dan, mesec in leto rojstva),

-        spol,

-        državljanstvo,

-        vrsta in številka dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo,

-        datum in ura vstopa v Republiko Slovenijo in

-        naziv vstopnega mejnega prehoda ali kontrolne točke.

(3)Podatki se v evidenci hranijo 14 dni od vpisa in se po preteku tega roka avtomatsko izbrišejo.

(4)Vse pravice oseb, katerih podatki so v evidenci in niso urejene s tem zakonom, se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(5)Ukrep iz tega člena velja do prenehanja razlogov zanj, kar ugotovi Vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ne glede na 46.a člen ZNB inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ukrepov iz prvega odstavka 39. člena ZNB opravljajo:

1.      Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri opravljanju gostinske dejavnosti,

2.      Tržni inšpektorat Republike Slovenije pri opravljanju trgovinske dejavnosti,

3.      Inšpektorat za infrastrukturo v javnem potniškem prometu,

4.      Inšpektorat za šolstvo in šport v vzgojno-izobraževalnih zavodih in pri izvajanju organizirane športne dejavnosti, nad vsemi osebami prisotnimi v vzgojno-izobraževalnih zavodih in na območju športnih prireditev,

5.      Inšpektorat Republike Slovenije za delo v delovnem okolju delodajalca,

6.      Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri nadzoru izvrševanja predpisov s področja kmetijstva, gozdarstva, vinarstva, lovstva in ribištva,

7.      Urad Republike Slovenije za kemikalije glede ustreznosti, učinkovitosti, dostopnosti na trgu in uporabe razkužil v zaprtih javnih krajih oziroma prostorih in skupnih prostorih večstanovanjskih stavb, kjer je določeno obvezno razkuževanje rok,

8.      Policija.

Ne glede na določbo 46.a člena ZNB nadzor nad izvajanjem ukrepa iz 39. člena ZNB, pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora iz svoje pristojnosti oziroma nalog in pooblastil Policije, poleg Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije opravljajo tudi:

-        Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,

-        Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,

-        Tržni inšpektorat Republike Slovenije,

-        Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo,

-        Inšpektorat Republike Slovenije za delo,

-        Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport,

-        Inšpektorat za javni sektor,

-        Urad Republike Slovenije za kemikalije in

-        Policija.

Pri izvajanju nadzora nad ukrepi iz prejšnjega člena ima pristojni inšpektor pravico in dolžnost:

-        prepovedati gibanje osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so zbolele za določeno nalezljivo boleznijo;

-        prepovedati oziroma omejiti zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni;

-        omejiti ali prepovedati promet posameznih vrst blaga in izdelkov ter prepovedati opravljanje dejavnosti;

-        odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.

(1)Ne glede na 53.g člen ZNB so za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po ZNB pristojne inšpekcije iz 15. in 15.a člena tega zakona.

(2)Policija in občinsko redarstvo sta za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po ZNB pristojna, če pri izvajanju svojih izvirnih pristojnosti ugotovita kršitve ukrepov iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 39. člena ZNB.

Ne glede na 10. točko prvega odstavka 54. člena ZNB se z globo od 4.000 do 100.000 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba, če ravna v nasprotju s 1., 2,. 3. ali 4. točko prvega odstavka 39. člena ZNB.

(1)Ne glede na 11. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12 in 61/20 – ZDLGPE; v nadaljnjem besedilu: ZPreZP-1) ter 9. in 20. člen Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija (Uradni list RS, št. 54/17 in 16/20 – ORZIUFSZZ7) je za javne zdravstvene zavode, razen za zavode s področja lekarniške dejavnosti, plačilni rok 60 dni.

(2)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

(1)Ne glede na 29., 31. in 35. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19, v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ), tretji in osmi odstavek 137. ter prvi odstavek 167. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) in 54. člen Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17) je lahko delavec odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni v kosu (v nadaljnjem besedilu: kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni), in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.

(2)Delavec o vsakokratni kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.

(3)Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Šteje se, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni. Nadomestilo za čas začasne odsotnosti z dela se od prvega dne odsotnosti z dela zagotavlja v skladu v skladu s 137. členom ZDR-1 in določbami ZZVZZ.

(4)Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu zaradi bolezni v skladu z osmim odstavkom 137. člena ZDR-1. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. Delodajalec vloži zahtevo iz prejšnjega stavka v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa iz tega člena. Nadomestila se ZZZS povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.

(5)Postopek vlaganja zahteve iz prejšnjega odstavka podrobneje določi ZZZS.

(6)Nadomestilo iz četrtega odstavka tega člena se ne izplača, če delavec ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(7)Nadzor nad izvajanjem ukrepa iz tega člena opravlja ZZZS.

(8)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

Ne glede na 48. člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1 in 104/20; v nadaljnjem besedilu: ZS) oseba, izvoljena na podlagi Razpisa volitev sodnikov porotnikov delovnih in socialnega sodišča (Uradni list RS, št. 73/20), poda prisego pisno. Šteje se, da ta oseba nastopi dolžnost sodnika porotnika s trenutkom, ko sodišče prejme njegovo podpisano prisego v besedilu iz 48. člena ZS, kar ugotovi predsednik Višjega delovnega in socialnega sodišča.

Ne glede na določbo sedmega odstavka 32. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17; v nadaljnjem besedilu: ZViS) lahko visokošolski zavodi za študijsko leto 2020/2021 sprejmejo spremembe obveznih sestavin študijskih programov iz pete, šeste, sedme, devete, desete in enajste alineje tretjega odstavka 35. člena ZViS, ki začnejo veljati že v študijskem letu 2020/2021 za vse vpisane študente ne glede na določbo prve alineje prvega odstavka 66. člena ZViS.

(1)Ne glede na določbe šestega odstavka 72.e člena ZViS se kazalniki v letu 2021 ne upoštevajo. V letu 2021 so sredstva variabilnega dela temeljnega stebra financiranja zavoda (v nadaljnjem besedilu: v-TSF-Z) enaka v-TSF-Z sredstvom leta 2020, povečanim za indeks povečanja variabilnih sredstev temeljnega stebra financiranja (v-TSF).

(2)Ne glede na določbi tretje alineje desetega odstavka in enajstega odstavka 72.e člena ZViS se v letu 2021 upad študijske dejavnosti ne upošteva.

(1)Ne glede na prvi in drugi odstavek 18. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15 in 11/18; v nadaljnjem besedilu: ZIKS-1) se novi postopki za pozivanje obsojencev na prestajanje kazni zapora in oseb, ki jim je odrejen nadomestni zapor, na prestajanje nadomestnega zapora ne začnejo, že začeti postopki pa se ustavijo.

(2)Ukrep iz tega člena traja do 30. novembra 2020, Vlada pa ga lahko s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za obdobje dveh mesecev.

(1)Ne glede na prvi odstavek 79. člena ZIKS-1 lahko generalni direktor uprave premesti obsojenca iz enega v drug zavod ali v oddelek drugega zavoda, po uradni dolžnosti tudi, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2.

(2)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ta ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.

(1)Ne glede na prvi in drugi odstavek 81. člena ZIKS-1 lahko direktor zavoda po uradni dolžnosti premesti obsojenca v drug oddelek znotraj zavoda tudi, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2, ne glede na režim prestajanja kazni.

(2)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ta ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.

(1)Ne glede na prvi odstavek 82. člena ZIKS-1 lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora po uradni dolžnosti prekine prestajanje kazni zapora obsojencu tudi, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2, za čas enega meseca, kadar ne obstajajo varnostni zadržki. Trajanje prekinitve kazni zapora se lahko obsojencu podaljšuje dokler obstaja razlog za prekinitev.

(2)Pri presoji varnostnega zadržka se upoštevajo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, kot so: osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanju nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, način nastopa kazni in mogoče odprti kazenski postopki.

(3)Zoper odločbo direktorja je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve.

(4)Obsojenec se v času trajanja prekinitve prestajanja kazni iz razloga preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2 ne more prostovoljno vrniti v zavod.

(5)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ta ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.

(1)Ne glede na čas predčasnega odpusta, določen v prvem odstavku 108. člena ZIKS-1, lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora, ob izpolnjevanju pogojev iz tega člena, predčasno odpusti obsojenca zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2 največ šest mesecev pred iztekom kazni.

(2)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ta ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.

(1)Ne glede na drugi odstavek 40. člena ZIUZEOP se vrednost nepremičnega premoženja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, kot je nepremičninam v registru nepremičnin določena na dan 26. marca 2020, in podatki o nepremičninah, ki so za nepremičnine evidentirani v registru nepremičnin na dan 26. marca 2020, pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18 in 47/19; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) in Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18 in 73/18), upoštevajo do dneva pripisa posplošenih vrednosti v evidenco vrednotenja na podlagi uredbe iz 20. člena Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZMVN-1), ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20).

(2)Ne glede na tretji odstavek 40. člena ZIUZEOP se v obdobju od 26. marca 2020 do dneva pripisa posplošenih vrednosti v evidenco vrednotenja na podlagi uredbe iz 20. člena ZMVN-1, ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20), v posebnem javnem vpogledu v distribucijskem sistemu Geodetske uprave Republike Slovenije pri posamezni nepremičnini informativno izkazuje podatek o njeni posplošeni tržni vrednosti, določeni na dan 26. marca 2020.

(1)Ne glede na prvi odstavek 41. člena ZIUZEOP se podatki evidence vrednotenja začnejo javno izkazovati na dan, določen z uredbo iz 20. člena ZMVN-1, ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20).

(2)Ne glede na drugi odstavek 41. člena ZIUZEOP se pošiljanje potrdil lastnikom nepremičnin po dnevu začetka javnega izkazovanja podatkov v evidenci vrednotenja v skladu s prvim odstavkom 41. člena ZIUZEOP ne izvede.

(3)Ne glede na tretji odstavek 41. člena ZIUZEOP lahko lastniki nepremičnin vloge za uveljavljanje posebnih okoliščin v skladu s IV. poglavjem ZMVN-1 vložijo naslednji dan po uveljavitvi uredbe iz 20. člena ZMVN-1, ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20).

Ne glede na 82. člen ZIUZEOP se plačilni rok 60 dni ne uporabi v primeru, ko dolžnik ni gospodarski subjekt iz prvega odstavka 6. člena ZPreZP-1.

Ne glede na 24. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) se od dohodkov, prejetih na podlagi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, razen od nadomestil plače oziroma izgubljenega zaslužka ter razen od dohodkov za čas opravljanja službe v policiji, ne plačuje dohodnine.

(1)Ne glede na 39. člen ZDoh-2 se plačila delodajalca za testiranje delojemalcev na SARS-CoV-2, na katera jih napoti delodajalec, ne štejejo za boniteto.

(2)Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2021. Vlada lahko ta ukrep podaljša še za obdobje šest mesecev. ČETRTI DEL ZAČASNI UKREPI

(1)Za namen zmanjševanja števila čakajočih pacientov nad najdaljšo dopustno čakalno dobo, ki je zlasti posledica ukrepov omejevanja in preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2, ministrstvo, pristojno za zdravje, izvede nacionalni razpis za leto 2020 in 2021 za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: nacionalni razpis).

(2)Na nacionalni razpis se lahko prijavijo javni zdravstveni zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti ali so vpisani v register zasebnih zdravstvenih delavcev v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.

(3)Nacionalni razpis se izvede za posamezne vrste zdravstvenih storitev, ki jih s sklepom določi minister, pristojen za zdravje.

(4)Zdravstvene storitve iz prejšnjega odstavka se opravijo pacientom, ki so na dan uveljavitve tega zakona uvrščeni v čakalni seznam, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje ter čakajo najdlje.

(5)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.

(1)Za namen iz prvega odstavka prejšnjega člena se zagotovijo dodatna sredstva, in sicer iz:

-        sredstev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,

-        proračuna Republike Slovenije,

-        sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, pri čemer se sredstva iz druge in tretje alineje tega odstavka zagotavljajo prek ZZZS.

(2)Minister, pristojen za zdravje, na podlagi nacionalnega razpisa, s sklepom določi zdravstvene storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in višino doplačila za namen iz prejšnjega odstavka.

(3)Zavarovanim osebam iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se zagotavlja kritje stroškov zdravstvenih storitev v skladu s sklepom iz prejšnjega odstavka v višini doplačila iz prejšnjega odstavka iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s strani prostovoljnih zavarovalnic, in sicer do porabe razlike med ocenjenimi in dejanskimi izdatki za doplačila k zdravstvenim storitvam, ki je posledica ukrepov v obdobju razglašene epidemije, oziroma najdlje do 31. decembra 2021. Aktuarski izračun razlike iz prejšnjega stavka potrdi aktuar. Če navedena sredstva ne zadoščajo za plačilo vseh storitev, kakor jih določa ta sklep, ter za osebe, ki nimajo sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, se dodatna sredstva zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(4)Od prejetih zdravstvenih storitev, določenih s sklepom iz drugega odstavka tega člena, se v skladu s 1. točko 23. člena ZDoh-2 ne plača dohodnine.

(5)Zdravstvene storitve, določene s sklepom iz drugega odstavka tega člena, ki niso zagotovljene iz sredstev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije.

(6)Ne glede na določbe zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, ki so vključeni v izvajanje storitev iz nacionalnega razpisa, lahko upravičeni do delovne uspešnosti iz naslova nacionalnega razpisa, največ v višini 50 odstotkov osnovne plače, če to omogočajo sredstva, prejeta iz nacionalnega razpisa. Direktor ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, sprejme sklep o izplačilu in višini delovne uspešnosti iz naslova nacionalnega razpisa za posameznega zaposlenega.

(7)Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se del plače iz naslova delovne uspešnosti iz prejšnjega odstavka ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.

(1)V sklepu iz tretjega odstavka 34. člena tega zakona, ki se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje, se določi tudi:

1.      navedba, da gre za nacionalni razpis za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev,

2.      predviden obseg zdravstvenih storitev po posameznih vrstah zdravstvenih storitev,

3.      predviden začetek izvajanja zdravstvenih storitev,

4.      naslov, rok in način predložitve ponudbe,

5.      navedba morebitnih dodatnih pogojev, ki jih morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju,

6.      zahteva po podaji izjave, da ima izvajalec zdravstvene dejavnosti zagotovljeno ustrezno število usposobljenih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje zdravstvenih storitev, ter zadostne prostorske kapacitete ter opremo,

7.      merila za izbiro ponudnika,

8.      naslov in datum odpiranja ponudb,

9.      rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri,

10.   vzorec pogodbe iz četrtega odstavka tega člena,

11.   morebitni drugi podatki.

(2)Objava sklepa predstavlja objavo nacionalnega razpisa in poziv izvajalcem zdravstvene dejavnosti k oddaji ponudb.

(3)Sklep o izbiri izvajalcev se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

(4)Izbrani ponudnik sklene pogodbo za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev z ministrstvom, pristojnim za zdravje, oziroma, če se dodatna sredstva zagotovijo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, tudi z zavarovalnicami, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

(5)Izbrani ponudniki izstavijo račun plačniku najpozneje do 15. decembra v posameznem koledarskem letu za storitve, opravljene do navedenega datuma. Plačnik izvede plačilo najpozneje do 31. decembra istega leta. Kadar gre za financiranje iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije, se ZZZS povrne sredstva iz navedenega vira najpozneje do 31. decembra istega leta.

(1)Za namen preprečevanja širjenja in odpravo posledic COVID-19 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije, zagotavlja sofinanciranje enkratne vzpostavitve obvezne enomesečne strateške zaloge osebne varovalne opreme javnim zdravstvenim zavodom in izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe, razen izvajalcev iz prvega odstavka 81. člena tega zakona.

(2)Višino najvišjega obsega sredstev sofinanciranja po posameznih izvajalcih iz prejšnjega odstavka s sklepom določi minister, pristojen za zdravje, pri čemer se zahteva neprekinjeno izvajanje dejavnosti izvajalca in upošteva tveganje za prenos okužbe z virusom SARS-CoV-2.

(3)Vrsta in količina opreme iz prvega odstavka tega člena se določi glede na vrsto in obseg zdravstvene dejavnosti, ki jo izvajalec iz prvega odstavka tega člena opravlja.

(4)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

(1)Za namen preprečevanja širjenja in odprave posledic COVID-19 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije, javnim zdravstvenim zavodom zagotavlja sofinanciranje nakupa medicinske opreme za izvajanje ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja ter za zdravljenje okužbe z virusom SARS-CoV-2.

(2)Oprema iz prejšnjega odstavka zajema ključno opremo, neposredno povezano z obvladovanjem bolezni COVID-19, in se sme uporabljati le za izvajanje zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe.

(3)Višino najvišjega obsega sredstev sofinanciranja po posameznih zavodih iz prvega odstavka tega člena s sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Za določitev višine najvišjega obsega sofinanciranja opreme iz prvega odstavka tega člena se upošteva obseg prihodkov iz naslova izvajanja javne zdravstvene službe.

(4)Za obvladovanje večjega števila pacientov, obolelih za COVID-19, in odpravljanje posledic epidemije se zagotovi financiranje iz proračuna Republike Slovenije in ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije, za krepitev kadrovskih zmogljivost, opreme in informacijske podpore epidemiološki službi na NIJZ, vključno z vzpostavitvijo mobilnih enot za odvzem vzorcev, za zagotavljanje spremljanja posledic COVID-19, podporo starejšim in ranljivim skupinam, izvajanje ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov na duševno zdravje ter za informiranje in ozaveščanje prebivalcev o COVID-19.

(5)V sezoni 2020/2021 se stroški prostovoljnega cepljenja proti sezonski gripi za zavarovane osebe obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo iz proračuna Republike Slovenije. Izvajalci, ki so pogodbeni partnerji ZZZS, zahtevke za povračilo stroškov cepljenja, opravljena v preteklem mesecu, posredujejo ZZZS do desetega dne v mesecu, na njihovi podlagi pa ZZZS posreduje do 15. dne v mesecu zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki izvrši plačilo zahtevka ZZZS naslednji dan po njegovem prejemu. ZZZS izvajalcem izvede povračilo stroškov cepljenja v 15 dneh od prejema sredstev ministrstva, pristojnega za zdravje. Zahtevki izvajalcev za povračilo stroškov cepljenja, ki niso posredovani ZZZS do desetega dne v mesecu za cepljenja, opravljena v preteklem mesecu, se vključijo v naslednji zahtevek ZZZS. Izvajalci, ki niso pogodbeni partnerji ZZZS, posredujejo zahtevke za povračilo stroškov cepljenja, opravljena v preteklem mesecu, do desetega dne v mesecu ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki plačilo izvrši do 25. dne v mesecu. Za zahtevke izvajalcev za povračilo stroškov cepljenja, ki niso posredovani do desetega dne v mesecu, se povračilo izvrši skupaj z naslednjim povračilom stroškov. Začetek sezone 2020/2021 predstavlja 1. september 2020, konec sezone pa je vezan na veljavnost tega ukrepa. Cena cepljenja je enotna za vse izvajalce in jo s sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Drugi, tretji in četrti stavek tega odstavka se smiselno uporabljajo za plačilo stroškov cepiva.

(6)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021, razen ukrep iz četrtega odstavka tega člena, ki velja od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

(1)Zaradi nujnosti izvedbe programov, projektov ali operacij v okviru ukrepov, ki bodo prispevali h krepitvi in odpornosti zdravstva ter zajezitvi in odpravi posledic COVID-19, lahko ministrstvo, pristojno za zdravje, izvede postopke za dodelitev sredstev iz proračuna Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije (React-EU, Mehanizem za okrevanje in odpornost, Operativni program 2014-2020), in sicer:

-        javni poziv,

-        javni razpis,

-        sklenitev neposredne pogodbe.

(2)Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko začne postopek iz prejšnjega odstavka, če:

-        so izpolnjeni pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, oziroma odlok, s katerim se sprejme občinski in drugi proračun, ter drugi predpisi in

-        je bila v primerih, ko se sredstva dodeljujejo na podlagi javnega razpisa ali javnega poziva, imenovana strokovna komisija.

(3)Minister, pristojen za zdravje, v pozivu oziroma razpisu iz prvega odstavka tega člena določi namen, predmet in postopek izvedbe poziva oziroma razpisa.

(4)Za izvedbo javnega poziva se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance.

(5)Javni razpis iz prvega odstavka tega člena se objavi na spletnih strani ministrstva, pristojnega za zdravje, in v Uradnem listu Republike Slovenije. Javni poziv se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje.

(6)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

(1)Javnim zdravstvenim zavodom, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni in so zaradi obravnave pacientov, obolelih za COVID-19, morali prilagoditi svoje prostore za izvajanje zdravstvene dejavnosti in način izvajanja programa zdravstvene dejavnosti ter jim je bilo zato začasno onemogočeno običajno izvajanje pogodbenih obveznosti z ZZZS, se povrnejo sredstva v višini 80 odstotkov razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa (brez ločeno zaračunljivih materialov in storitev) in poročano vrednostjo programa v obdobju, za katerega se uveljavlja zahtevek, ki so jo izvajalci sporočili ZZZS v tekočih cenah, zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije.

(2)Sredstva iz prejšnjega odstavka uveljavljajo le javni zdravstveni zavodi, aktivirani za sprejem pacientov, obolelih za COVID-19, ali imajo hospitalizirane paciente s COVID-19, in sicer za obdobje od 1. junija 2020 do 31. oktobra 2021 in za dejavnost, ki:

-        se običajno izvaja v prostorih, ki so bili izpraznjeni za namen zdravljenja pacientov s COVID-19, oziroma

-        je prilagodila izvajanje svoje dejavnosti zaradi obravnave pacientov, obolelih za COVID-19, oziroma

-        je utrpela več kot 30 odstotni primanjkljaj zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni COVID-19 oziroma izrečene karantene ali njihove premestitve na druga delovišča. Primanjkljaj iz prejšnjega stavka se ugotavlja kot povprečna prisotnost na delu znotraj dejavnosti v obdobju enega meseca. Sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja le za koledarski mesec, v katerem so izpolnjeni en ali več pogojev iz tega odstavka.

(3)Zavod iz prejšnjega odstavka vloži obrazloženo vlogo s priloženimi dokazili pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, najpozneje en mesec pred predvidenimi izplačili zahtevkov iz četrtega odstavka tega člena. Sestavni del vloge je tudi opredelitev programa, dogovorjenega po pogodbi z ZZZS, pri katerem je prišlo do izpada programa. O upravičenosti vložene vloge s sklepom odloči minister, pristojen za zdravje.

(4)Zahtevek za izplačilo sredstev z dokazili (tj. informacija ZZZS o vrednosti nerealiziranega programa iz prvega in drugega odstavka tega člena) se vloži pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, najpozneje:

-        po zaključenem končnem letnem obračunu ZZZS za leto 2020 in se izplača najpozneje do 31. marca 2021;

-        do 30. novembra 2021 za leto 2021 in se izplača najpozneje do konca leta 2021.

(5)Sredstva iz prvega odstavka tega člena se ne upoštevajo pri končnem letnem obračunu, ki ga za pogodbene partnerje izvede ZZZS.

(6)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

(1)Za izvajanje mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2 se določijo:

-        Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s svojimi oddelki in dislociranimi enotami,

-        Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

(2)Financiranje preiskav iz prejšnjega in petega odstavka tega člena, dodatnih kadrovskih zmogljivosti, laboratorijske opreme, prevoza vzorcev in informacijske podpore za izvajanje preiskav iz prejšnjega in petega odstavka tega člena se zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije in iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

(3)Izvajalci zahtevke za povračilo stroškov preiskav iz prvega in petega odstavka tega člena, skupaj z dokazili, posredujejo ZZZS najpozneje do petega dne v mesecu za pretekli mesec. Izvajalci ne smejo uveljavljati tistih stroškov, za katere so, na podlagi sprejetih interventnih predpisov, povezanih z epidemijo, povračilo iz proračuna Republike Slovenije že zahtevali. ZZZS zahtevek za povračilo upravičenih stroškov posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje, najpozneje do 15. dne v mesecu, v katerem je prejel zahtevek.

(4)Sredstva iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo za izvajanje zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe.

(5)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko mikrobiološke preiskave na virus SARS-CoV-2 neposredno pri pacientu opravljajo tudi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki jih s sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Izvajalci zdravstvene dejavnosti rezultate testov v obliki, ki jo določi NIJZ, posredujejo v Centralni register podatkov o pacientih. Navedeni izvajalci lahko uporabljajo le teste, ki jih predhodno odobri strokovna skupina infektologov in mikrobiologov, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje.

(6)ZZZS upravičenim izvajalcem iz prvega in petega odstavka tega člena izvede povračilo sredstev 30. dan od prejema zahtevka. Ministrstvo, pristojno za zdravje, izvrši plačilo zahtevka, ki ga prejme od ZZZS 10. dan po njegovem prejemu. Če ministrstvo, pristojno za zdravje, sredstev v roku ne nakaže ZZZS, ZZZS povrne sredstva upravičenim izvajalcem v desetih dneh od prejema sredstev od ministrstva, pristojnega za zdravje.

(7)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

(1)Za potrebe podpore socialno varstvenim zavodom za ustrezno ukrepanje za preprečevanje in zajezitev oziroma obvladovanje respiratornih nalezljivih bolezni v socialno varstvenih zavodih se v ministrstvu, pristojnem za zdravje, vzpostavi stalna delovna skupina koordinatorjev za preprečevanje in obvladovanje okužb z virusom SARS-CoV-2 in drugimi nalezljivimi respiratornimi boleznimi pri izvajalcih v mreži javne službe na področju socialnega varstva. Prejšnji stavek se smiselno uporabi za namen podpore javnim zdravstvenim zavodom.

(2)Minister, pristojen za zdravje, s sklepom določi delovne naloge delovne skupine.

(3)Sredstva za delovanje delovne skupine iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije.

(4)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

(1)Vlada zagotovi nastanitvene zmogljivosti za osebe, ki na naslovu svojega stalnega ali začasnega prebivališča ali drugem primernem prostoru ne morejo zagotoviti izvajanja ukrepa osamitve (izolacije) v skladu z 18. členom ZNB ali karantene na domu v skladu z 10. členom tega zakona.

(2)Nastanitvene zmogljivosti iz prejšnjega odstavka so namenjene osebam, ki so pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil popolnoma samostojne, zdravstveno stabilne in katerih bivanje na naslovu stalnega ali začasnega bivališča bi predstavljalo visoko tveganje prenosa okužbe na druge ranljive skupine prebivalstva (starejše osebe, osebe s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi oziroma imunokompromitirane osebe), bivanja na drugem primernem prostoru pa ni mogoče urediti.

(3)Utemeljenost nastanitve presoja izbrani osebni zdravnik, lečeči zdravnik, epidemiolog ali v primeru prehoda državne meje ali notranje meje Policija na meji.

(4)Spremljanje zdravstvenega stanja oseb, ki bivajo v nastanitvenih zmogljivostih za osamitev (izolacijo), se zagotovi v skladu z navodili, ki veljajo za spremljanje zdravstvenega stanja pacientov, pri katerih je potrjena okužba z virusom SARS-CoV-2, pri čemer spremljanje zdravstvenega stanja zagotavlja izbrani osebni zdravnik.

(5)Če oseba, ki biva v nastanitvenem objektu za osamitev (izolacijo), nima izbranega osebnega zdravnika, spremljanje zdravstvenega stanja zagotovi COVID-19 ambulanta občine, v kateri se nastanitveni objekt nahaja, oziroma COVID-19 ambulanta sosednje občine.

(6)Izvajalci socialno varstvenih storitev in programov oziroma drugi izvajalci (npr. azilni dom, študentski dom, krizni center za otroke, center za begunce), ki v okviru svojih storitev zagotavljajo tudi nastanitev, prilagodijo način dela glede na epidemiološke razmere v Republiki Sloveniji in v skladu s tem organizirajo prostore za bivanje, pri čemer ločijo med osebami, pri katerih je sum na okužbo z virusom SARS-CoV-2, in osebami, pri katerih je okužba z virusom SARS-CoV-2 potrjena.

(7)Sredstva za nastanitvene zmogljivosti se zagotavljajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev prejetih iz proračuna Evropske unije in zajemajo osnovne stroške bivanja, prehrane, čiščenja in razkuževanja prostorov, pobiranja in odvoza odpadkov ter zagotavljanja nadzora nad gibanjem v objektu. Te storitve so za upravičence iz prvega odstavka tega člena brezplačne.

(8)Ne glede na drugi stavek prejšnjega odstavka lahko tujci, ki nimajo stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in jim je odrejena karantena na domu, karanteno na domu prestajajo na naslovu, kjer bivajo, pri čemer si sami zagotovijo prevoz v tranzitu, v dogovoru z državo njihovega bivališča in na lastno odgovornost. Če se odločijo ostati v Republiki Sloveniji, stroške iz prejšnjega odstavka krijejo sami. Tujcem, ki nimajo stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in jim je odrejena osamitev (izolacija) in nimajo možnosti vrnitve v državo bivališča, se stroške iz prejšnjega odstavka zagotavlja iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

(9)Plačilo zdravstvene obravnave oseb, ki jim je odrejen ukrep osamitve (izolacije), se zagotavlja iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

(10)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

(1)Oseba, ki v nastanitvenem objektu biva zaradi izvajanja ukrepa karantene na domu, zagotovi lastni prevoz do in od nastanitvenega objekta. Kot lastni prevoz se ne sme uporabiti sredstev javnega potniškega prometa.

(2)Če oseba iz prejšnjega odstavka prevoza do nastanitvenega objekta ne more zagotoviti sama, se lahko uredi sanitetni prevoz na način, ki preprečuje prenos virusa SARS-CoV-2. Prevoz se organizira individualno oziroma za več oseb, kadar osebe živijo v istem gospodinjstvu.

(3)Osebi, ki v nastanitvenem objektu biva zaradi izvajanja ukrepa osamitve (izolacije), se zagotovi sanitetni prevoz do nastanitvenega objekta na način, ki preprečuje prenos virusa SARS-CoV-2. Z istim sanitetnim vozilom se lahko sočasno organizira prevoz za več oseb, pri katerih je potrjena okužba na virus SARS-CoV-2.

(4)Utemeljenost prevoza iz tega člena presoja izbrani osebni zdravnik, lečeči zdravnik ali epidemiolog.

(5)Sanitetne prevoze izvajajo izvajalci, ki imajo ustrezno dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravje. Izvajalce prevoza s sklepom določi minister, pristojen za zdravje.

(6)Cena sanitetnega prevoza iz drugega in tretjega odstavka tega člena se obračuna ob smiselni uporabi pravil, ki veljajo za obračun stroškov prevoza v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Navedena cena vključuje tudi vožnjo vozila brez oseb in morebitne druge spremljajoče stroške, vključno s stroškom čiščenja in razkuževanja vozila. Za določitev razdalje, ki je podlaga za obračun opravljenih prevozov, se uporablja spletna stran zemljevidi.najdi.si.

(7)Sredstva za zagotavljanje sanitetnega prevoza iz tega člena se zagotavljajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

(8)Tujci, ki se zaradi izvajanja karantene na domu odločijo za bivanje v nastanitvenem objektu iz prejšnjega člena in si prevoza do nastanitvenega objekta ne morejo zagotoviti, stroške tega prevoza krijejo sami.

(9)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

Dohodek v obliki kritja stroškov namestitve oziroma prevoza, ki ga fizična oseba prejme zaradi zagotovitve nastanitvenih kapacitet oziroma prevoza ob ukrepu osamitve (izolacije) oziroma karantene, kadar tej osebi iz utemeljenega razloga ni mogoče določiti osamitve (izolacije) oziroma karantene na naslovu njenega stalnega ali začasnega prebivališča, v zdravstvenem, socialno varstvenem ali vzgojno izobraževalnem zavodu oziroma drugem primernem prostoru, in kadar ta oseba v skladu s predpisi ni dolžna kriti sama teh stroškov, se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.

(1)Zaradi preprečevanja širjenja COVID-19 se vzpostavi in zagotavlja delovanje prostovoljne mobilne aplikacije za obveščanje oseb o stikih z drugimi uporabniki, pozitivnimi na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: mobilna aplikacija).

(2)Zaledni sistem aplikacije se lahko povezuje s centralnim sistemom, ki ga zagotavlja Evropska komisija z namenom povezave zalednih sistemov držav članic Evropske unije, ki jih za enake namene zagotavljajo države članice Evropske unije.

(1)Namen vzpostavitve in delovanja mobilne aplikacije je:

-        obveščanje uporabnikov mobilne aplikacije, da so bili v upoštevnem stiku z drugim uporabnikom ene izmed mobilnih aplikacij Evropske unije, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2;

-        obveščanje uporabnikov drugih mobilnih aplikacij držav članic Evropske unije, da so bili v upoštevnem stiku z drugim uporabnikom teh mobilnih aplikacij, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: druge mobilne aplikacije).

(2)Za namen obveščanja javnosti morajo izvajalci storitev, kot so opredeljeni z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, na zahtevo Vlade, če je to potrebno zaradi varovanja javnega zdravja, brezplačno širiti informacije o ukrepih za varovanje zdravja svojim končnim uporabnikom prek sredstev, ki jih po navadi sami uporabljajo za komuniciranje s končnimi uporabniki. Vsebino informacij določi Vlada s sklepom.

(1)Mobilna aplikacija je zasnovana tako, da za namen iz prejšnjega člena omogoča uporabo informacijskih rešitev za beleženje podatkov o upoštevnih stikih posameznega uporabnika mobilne aplikacije in drugih mobilnih aplikacij z drugimi uporabniki mobilne aplikacije in drugih mobilnih aplikacij na pametnem telefonu posameznega uporabnika.

(2)Mobilna aplikacija omogoča vnos naključno dodeljene potrditvene kode, preko katere se uporabniku omogoči, da ostalim uporabnikom, s katerimi je bil v upoštevnem stiku, sporoči, da je pozitiven na virus SARS-CoV-2.

(3)Mobilna aplikacija ne sme omogočati identifikacije uporabnika, zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in zbiranja njegovih drugih osebnih podatkov.

(4)Z namenom preprečitve identifikacije uporabnika mobilna aplikacija uporabniku ob njeni namestitvi dodeli naključno dodeljeni dnevni ključ.

(5)Mobilna aplikacija lahko omogoča pridobivanje rezultatov testiranja na virus SARS-CoV-2 iz zalednega sistema aplikacije. Rezultat testiranja se v zaledni sistem aplikacije sporoči na željo uporabnika aplikacije, ki je zaprosil za posebno identifikacijsko kodo.

(1)Uporabnik mobilne aplikacije, ki je pozitiven na virus SARS-CoV-2 in želi to sporočiti drugim uporabnikom mobilne aplikacije ali drugih mobilnih aplikacij, s katerimi je bil v stiku, v mobilno aplikacijo vnese naključno dodeljeno potrditveno kodo. Na podlagi vnesene kode mobilna aplikacija na centralni strežnik prenese naključno dodeljene dnevne ključe posameznega uporabnika za zadnjih 14 dni. Naključno dodeljena potrditvena koda za sporočanje okuženosti je enkratna, veljavna tri ure, in se ne hrani, se pa za namene njene uporabe preračuna v zgoščeno vrednost.

(2)Centralni strežnik iz prejšnjega odstavka je v skupnem upravljanju ministrstva, pristojnega za javno upravo, in NIJZ ter služi prenosu informacij o naključno dodeljenih dnevnih ključih uporabnikov mobilnih aplikacij, ki so bili pozitivni na virus SARS-CoV-2 in so se strinjali s tem prenosom na telefone drugih uporabnikov mobilnih aplikacij.

(3)Centralni strežnik iz prvega odstavka izmenjuje podatke o dodeljenih dnevnih ključih uporabnikov mobilne aplikacije, ki so bili pozitivni na virus SARS-CoV-2, z drugimi primerljivimi prostovoljnimi aplikacijami za obveščanje o stikih z okuženimi znotraj Evropske unije. Izmenjava dnevnih ključev uporabnikov mobilnih aplikacij, ki so bili pozitivni na virus SARS-CoV-2, se izvaja med mobilnimi aplikacijami, ki delujejo v državah Evropske unije in so po nadzorovanem postopku vključene v sistem za izmenjavo dnevnih ključev, ki ga upravlja Evropska komisija.

Minister, pristojen za zdravje, na podlagi strokovnih izhodišč NIJZ predpiše ekvivalent oddaljenosti uporabnikov aplikacije pri beleženju stikov in trajanje stikov med uporabniki ter ostale parametre, ki so potrebni za izračun tveganja izpostavljenosti virusu SARS-CoV-2.

(1)Za namen delovanja mobilne aplikacije se naključno dodeljeni dnevni ključi tvorijo v operacijskem sistemu pametne mobilne naprave in se na 15 minut spreminjajo v oddajno kodo. Ta se posreduje drugim uporabnikom mobilnih aplikacij. Skupna upravljavca aplikacije iz 53. člena tega zakona te podatke obdelujeta izključno tako, da uporabnikom ponujata mobilno aplikacijo, s podatki pa ne razpolagata.

(2)Za namene delovanja mobilne aplikacije lahko uporabnik naključno dodeljeno potrditveno kodo preko mobilne aplikacije potrdi v centralnem sistemu za potrditev okužbe, pri čemer preko sistema ni mogoče določiti identitete posameznika.

(3)Za namen delovanja mobilne aplikacije se na centralnem strežniku hranijo naključno dodeljeni dnevni ključi, ki jih uporabniki, pozitivni na virus SARS-CoV-2, preko aplikacije posredujejo na strežnik, mobilna aplikacija drugih uporabnikov pa jih dnevno prevzame za potrebe izračuna tveganja izpostavljenosti virusu SARS-CoV-2.

(4)Za namen delovanja vseh mobilnih aplikacij se na evropskem centralnem strežniku hranijo naključno dodeljeni dnevni ključi, ki jih posredujejo državni centralni strežniki. Državni centralni strežniki prevzemajo vse okužene ključe iz evropskega centralnega strežnika.

(1)Naključno dodeljeni dnevni ključi posameznega uporabnika se izbrišejo iz mobilne aplikacije na telefonu uporabnika po 14 dneh. Zbrane oddajne kode drugih uporabnikov, s katerimi je bil uporabnik v stiku, se izbrišejo v 14 dneh od njihovega zabeleženja.

(2)Naključno dodeljena potrditvena koda se ne hrani, njena zgoščena vrednost pa se na centralnem sistemu za potrditev okužbe hrani 14 dni.

(3)Naključno dodeljeni dnevni ključi se na centralnem strežniku hranijo 14 dni in na evropskem centralnem strežniku v skladu s pravili upravljavca.

(4)Rezultati testiranja se skupaj z zgoščeno vrednostjo posebne identifikacijske kode na centralnem strežniku hranijo 14 dni.

Podatki iz 51. člena tega zakona se obdelujejo na način, da v sami aplikaciji ni mogoče sklepati na posameznika, zato skupna upravljavca ne obdelujeta konkretnih podatkov, temveč sta določena kot skupna upravljavca celotne aplikacije, in sicer:

-        z vidika določanja namena obdelave podatkov v okviru mobilne aplikacije in sistema za tvorjenje potrditvenih kod je skupni upravljavec osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene delovanja mobilne aplikacije, NIJZ,

-        z vidika določanja načina in sredstev obdelave podatkov ter zagotavljanja infrastrukture za njeno delovanje je skupni upravljavec osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene delovanja mobilne aplikacije, ministrstvo, pristojno za javno upravo.

Za mobilno aplikacijo, katere vzpostavitev in delovanje ureja ta zakon, se ne uporabljajo določbe poglavja 4. Mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 in osebami, ki jim je bila odrejena karantena v Zakonu o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (Uradni list RS, št. 98/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUPDV).

(1)Izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo ali izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko ne glede na določbe zakona, ki ureja trg dela, v delu, ki ureja zagotavljanje dela delavcev uporabniku, na podlagi pisnega sklepa zaposlenega začasno razporedi k drugemu izvajalcu socialno varstvene storitve institucionalno varstvo ali izvajalcu zdravstvene dejavnosti v primerih povečanega obsega dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: začasna razporeditev).

(2)Začasna razporeditev je dopustna na ustrezno delovno mesto, za katero zaposleni izpolnjuje predpisane pogoje in za katero se zahteva najmanj enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katero ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter je delo sposoben opravljati.

(3)Zaposleni se začasno razporedi na podlagi pisnega dogovora med delodajalcem in izvajalcem, h kateremu je zaposleni začasno razporejen. Dogovor o začasni razporeditvi vsebuje najmanj:

-        datum začetka opravljanja dela na drugem delovnem mestu,

-        datum prenehanja začasne razporeditve,

-        navedbo delovnega mesta, na katerem bo zaposleni opravljal delo, s kratkim opisom nalog,

-        kraj opravljanja dela,

-        morebitni dogovor o povračilu nastalih stroškov.

(4)Delodajalec lahko sklene dogovor o začasni razporeditvi delavca k drugemu izvajalcu, če sam ne izkazuje nujnih delovnih potreb iz prvega odstavka tega člena.

(5)Zaposleni je upravičen do dodatka zaradi začasne razporeditve v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.

(6)Začasna razporeditev predčasno preneha z enostranskim odstopom delodajalca od dogovora o začasni razporeditvi.

(7)Zaposleni, ki je pred uveljavitvijo tega zakona začasno opravljal delo pri drugem izvajalcu na podlagi drugega pravnega razmerja, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, je upravičen do dodatka iz petega odstavka tega člena za obdobje od 1. junija 2020 do uveljavitve tega zakona.

(8)Zaposleni v času začasne razporeditve k drugemu izvajalcu prejema plačo in povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega razmerja pri delodajalcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Sredstva za financiranje potnih stroškov in dodatka iz petega in sedmega odstavka tega člena se delodajalcu povrnejo iz proračuna Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je delodajalec izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je delodajalec izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje, ali minister, pristojen za socialno varstvo. Izvajalec, h kateremu je zaposleni začasno razporejen, povrne nastale stroške dela, razen potnih stroškov in dodatka iz petega odstavka tega člena, delodajalcu, s katerim ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, če se tako dogovorita.

(9)Zaposleni ima v času začasne razporeditve pravico do plače, kot da bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše. V primeru, da bi bila plača na delovnem mestu, na katerega je zaposleni začasno prerazporejen, ugodnejša, ima pravico do višje plače.

(10)Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz petega odstavka tega člena ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.

(11)Ne glede na določbe drugega odstavka 149. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) lahko v primeru izpada kadrovskih zmogljivosti zaradi posledic COVID-19 za uslužbence, ki opravljajo nujna dela uradnega nadzora v klavnicah, na mejnih kontrolnih točkah in drugih mestih kontrole, v primeru kužne bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ter v primeru zastrupitev s hrano, delodajalec odredi delo izven omejitev glede oddaljenosti kraja opravljanja dela.

(12)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.

(1)Zaposleni v mreži javne zdravstvene službe in mreži javne službe na področju socialnega varstva, ki neposredno dela v okolju s COVID-19 pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena, in sicer:

1.      v COVID-19 ambulantah,

2.      v COVID-19 oddelkih,

3.      v COVID-19 intenzivnih enotah,

4.      v zobozdravstvenih ambulantah za zdravljenje COVID-19 pacientov,

5.      pri triaži pacientov, pri katerih obstaja sum na COVID-19, v urgentnih centrih in urgentnih ambulantah,

6.      v sivih conah v urgentnih centrih in urgentnih ambulantah,

7.      v sivih in rdečih conah pri izvajalcih na področju socialnega varstva iz 82. člena tega zakona in izvajalcih iz tretjega odstavka 15. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19), ki delajo z uporabnikom obolelim za COVID-19,

8.      na deloviščih za odvzem vzorcev za bris,

9.      opravlja epidemiološke storitve na terenu v sivih in rdečih conah,

10.   opravlja nujno medicinsko pomoč COVID-19 pacientom ali pacientom iz sive cone,

11.   opravlja nujne reševalne, nenujne reševalne prevoze, sanitetne in pogodbene prevoze COVID-19 pacientov ali pacientov iz sive cone, je upravičen do dodatka za neposredno delo s COVID-19 pacienti, ki znaša 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.

(2)Siva cona je cona, v kateri se obravnava paciente oziroma uporabnike, za katere obstaja sum na okužbo COVID-19, rdeča cona pa je cona, v kateri se obravnava paciente oziroma uporabnike, za katere je sum na okužbo COVID-19 potrjen.

(3)Dodatek za neposredno delo s COVID-19 pacienti se lahko izplača le za ure dela, ko zaposleni opravlja delo v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(4)Direktor ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, sprejme sklep o izplačilu dodatka, v katerem opredeli delovišča in delovna mesta, na katerih se izvaja delo iz prvega odstavka tega člena. Zoper sklep o upravičenosti do dodatka ni pritožbe.

(5)Sredstva za financiranje dodatka iz prvega odstavka tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev, ki vključujejo podatek o številu zaposlenih in številu opravljenih ur, se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je izvajalec na področju socialnega varstva iz 82. člena tega zakona. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje, ali minister, pristojen za socialno varstvo.

(6)Nadzor nad izvajanjem določb tega člena v javnem sektorju opravlja Inšpektorat za javni sektor v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.

(7)Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz petega odstavka tega člena ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.

(8)Ukrep iz tega člena velja od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

(1)Delavec, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem zakonom ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom.

(2)Delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi obveznosti varstva), ali na delo ne more priti zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi ustavitve javnega prevoza) ali zaprtja mej s sosednjimi državami (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi zaprtja mej), je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom.

(3)V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

(4)Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki je bil v karanteni na domu.

(5)Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka in zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

(6)Ne glede na določbe šestega odstavka 137. člena ZDR-1 ima delavec v času, ko zaradi višje sile iz prejšnjega odstavka, ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

(1)Če je delavec napoten v karanteno na domu, prejema nadomestilo plače iz tega razloga za obdobje, za katero je bil v karanteni na domu.

(2)Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, prejema nadomestilo plače za obdobje, za katero je bil otrok v karanteni na domu oziroma dokler so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost.

(1)Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu, in je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

(2)Delavec, ki je bil v karanteni na domu v skladu s tem zakonom po stiku ali sumu stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

(3)Delavec, ki je bil v karanteni na domu v skladu s tem zakonom po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in zato ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.

(4)Javni uslužbenec, ki je bil napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.

(5)Delavec, ki je bil napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času karantene na domu, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:

-        smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,

-        smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),

-        rojstva otroka,

-        vabila na sodišče. Delavec je v tem primeru upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.

(6)Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

(7)Delavec, ki je v karanteni na domu, mora najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih za karanteno na domu.

(8)Delavec, ki je bil v karanteni na domu, mora najpozneje v treh delovnih dneh od prejema potrdila o napotitvi v karanteno na domu iz petega odstavka 10. člena tega zakona to posredovati delodajalcu.

(9)Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca.

(1)Če je delavec v karanteni na domu upravičen do odsotnosti z dela ali v času karantene na domu pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti, ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.

(2)Če je delavec ob napotitvi v karanteno na domu ali med trajanjem karantene na domu uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.

(1)Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej. Vlogo v roku iz prejšnjega stavka za vse primere karantene na domu lahko vloži do 31. decembra 2020.

(2)V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače zaradi karantene delavca na domu delodajalec vlogi iz prejšnjega odstavka priloži kopijo potrdila o napotitvi v karanteno na domu in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru karantene na domu iz petega odstavka 57. člena tega zakona pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin.

(3)V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, delodajalec vlogi iz prvega odstavka tega člena priloži izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

(4)ZRSZ odloči o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(5)Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plač, sklene ZRSZ z delodajalcem pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.

(6)Pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.

(7)Pravice do ukrepov nadomestila plač delavcev zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:

-        neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,

-        delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih,

-        tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

(1)Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.

(2)Povračilo nadomestila plače v primerih iz prejšnjega odstavka, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.

(3)Delodajalcu pripada povračilo izplačanih nadomestil plače zaradi karantene na domu ali višje sile, ki je posledica obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.

(4)ZRSZ delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.

(1)V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, v skladu s prejšnjim členom, mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

(2)Če delodajalec ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.

(1)Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem zakonom, ne more opravljati dela, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. oktobra 2020. Na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi ZIUPDV, je delodajalec upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, če obdobje karantene delavca na domu traja po tem datumu.

(2)Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020.

(3)Pravice in obveznosti delavca, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem zakonom ne more opravljati dela, določene s tem podpoglavjem, veljajo od 1. oktobra 2020.

(4)Pravice in obveznosti delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, določene s tem podpoglavjem, veljajo od 1. septembra 2020.

(5)Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, ne morejo opravljati dela, traja najdlje do 31. decembra 2020.

(6)Vlada lahko ukrep povračila nadomestil plače zaradi karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Sredstva za povračilo nadomestil plače se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

(1)Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plače, mora ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora ZRSZ omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.

(2)Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora, ima ZRSZ pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih, ki so v karanteni na domu ali ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljavca Centralnega registra prebivalstva ter Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), in sicer:

-        osebno ime,

-        EMŠO,

-        zavarovalno podlago ter

-        podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih.

(3)Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti delodajalca ima ZRSZ pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.

(4)Podatki, ki jih pridobi ZRSZ na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.

(5)Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

(6)Po blokiranju po prejšnjem odstavku se podatki iz četrtega odstavka tega člena hranijo 30 let.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega podpoglavja opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.

(1)Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po tem zakonu lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:

-        neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,

-        delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,

-        tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

(2)Do ukrepa iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz tretjega odstavka tega člena in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 – ZDRu-1) ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02 in 61/06 – ZDRu-1).

(3)Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20  odstotkov glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje na dan 1. september 2020 in ki se jim bodo povprečni mesečni dohodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 1. septembru 2020, ZRSZ vlogo s sklepom zavrže. Zoper sklep ni pritožbe.

(4)Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Delodajalec iz prejšnjega člena lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. januarja 2021.

(1)Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo, in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.

(2)Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ.

(3)Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

(4)Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(5)Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

(6)Delavec se lahko v času odrejenega čakanja na delo v skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela, prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve.

(7)V času dela s polnim delovnim časom delavec ni zavezan izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.

(8)Če se delavec na podlagi soglasja delodajalca vključi v ukrepe iz šestega odstavka tega člena, je ne glede na prvi odstavek 71. člena tega zakona, višina za nadomestilo plače določena v višini, kot je določena v sedmem odstavku 137. člena ZDR-1.

(1)Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

(2)Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

(1)Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.

(2)Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po teh predpisih, kot da bi delal.

(1)Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80 odstotkov vrednosti izplačanega nadomestila plače.

(3)Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko znaša višina delnega povračila izplačanega nadomestila za plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL V 2018 z dne 2. 7. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1. (v nadaljnjem besedilu tega člena: Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči), ni presegel 800.000 eurov na posamezno podjetje, pri čemer se v maksimalno določen znesek všteva tudi pomoč, ki jo bo prejel do konca upravičenosti po tem zakonu. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 100 odstotkov povračila nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

(4)Delodajalec vlogi za uveljavitev povračila izplačanega nadomestila plače iz prejšnjega odstavka predloži izjavo, da iz naslova državnih pomoči po interventnih zakonih ni oziroma ne bo presegel 800.000 eurov na posamezno podjetje, za katero kazensko in materialno odgovarja. Delodajalec se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko ZRSZ.

(5)Delodajalec upravičenost delnega povračila izplačanega nadomestila za plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije dokazuje z dokazilom iz tretjega odstavka 74. člena tega zakona in izjavo iz prejšnjega odstavka.

(6)Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 odstotkov, lahko uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

(7)Ne glede na določbo prvega odstavka 78. člena tega zakona se ukrep iz tretjega odstavka tega člena izvaja v skladu s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.

(1)Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vlogo je v roku iz prejšnjega stavka mogoče vložiti najpozneje do 15. januarja 2021.

(2)Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:

-        ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;

-        če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.

(3)Vlogi iz prvega odstavka tega člena delodajalec priloži oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

(4)Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2020.

(5)ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

(6)Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora vsebovati zlasti predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim izvajanjem.

(7)Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.

(8)Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

(9)Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. oktobra 2020, lahko vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.

(1)Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti iz sklepa iz petega odstavka prejšnjega člena. V primeru nadzora na kraju samem mora ZRSZ omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.

(2)Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora ima ZRSZ pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljalca Centralnega registra prebivalstva ter FURS, in sicer:

-        osebno ime,

-        EMŠO,

-        zavarovalno podlago ter

-        podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost.

(3)Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem sklepa ima ZRSZ pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.

(4)Podatki, ki jih pridobi ZRSZ na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.

(5)Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

(6)Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki iz drugega odstavka tega člena hranijo 30 let.

(1)V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače v skladu s 73. členom tega zakona mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.

(2)V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

(3)Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti ZRSZ.

(4)Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva vrniti v celoti.

(5)Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

-        prejemanja sredstev in

-        po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

(6)Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV (kršitev prepovedi odpuščanja). Delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 68. do 76. člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.

(1)Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu s točko 3.10 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1).

(2)Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom.

(3)Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.

(1)Delodajalci, ki bodo uveljavljali ukrep iz prvega odstavka 43. člena ZIUPDV, se ne morejo z istim štipendistom prijaviti na javne razpise za izbor projektov sofinanciranja kadrovskih štipendij delodajalcem, na katerih bi uveljavljali sofinanciranje kadrovske štipendije za tega štipendista za višjo raven izobraževanja.

(2)Ukrep iz prejšnjega odstavka se uporablja do zaključka šolskega oziroma študijskega leta 2020/2021.

(1)Ne glede na drugi odstavek 24. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18), vlagatelj vloge za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019 in v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek vlagatelj vloge za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 lahko uveljavlja znanstvenoraziskovalno nalogo ali znanstveni prispevek v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku, objavljeno v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020 in v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021.

(3)Ukrepi iz tega člena veljajo do zaključka šolskega oziroma študijskega leta 2021/2022.

(1)Za izvajanje ukrepov omejevanja COVID-19 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije in ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, zagotavlja sofinanciranje enkratne vzpostavitve enomesečne obvezne strateške zaloge osebne varovalne opreme za zaposlene v javni mreži v domovih za starejše, posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle, varstveno delovnih centrih, socialno varstvenih zavodih za usposabljanje, izvajalcih za pomoč na domu in centrih za socialno delo, izvajalcih socialno varstvenih programov po Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19; v nadaljnjem besedilu: ZSV), izvajalcih osebne asistence po Zakonu o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18) ter izvajalcih programov v podporo družini po Družinskem zakoniku (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19 in 67/19 – ZMatR-C).

(2)Podrobnejša merila za sofinanciranje obvezne strateške zaloge osebne varovalne opreme določi minister, pristojen za socialne zadeve, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za zdravje.

(3)Zahtevek za izplačilo sredstev za osebno varovalno opremo se z dokazili vloži pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, najpozneje do 31. decembra 2021. Sredstva se izplačajo izvajalcu najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil popolni zahtevek posredovan.

(1)Iz proračuna Republike Slovenije in ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 zagotavljajo sredstva za sofinanciranje osebne varovalne opreme za zaposlene, ki izvajajo osnovno in socialno oskrbo pri izvajalcih socialno varstvene storitve institucionalno varstvo v javni mreži skladno s 50., 51., 52. in 54. členom ZSV, za izvajalce krizne namestitve iz tretjega odstavka 49. člena ZSV, za izvajalce socialno varstvenih programov iz 18.s člena ZSV, ki izvajajo nastanitveni program iz 3. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16 in 34/19) in dezinfekcijo prostorov, v primeru oskrbe uporabnikov, pri katerih je prisoten sum na okužbo s COVID-19 oziroma laboratorijsko potrjena okužba s COVID-19.

(2)Podrobnejša merila za sofinanciranje osebne varovalne opreme in sredstev za dezinfekcijo prostorov določi minister, pristojen za socialne zadeve, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za zdravje, v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.

(3)Zahtevki za izplačilo sredstev za osebno varovalno opremo in sredstev za dezinfekcijo prostorov se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za socialne zadeve.

(1)Izvajalec socialnovarstvene storitve iz prvega odstavka 82. člena tega zakona lahko uporabnika, ki ima potrjeno okužbo s COVID-19 in ne potrebuje bolnišničnega zdravljenja, ter mu ne more zagotoviti namestitve v rdeči coni v svojih prostorih, po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za socialne zadeve, začasno namesti v zunanji namestitveni prostor. Izjemoma lahko v dogovoru z epidemiologom v zunanji namestitveni prostor namesti tudi uporabnike, pri katerih ne obstaja sum na COVID-19 oziroma nimajo potrjene okužbe s COVID-19. Izjema je dopustna le, če je število uporabnikov s sumom na COVID-19 in uporabnikov s potrjeno okužbo na COVID-19 tako veliko, da je pri izvajalcu mogoče organizirati zgolj sivo in rdečo cono.

(2)Izvajalcu iz prejšnjega odstavka se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 iz proračuna Republike Slovenije povrnejo stroški, ki so nastali zaradi namestitve uporabnikov v zunanji namestitveni prostor. Izvajalcu se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 iz proračuna Republike Slovenije povrne tudi razlika stroškov, ki so nastali med priznanimi stroški zdravstvene nege, ki jih izvajalcu zagotavlja ZZZS ter dejansko nastalimi stroški zdravstvene nege, ki so nastali zaradi premestitve v dodatni prostor.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko tudi minister, pristojen za socialne zadeve, začasno zagotovi dodatne prostore za izvajanje institucionalnega varstva zaradi potrebe vzpostavitve rdeče cone, za obdobje do 31. decembra 2021. Sredstva se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

(4)Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 izvajalcem socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 50. in 51. člena ZSV krije izpad prihodkov v višini cene oskrbe I v standardni dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij za vse nezasedene kapacitete, ki so prazne zaradi zagotavljanja ukrepa omejevanja okužbe s COVID-19.

(5)Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 izvajalcem socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 52. in 54. člena ZSV krije izpad prihodkov v višini cene za dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij, ki je najnižja med vsemi oblikovanimi cenami za kategorije oskrbe institucionalnega varstva odraslih s posebnimi potrebami, za vse nezasedene kapacitete, ki so prazne zaradi zagotavljanja ukrepa omejevanja okužbe s COVID-19.

(6)Zahtevki za izplačilo sredstev iz drugega, četrtega in petega odstavka tega člena se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za socialne zadeve.

(1)Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 za čas odsotnosti uporabnika institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV, zaradi zagotavljanja ukrepa omejevanja okužbe s COVID-19 z umikom v domačo oskrbo, krije strošek oskrbnine, zavezancu za plačilo socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV, razen v primeru, ko je zavezanec lokalna skupnost, povrne prispevek za plačilo stroška oskrbnine.

(2)Pravico do kritja stroškov oskrbnine iz prejšnjega odstavka uveljavlja izvajalec socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV z zahtevkom, ki ga vloži pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za socialne zadeve.

(3)Zavezancu za plačilo socialno varstvene storitve institucionalnega varstva izvajalec socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz prvega odstavka poračuna že plačan strošek oskrbnine.

(1)Za namen izboljšanja pripravljenosti na naslednji val epidemije COVID-19 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev proračuna Evropske unije lahko zagotavlja sofinanciranje kadrovske krepitve, zaščitne opreme, dezinfekcije prostorov, nakup opreme za avtomatizacijo storitev pri izvajalcih na področju socialnega varstva za izvajanje ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 ter mobilnih enot.

(2)Sredstva za sofinanciranje ukrepov iz prejšnjega odstavka so namenjena izključno izvajanju socialno varstvene dejavnosti in ne smejo biti namenjena izvajanju tržne dejavnosti.

(3)Postopek in podrobnejša merila za sofinanciranje določi minister, pristojen za socialne zadeve.

(4)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

(1)Zaradi povečanih potreb najbolj ogroženih zaradi COVID-19 se iz sredstev proračuna Evropske unije izvajalcem, ki zagotavljajo materialno pomoč najbolj ogroženim v okviru »Operativnega programa za izvajanje materialne pomoči najbolj ogroženim za obdobje 2014-2020«, dodeli dodatna sredstva za plačilo upravnih stroškov, stroškov prevoza in skladiščenja hrane oziroma materialne pomoči ter izvedbo spremljevalnih ukrepov.

(2)Postopek in podrobnejša merila za sofinanciranje s sklepom določi minister, pristojen za socialne zadeve.

(3)Ta ukrep velja do 31. decembra 2021.

(1)Če se potrdi okužba s SARS-CoV-2 v socialno varstvenem zavodu, lahko za izvajanje ukrepov omejevanja COVID-19 zaradi varovanja javnega zdravja oziroma pravic drugih, direktor socialno varstvenega zavoda s sklepom omeji stike stanovalcev in zapuščanje zavodskega območja, če z drugimi možnimi ukrepi ni mogoče doseči namena iz tega člena. Direktor o sprejemu sklepa obvesti stanovalce in zaposlene.

(2)Omejitev iz prejšnjega odstavka se lahko odredi le za čas in v obsegu, ki je nujno potreben za zagotovitev njenega namena. Socialno varstveni zavod med trajanjem ukrepa ob upoštevanju svojih realnih možnosti spodbuja druge načine ohranjanja stikov stanovalcev z njihovimi družinskimi člani in drugimi osebami, v skladu z njihovimi individualnimi potrebami.

(3)Direktor socialno varstvenega zavoda vsakih sedem dni presodi obstoj razlogov iz prvega odstavka tega člena. Omejitev preneha, ko razlogi zanjo niso več podani.

(4)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

(1)Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19, in sicer:

-        samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2),

-        družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in

-        kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

(2)Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz prejšnjega odstavka znaša 1.100 eurov na mesec za oktober, november in december 2020. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg) registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, znaša 700 eurov na mesec. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 940 eurov na mesec. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za upravičence, ki so vložili vlogo za izplačilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka iz 93. člena tega zakona se za posamezen mesec zmanjša za višino izplačanega delno povrnjenega izgubljenega dohodka.

(3)Če upravičenec iz prvega odstavka tega člena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena in petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 za posamezni mesec ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka po prejšnjem odstavku glede na delež vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posameznem mesecu.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek sorazmernost dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka ne velja za upravičence, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni na podlagi drugega odstavka 19. člena ZPIZ-2, razen v primeru, če za posamezni mesec ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 za celotni mesec.

(5)Do izplačila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz drugega odstavka tega člena ni upravičena oseba iz prvega odstavka tega člena, ki na dan vložitve vloge za izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka nima plačanih zapadlih obveznih dajatev in nima izpolnjenih drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ.

(6)Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oproščena plačila vseh davkov in prispevkov.

(1)Za izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka upravičenec iz prejšnjega člena preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, kot jo opredeljuje prejšnji člen, in da zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.

(2)Upravičenec poda izjavo iz prejšnjega odstavka na podlagi lastne ocene poslovanja, upoštevaje drugi odstavek 91. člena tega zakona.

(3)Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. oktobra do 31. oktobra 2020 za oktober, nakaže FURS mesečni temeljni dohodek 10. novembra 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. novembra do 30. novembra 2020 za november ali za oktober in november skupaj, FURS nakaže mesečni temeljnih dohodek do 10. decembra 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. decembra do 31. decembra 2020 za december ali za december in november ali za december in oktober ali za vse tri mesece skupaj, nakaže FURS mesečni temeljni dohodek najpozneje do 10. januarja 2021.

(4)Upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena prejme izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za posamezni mesec od oktobra 2020 do decembra 2020. Če poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov za posamezne mesece.

(5)Upravičenec iz prejšnjega člena predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki do 31. decembra 2020. Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu eDavki.

(6)Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za oktober, november in december 2020 iz drugega odstavka prejšnjega člena po izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena izplača FURS.

(7)V primeru podaljšanja ukrepov se izplača izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka tudi za obdobje, ki se določi skladno z drugim odstavkom 100. člena tega zakona. Za pridobitev pravice do izplačila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za to obdobje se smiselno uporabljajo določbe tega člena. Izjavo za mesece, za katere se ukrep podaljša, vloži upravičenec do zadnjega dne v mesecu, za katerega se ukrep podaljša, FURS pa izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka nakaže do desetega dne v mesecu za pretekli mesec.

Sredstva za izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

(1)Izjava upravičenca, da zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja.

(2)Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

(3)Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju, so prihodki iz prejšnjega odstavka čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

(4)Subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

(5)Subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno besedilo).

(6)Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz drugega odstavka 88. člena tega zakona izvaja FURS v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(7)Če upravičenec vrne izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka na podlagi tega člena in je za isto obdobje, za katerega je prejel izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, izpolnjeval pogoje za delno povrnjeni izgubljeni dohodek iz 93. člena tega zakona, lahko v 30 dneh od vračila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka vloži vlogo preko informacijskega sistema FURS. FURS izplača delno povrnjeni izgubljeni dohodek v 15 dneh od prejema vloge.

Ukrep iz tega oddelka se izvaja v skladu s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3 in sprememba UL C 218, z dne 2. 7. 2020, str. 3).

(1)Upravičenec za delno povrnjeni izgubljeni dohodek, ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je:

-        samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2,

-        družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in

-        kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

(2)V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

(3)Upravičencu iz prvega odstavka tega člena se izgubljeni dohodek delno povrne, če se odpravi v državo na zelenem ali oranžnem seznamu v času njegovega odhoda iz Republike Slovenije in mu je ob prehodu meje pri povratku v Republiki Sloveniji bila odrejena karantena, ker je bila država uvrščena na rdeči seznam, ali če mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole.

(4)Če je oseba iz prvega odstavka 88. člena tega zakona upravičena do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za isto obdobje ni upravičena do povrnitve izgubljenega dohodka po tem členu.

(5)Delno povrnjeni izgubljeni dohodek iz tega člena je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 eurov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 eurov za 10 dni, 500 eurov za 20 dni in 750 eurov v enem mesecu.

(1)Za povračilo delno izgubljenega dohodka upravičenec iz 93. člena tega zakona preko informacijskega sistema FURS Slovenije predloži vlogo, v 30 dneh od vročitve odločbe o karanteni oziroma pridobitve drugega ustreznega dokazila, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar najpozneje do 31. decembra 2020.

(2)FURS za izvajanje nalog v zvezi z povračilom delno izgubljenega dohodka pridobiva, uporabi in obdeluje podatke iz izdanih odločb o odrejeni karanteni iz zbirk osebnih podatkov ministrstva, pristojnega za zdravje. V primeru vloge za povračilo delno izgubljenega dohoda zaradi druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole je upravičenec dolžan priložiti vlogi ustrezno dokazilo o nastanku in trajanju druge zunanje objektivne okoliščine.

(3)Upravičencu, ki vloži vlogo od 1. oktobra do 31. oktobra 2020 nakaže FURS delno izgubljeni dohodek 10. novembra 2020. Upravičencu, ki vloži vlogo od 1. novembra do 30. novembra 2020 za november ali za oktober in november skupaj, FURS nakaže delno izgubljeni dohodek do 10. decembra 2020. Upravičencu, ki vloži vlogo od 1. decembra do 31. decembra 2020 za december ali za december in november ali za december in oktober ali za vse tri mesece skupaj, nakaže FURS delno izgubljeni dohodek najpozneje do 10. januarja 2021.

(4)Upravičenec iz 93. člena tega zakona predloži vlogo preko informacijskega sistema FURS.

(5)Delno povrnjen izgubljeni dohodek izplača FURS.

(6)V primeru podaljšanja ukrepov se delno povrnjeni izgubljeni dohodek izplača tudi v obdobju, ki se določi skladno z drugim odstavkom 100. člena tega zakona. Za pridobitev pravice do izplačila delno povrnjenega izgubljenega dohodka v tem obdobju se smiselno uporabljajo določbe tega člena. FURS delno povrnjeni izgubljeni dohodek nakaže do desetega dne v mesecu za vloge, prejete v preteklem mesecu.

(7)Če sta bila upravičencu za isti čas izplačana izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz 88. člena tega zakona in delno povrnjeni izgubljeni dohodek iz 93. člena tega zakona, je upravičenec dolžan vrniti delno povrnjen izgubljeni dohodek.

Sredstva za izplačilo delno izgubljenega dohodka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

Ukrep iz tega oddelka se izvaja v skladu s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3 in sprememba UL C 218, 2. 7. 2020, str. 3).

(1)Ne glede na prvi odstavek 9. člena Zakona o blagovnih rezervah (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 83/12) lahko minister, pristojen za preskrbo, odloči o uporabi do 5 milijonov zaščitnih mask na zalogi Zavoda za blagovne rezerve za splošno uporabo, za namene zajezitve širjenja COVID-19 v podjetjih.

(2)Upravičenci do pridobitve zaščitnih mask iz prejšnjega odstavka so mikro podjetja z 1 do vključno 4 zaposlenimi, ki se kot pravna ali fizična oseba, ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.

(3)Kot zaposleni iz prejšnjega odstavka šteje tudi:

-        samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2 in

-        družbenik ali delničar gospodarskih družb oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2.

(4)Stroški za plačilo uvoznih dajatev in DDV se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.

Ukrep iz tega oddelka se izvaja v skladu s pravili de minimis pomoči.

(1)Ukrep iz 1. oddelka tega poglavja traja od 1. oktobra do 31. decembra 2020, ukrep iz 2. oddelka tega poglavja pa od 1. septembra do 31. decembra 2020.

(2)Vlada lahko najpozneje do 31. decembra 2020 ukrepa iz 1. in 2. oddelka tega poglavja s sklepom podaljša za obdobje največ šestih mesecev v primeru podaljšanja učinkovanja ukrepov iz pravnega akta iz 92. in 97. člena tega zakona.

(3)V primeru podaljšanja ukrepov v skladu s prejšnjim odstavkom se izplača mesečni temeljni dohodek in delno izgubljen dohodek zaradi karantene tudi za obdobje, ki se določi skladno s prejšnjim odstavkom.

(1)Za izvajanje ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, zagotavlja financiranje zaščitne opreme in dezinfekcije prostorov za izvajalce storitev na področju vzgoje in izobraževanja ter znanosti.

(2)Sredstva iz prejšnjega odstavka se izvajalcem zagotavljajo na podlagi metodologije, ki jo sprejme minister, pristojen za področje vzgoje, izobraževanja in znanosti.

(1)Starši, katerih otroci od 1. oktobra 2020 ne obiskujejo vrtca zaradi odrejene karantene, so za dneve odsotnosti otroka iz vrtca oproščeni plačila za vrtec. Višino znižanega plačila staršev za vrtec, ki jim je določena v skladu z odločbo pristojnega centra za socialno delo, krije proračun Republike Slovenije. Zasebni vrtci, ki se financirajo v skladu s 34. členom Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05-UPB, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17; v nadaljnjem besedilu: ZVrt), so upravičeni do kritja znižanega plačila staršev za vrtec iz proračuna Republike Slovenije v višini plačila, ki bi jim bilo določeno, če bi bil otrok vključen v istovrstni program vrtca, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri ima zasebni vrtec ali njegova enota sedež.

(2)Sredstva v višini oprostitve plačila staršev za vrtce, ki izvajajo javno službo, zagotavlja občina ustanoviteljica vrtca oziroma koncendentka za vse vključene otroke v ta vrtec ne glede na občino stalnega prebivališča otrok. Ta sredstva se občinam povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.

(3)Zasebni vrtci, ki so financirani v skladu s 34. členom ZVrt, uveljavljajo znesek v višini oprostitve plačila staršev neposredno iz proračuna Republike Slovenije.

(4)Staršem se oprostitev plačila za vrtec iz prvega odstavka tega člena prizna, če vrtcu za otroka predložijo odločbo o odrejeni karanteni.

(5)Če je vrtec zaradi odrejene karantene za zaposlene uveljavljal druge interventne ukrepe iz tega zakona, mora v zahtevku za povrnitev sredstev iz tega člena ta sredstva odšteti.

Vrtci dokumentacijo, ki izkazuje odsotnost otroka zaradi odrejene karantene, hranijo še deset let po prejemu sredstev iz prejšnjega člena. Če se pri preverjanju upravičenosti do prejema sredstev ugotovi, da jih je vrtec pridobil v neupravičeni višini, jih mora vrniti v 30 dneh od poziva državnega organa, ki mu je sredstva nakazal.

(1)Vzgojno-izobraževalno delo (pouk in druge oblike organiziranega dela) z učenci, dijaki in študenti v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, glasbenih šolah, srednjih in višjih strokovnih šolah lahko, če je to potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, poteka v obliki izobraževanja na daljavo. O tem s sklepom odloči minister, pristojen za izobraževanje.

(2)Z izvajanjem izobraževanja na daljavo iz prejšnjega odstavka se dosegajo realizacija ur in cilji, določeni z vzgojno-izobraževalnimi ali študijskimi programi.

(1)Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo osnovnošolsko, osnovno glasbeno, srednješolsko in višješolsko izobraževanje, lahko minister, pristojen za izobraževanje, če je to potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, s sklepom drugače določi:

1.      izvedbo šolskega koledarja,

2.      trajanje šolskega in študijskega leta,

3.      načine ocenjevanja znanja ter pridobivanja in zaključevanja ocen,

4.      odločanje o napredovanju učencev in dijakov,

5.      načine in roke za opravljanje izpitov in drugih obveznosti,

6.      roke za izdajo ter razdelitev spričeval in drugih listin,

7.      način in roke za opravljanje nacionalnega preverjanja znanja,

8.      način in roke za opravljanje zaključnega izpita in mature,

9.      merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v srednje in višje strokovne šole.

(2)Minister, pristojen za izobraževanje, lahko s sklepom določi tudi druge ukrepe, ki so nujni za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov ter varovanje pravic in pravnih koristi udeležencev izobraževanja.

(3)Minister, pristojen za šport, lahko s sklepom določi upravičene stroške in minimalni obseg izvedenih programov po pogodbah sklenjenih z izvajalci letnega programa športa, ki so bili izbrani na javnem razpisu v letu 2020.

(4)Minister, pristojen za šport, lahko, ne glede na zakon, ki ureja področje športa, s sklepom sorazmerno razporedi neporabljena sredstva letnega programa športa na državni ravni med izvajalce letnega programa športa, ki z računi izkažejo nastale stroške.

(5)Minister, pristojen za znanost, lahko za potrebe raziskav na področju COVID-19 v letu 2020 s sklepom dovoli Javni agenciji za raziskovalno dejavnost, da dodatno financira raziskovalne programe, ki so bili v letu 2020 že izbrani na javnem pozivu in jih je za financiranje predlagal znanstveni svet Javne agencije za raziskovalno dejavnost.

Ne glede na določbe drugih predpisov se, če je to potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, za področje izvajanja osnovne šole za odrasle smiselno uporabljata 104. in 105. člen tega zakona.

(1)Če zaradi posledic COVID-19 dijakom in vajencem v zaključnih letnikih ni bilo omogočeno praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih, se jim to prizna kot opravljeno, če imajo zaključene pozitivne ocene pri vseh strokovnih modulih v zaključnem letniku.

(2)Če zaradi okoliščin iz prejšnjega odstavka dijakom in vajencem ni bilo omogočeno opravljanje drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, se jim te priznajo kot opravljene.

(1)Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo izvedbo prijavno-sprejemnih postopkov za vpis, se v prijavno-sprejemnih postopkih za vpis za študijsko leto 2021/2022 na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji prijave za vpis in vsa k prijavi zahtevana dokazila vlagajo po elektronski poti preko informacijskega sistema eVŠ, če je identiteto vložnika mogoče ugotoviti. Pristojni organ visokošolskega zavoda je dolžan pridobiti in preveriti dokazila, potrebna za prijavo za vpis in priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja, kot je določeno s predpisi, ki urejajo dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev in dokumentacijo, ki mora biti priložena vlogi za priznavanje izobraževanja.

(2)V postopkih uveljavljanja pravic ali obveznosti kandidatov iz prejšnjega odstavka komunikacija poteka pisno ali prek informacijskega sistema eVŠ. Šteje se, da je dokument kandidatu vročen drugi delovni dan po dnevu objave dokumenta v informacijskem sistemu eVŠ oziroma peti delovni dan v primeru odpreme po pošti.

(1)Direktor zavoda lahko odredi, da se začasno, dokler je to nujno potrebno, da se prepreči širjenje virusne okužbe SARS-CoV-2, v skladu s priporočili NIJZ, omeji ali zadrži izvajanje pravic in pravnih koristi vseh zaprtih oseb v zavodu, kot so na primer: odhod na delo, sprejemanje paketov, podeljevanje ugodnosti in namenskih izhodov.

(2)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ta ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.

(1)Ne glede na 3.č člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17; v nadaljnjem besedilu: ZKZ), 45. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 27/16; v nadaljnjem besedilu: ZKZ-E) in prostorske akte lokalnih skupnosti je za povečanje kmetijske pridelave v Republiki Sloveniji na kmetijskih zemljiščih z boniteto, nižjo od 35, dopustno postaviti rastlinjak, ki omogoča pridelavo hrane, ima površino do 1 ha in gre za objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov.

(2)Če na zemljišču že stoji rastlinjak, je ne glede na 3.č člen ZKZ, 45. člen ZKZ-E in prostorske akte lokalnih skupnosti za povečanje kmetijske pridelave v Republiki Sloveniji na kmetijskih zemljiščih z boniteto, nižjo od 35, dopustno postaviti rastlinjak, ki omogoča pridelavo hrane, ima površino do 3 ha in gre za objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov.

(3)Ne glede na predpise, ki urejajo posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, in ne glede na ostale predpise, ki pogojujejo izvedbo presoj vplivov na okolje, se za rastlinjake, ki so objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, in ki ne obsegajo več kot 1 ha, teh določb, ne uporablja. Če na zemljišču že stoji rastlinjak, se za postavitev dodatnega rastlinjaka, ki je objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, in ima površino do 3 ha, določb predpisov, ki urejajo posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje in določb ostalih predpisov, ki pogojujejo izvedbo presoj vplivov na okolje, ne uporablja.

(4)Ne glede na določbe Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18 in 80/20 – ZIUOOPE) se vsi rastlinjaki, ki so objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, štejejo med enostavne objekte.

(5)Vsi rastlinjaki iz tega člena, ki so objekti, če so kot celota dani na trg kot proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, se morajo uporabljati le v kmetijske namene oziroma morajo omogočiti pridelavo hrane.

(6)Določbe tega člena se uporabljajo do 31. decembra 2021.

(7)Nadzor nad uporabo rastlinjakov po tem členu izvaja kmetijska inšpekcija.

(1)Vloge za predhodni postopek presoje posegov v okolje, predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba namakalnega sistema, postavitev naprav in opreme za trajne nasade ali postavitev rastlinjaka, ki je objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih, se obravnavajo prednostno.

(2)Ne glede na 153. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20) se vloge za izdajo vodnega soglasja in vodnega dovoljenja za izgradnjo namakalnega sistema in rastlinjakov obravnavajo prednostno.

(3)Določbe tega člena se uporabljajo do 31. decembra 2021.

(1)Pobude za posebno rabo vode za potrebe ogrevanja in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za vse rastlinjake, namenjene za kmetijsko pridelavo hrane, ki izkoriščajo zaprt reinjekcijski sistem izkoriščanja geotermalne vode, se obravnavajo prednostno.

(2)Če v 30 dneh od podane pobude iz prejšnjega odstavka ni podan poziv k njeni dopolnitvi oziroma podano obvestilo s strani ministrstva, pristojnega za vode, glede teka postopka za podelitev koncesije, se lahko ne glede na zakon, ki ureja vode, posebna raba vode iz prejšnjega odstavka začasno izvaja, vendar najdlje do 31. decembra 2024. V času do 31. decembra 2024 mora vlagatelj iz prejšnjega odstavka pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode, sicer se posebna raba vode iz tega člena ne sme več izvajati.

(3)Za reinjekcijske vrtine, ki so v celoti oziroma v pretežnem delu namenjene za pridelavo, predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov, se sofinancirajo stroški izdelave vrtin iz sredstev podnebnega sklada.

(4)Za rastlinjake, v povezavi z reinjekcijskimi vrtinami iz tega člena, ki izkoriščajo geotermalni vir energije, je obvezno, da se ob vzpostavitvi geotermalne infrastrukture, najpozneje do 31. decembra 2024, priključijo na zaprt reinjekcijski sistem izkoriščanja geotermalne energije, sicer se posebna raba vode iz tega člena ne sme več izvajati.

(5)V rastlinjakih, v povezavi z reinjekcijskimi vrtinami iz tega člena, ki izkoriščajo geotermalni vir energije, morajo investitorji slediti proizvodnji z nizkimi ogljičnimi izpusti.

(6)Pobude iz prvega odstavka tega člena se vložijo najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(7)Javni razpis objavi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za okolje. Vloge za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena se vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

(8)Vlada predpiše podrobnejši postopek in podrobnejše pogoje za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena.

(9)Pomoč za naložbe v reinjekcijske vrtine se dodeli v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/289 z dne 19. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 48 z dne 20. 2. 2019, str. 1) in Smernicami Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C št. 204 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjenimi z Obvestilom Komisije o spremembi Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C št. 403 z dne 9. 11. 2018, str. 10).

(10)Ukrep iz tretjega in sedmega odstavka tega člena velja do 31. decembra 2021.

(1)Ne glede na predpise, ki urejajo zeleno javno naročanje, javni zavod, če vrednost javnega naročila na letni ravni ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije, nabavi najmanj 50 odstotkov pridelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Republike Slovenije glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov in živil.

(2)Ne glede na predpise, ki urejajo zeleno javno naročanje, javni zavod, če vrednost javnega naročila na letni ravni ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije, nabavi najmanj 50 odstotkov predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Republike Slovenije glede na celotno nabavo predelanih kmetijskih pridelkov in živil, pri čemer morajo biti vse faze pridelave in predelave opravljene v Republiki Sloveniji.

(3)Nabava kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih iz tega člena se izvaja do 31. decembra 2021.

(1)Kmet, ki je na dan, ko mu je potrjena okužba z virusom SARS-CoV-2, v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi, je upravičen do finančne pomoči za čas trajanja nezmožnosti za delo.

(2)Višina finančne pomoči iz prejšnjega odstavka je na mesec enaka dejanskemu strošku v zvezi z nadomestitvijo dela na kmetiji, vendar ne več kot 80 odstotkov minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo.

(3)Vloga za dodelitev finančne pomoči iz tega člena, vključno z dokazili, se v enem mesecu od konca upravičene odsotnosti zaradi COVID-19 vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki po uradni dolžnosti pridobi, uporabi in obdeluje potrebne podatke, vključno z osebnimi podatki, iz zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Predloga obrazca za uveljavljanje ukrepa iz tega člena je dostopna na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(4)Do finančne pomoči iz tega člena ni upravičena oseba:

-        ki do dneva uveljavitve tega zakona ni vpisana v register kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali v evidenco ribičev – fizičnih oseb in opravlja dejavnost gospodarskega ribolova;

-        ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle davčne obveznosti.

(5)Finančna pomoč iz tega člena se odobri v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).

(6)Upravičeno obdobje pomoči po tem členu je od 24. oktobra 2020 do 30. junija 2021, ko morajo biti izdane odločbe o odobritvi sredstev.

(7)Vlada predpiše podrobnejše pogoje za dodelitev finančne pomoči iz tega člena.

(1)Nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo hmelj, se financira ekstrakcija hmelja v hmeljev ekstrakt, če je prišlo do vsaj 20 odstotnega padca odkupa hmelja v sektorju hmelja glede na povprečje zadnjih treh let.

(2)Vloga za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena se vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

(3)Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v obliki plačila dejanskih stroškov ekstrakcije hmelja.

(4)Vlada podrobneje predpiše postopek in podrobnejše pogoje za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena, in sicer upravičence in pogoje za pridobitev pomoči, upravičene stroške ter višino in način izračuna finančnega nadomestila iz tega člena.

(5)Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli po pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis in v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 35 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 21 z dne 7. 7. 2020, str. 3).

(6)Vloge iz tega člena se lahko vlagajo do 31. decembra 2021.

(1)Veljavnost izkaznic o usposabljanju za ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi se podaljša za šest mesecev po preteku veljavnosti izkaznice oziroma za čas trajanja interventnih ukrepov v zvezi s COVID-19, če je onemogočeno ali bistveno oteženo izvajanje usposabljanj.

(2)Veljavnost potrdil in znakov o pravilnem delovanju naprav za nanašanje s fitofarmacevtskimi sredstvi se podaljša za šest mesecev po preteku njihove veljavnosti oziroma za čas trajanja interventnih ukrepov v zvezi s COVID-19, če je onemogočeno ali bistveno oteženo izvajanje pregledov naprav.

(1)Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin lahko v primeru izpada kadrovskih zmogljivosti zaradi posledic COVID-19 pri obratih za zakol živali, ki zakoljejo do največ 1000 GVŽ letno, določi urnik izvajanja pregledov živali pred in po zakolu (»ante« in »post mortem« pregledi).

(2)Ukrep iz tega člena se izvaja do 31. decembra 2021.

(1)Predpisana izobraževanja oziroma usposabljanja z delovnega področja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se lahko zaradi preprečitve okužbe s COVID-19 opravljajo tudi preko elektronskih medijev oziroma spleta.

(2)Vloge za registracije fitofarmacevtskih sredstev se lahko pošiljajo v elektronski obliki ne glede na to, ali so podpisane z varnim elektronskim podpisom.

(3)Določbe tega člena se uporabljajo do 31. decembra 2021.

(1)Za ohranjanje delovnih mest in izvajanje občasnih prevozov na podlagi 55. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo in 67/19; v nadaljnjem besedilu: ZPCP-2) so pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, registrirani v Republiki Sloveniji, ki so imetniki licence Skupnosti za prevoz potnikov (v nadaljnjem besedilu: imetniki licence Skupnosti), ki izvajajo prevoz potnikov (standardna klasifikacija dejavnosti Statističnega urada Republike Slovenije 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet in 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški promet), upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli, ker od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 niso izvajali prevozov, od 1. oktobra do 31. decembra 2020 pa za vozila, s katerimi niso opravljali prevozov.

(2)Nadomestilo stroškov imetnika licence Skupnosti zaradi razglasitve epidemije in njenih posledic se izračuna na podlagi števila avtobusov z licenco Skupnosti za izvajanje prevozov potnikov, ki jih je imel imetnik licence Skupnosti v lasti ali uporabi na dan 16. marca 2020. Nadomestilo stroškov, do katerega je upravičen, znaša 33,30 eurov na avtobus na dan, pri čemer se v marcu 2020 upošteva osem dni, v aprilu 2020 18 dni in v maju 2020 deset dni, v oktobru 2020 15 dni, v novembru 2020 15 dni in v decembru 2020 15 dni.

(3)Za potrebe izplačil nadomestil stroškov in izvajanja nadzora nad izplačili, mora imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja pravico do nadomestila stroškov, predložiti ministrstvu, pristojnemu za promet, naslednje podatke:

-        dolgo ime imetnika licence Skupnosti,

-        kratko ime imetnika licence Skupnosti,

-        naslov,

-        naselje,

-        pošta,

-        matična številka,

-        davčna številka,

-        številka transakcijskega računa,

-        registrske številke avtobusov, za katere uveljavlja imetnik licence Skupnosti nadomestilo stroškov.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena imetnik licence Skupnosti ni upravičen do nadomestila stroškov za avtobuse, s katerimi izvaja gospodarsko javno službo javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, in avtobuse, starejše od 20 let.

(5)Za potrebe izvajanja nadzora nad izplačili ministrstvo, pristojno za promet, brezplačno pridobiva podatke o dejavnosti imetnika licence Skupnosti in njegovih delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, FURS in Uprave Republike Slovenije za javna plačila, in sicer:

-        osebno ime zaposlenega,

-        EMŠO,

-        zavarovalno podlago,

-        podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih ter

-        podatke o transakcijah imetnika licence Skupnosti.

(1)Za ohranjanje delovnih mest in izvajanje prevozov potnikov na podlagi šestega odstavka 53. člena ZPCP-2 so imetniki licence Skupnosti, ki izvajajo prevoz potnikov (standardna klasifikacija dejavnosti Statističnega urada Republike Slovenije 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet in 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški promet), upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli v času veljavnosti Odloka o začasni prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Republiki Slovenji (Uradni list RS, št. 24/20, 54/20 in 65/20), ker od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 niso izvajali prevoza potnikov in od 1. oktobra do 31. decembra, ker zaradi nedelovanja šolskih in visokošolskih ustanov ter omejitev izvajanja prevozov zaradi COVID-19 beležijo izpad prihodkov, ki ogroža delovanje gospodarske javne službe prevoza potnikov v mestnem prometu.

(2)Nadomestilo stroškov imetnika licence Skupnosti zaradi razglasitve epidemije in njenih posledic se izračuna na podlagi števila avtobusov z licenco Skupnosti za izvajanje prevozov potnikov v mestnem prometu, ki jih je imel imetnik licence Skupnosti v lasti ali uporabi na dan 16. marca 2020. Nadomestilo stroškov, do katerega je upravičen, znaša 79,30 eurov na avtobus na dan, pri čemer se v marcu 2020 upošteva 15 dni, v aprilu 2020 25 dni in v maju 2020 10 dni, v oktobru 2020 20 dni, v novembru 2020 25 dni in v decembru 2020 20 dni. Nadomestilo stroškov upošteva zmanjšano amortizacijo avtobusa na 20 letno obdobje, stroške, ki jih ima imetnik licence Skupnosti z vzdrževanjem avtobusov v času veljavnosti omejitev, stroške voznikov, ki niso upoštevani v Zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (Uradni list RS, št. 36/20, 49/20 – ZIUZEOP, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE).

(3)Za potrebe izplačil nadomestil stroškov in izvajanja nadzora nad izplačili imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja pravico do nadomestila stroškov, predloži ministrstvu, pristojnemu za promet, naslednje podatke:

-        dolgo ime imetnika licence Skupnosti,

-        kratko ime imetnika licence Skupnosti,

-        naslov,

-        naselje,

-        pošta,

-        matična številka,

-        davčna številka,

-        številka transakcijskega računa,

-        registrske številke avtobusov, za katere uveljavlja imetnik licence Skupnosti nadomestila stroškov, in

-        prihodke iz prodaje vozovnic po mesecih za leti 2019 in 2020, za katere imetnik licence Skupnosti uveljavlja nadomestilo stroškov.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena imetnik licence Skupnosti ni upravičen do nadomestila stroškov za avtobuse, starejše od 20 let.

(5)Za potrebe izplačil nadomestil stroškov in izvajanja nadzora ministrstvo, pristojno za promet, brezplačno pridobiva podatke o dejavnosti imetnika licence Skupnosti in njegovih delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, FURS in Uprave Republike Slovenije za javna plačila, in sicer:

-        osebno ime zaposlenega,

-        EMŠO,

-        zavarovalno podlago,

-        podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih in

-        podatke o transakcijah imetnika licence Skupnosti.

Nadomestilo za izvajalce občasnega prevoza in izvajalce posebnega linijskega prevoza iz 119. člena tega zakona se odobri v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1). Nadomestila za izvajalce mestnega prevoza iz prejšnjega člena se zagotavljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 1).

(1)Imetnik licence Skupnosti, ki uveljavi nadomestilo stroškov za avtobus, mora ministrstvu, pristojnemu za promet, omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora ministrstvo, pristojno za promet, omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.

(2)Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti delodajalca lahko ministrstvo, pristojno za promet, neposredno od imetnika licence Skupnosti pridobiva dokazila in listine, iz katerih je razviden obseg izvajanja dejavnosti in vožnje posameznih avtobusov ter voznikov.

(3)Podatki, ki jih pridobi ministrstvo, pristojno za promet, na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se tri leta po pridobitvi.

(4)Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

(1)Izvajalcem javnega linijskega prevoza potnikov v medkrajevnem in mestnem prometu, posebnega linijskega prevoza potnikov ter železniškega prevoza potnikov v notranjem prometu se priznajo stroški, ki nastanejo zaradi izvajanja priporočil NIJZ, z namenom preprečevanja širitve COVID-19 za:

-        zaščitno opremo za voznike in spremljevalno osebje na vozilih,

-        razkužilna sredstva za opremljanje vozil,

-        čistilna sredstva za čiščenje vozil.

(2)Minister, pristojen za promet, predpiše število zaščitne opreme za voznike in spremljevalno osebje na dan, količine razkužilnih sredstev za opremljanje vozil, ki se prizna na vozilo na dan in količino razkužilnih sredstev na vozilo na dan.

(3)Določbe tega člena se uporabljajo do 30. junija 2021 z možnostjo podaljšanja za največ šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Sredstva za ukrepe iz tega poglavja se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije in ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske Unije.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega poglavja opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor. PETI DEL KAZENSKE DOLOČBE

(1)Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki:

-        ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 75. člena),

-        izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 76. člena),

-        v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali ne obvesti ZRSZ, če delavca pozove, da se vrne na delo (drugi in tretji odstavek 76. člena),

-        odpusti delavca v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače (šesti odstavek 76. člena).

(2)Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki:

-        izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 63. člena),

-        ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora ZRSZ (66. člen).

(2)Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5)Za prekršek iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja nadomestilo stroškov za avtobuse v skladu s prvim odstavkom 119. člena in prvim odstavkom 120. člena tega zakona za avtobuse, za katera je pridobil nadomestila iz drugih virov ali je z njimi izvajal prevoze v mesecu, za katerega uveljavlja nadomestila. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 – ZZUOOP (Uradni list RS, št. 152/20) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »ŠESTI DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

(1)Zakon o enotni ceni knjige (Uradni list RS, št. 11/14) se od uveljavitve tega zakona do 30. aprila 2022 ne uporablja.

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-        35. člen Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (Uradni list RS, št. 98/20),

-        8. člen, besedilo », ukrep iz 8. člena tega zakona pa od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020« iz 9. člena in druga alineja prvega odstavka 57. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20),

-        Odredba o začasnem ukrepu prepustitve nastanitvenih objektov zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 95/20),

-        poglavje VII.a in 19.a člen Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine (Uradni list RS, št. 64/04, 1/16, 56/19 in 131/20). Minister, pristojen za promet, izda predpis iz drugega odstavka 123. člena tega zakona v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.

(podzakonski akt)

(1)V Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20) se v 5. členu v prvem odstavku v točki a) datum »31. decembra 2020« nadomesti z datumom »30. junija 2021«.

(2)V 7. členu se v tretjem odstavku besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi: »UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL C 218, 2. 7. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir«.

Vlada lahko ukrep iz 35. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20) s sklepom podaljša največ za obdobje dvanajstih mesecev.

Določbe 110., 111. in 113. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2021.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 – ZIUOPDVE (Uradni list RS, št. 175/20) določa tudi: »139. člen Sprememba iz 18. člena tega zakona se uporablja od 19. oktobra 2020. 140. člen (določitev trajanja dodatka) (podaljšanje roka za vložitev vloge) Delodajalci, ki so bili registrirani v obdobju od 12. februarja 2020 do 1. septembra 2020 in so delavce na začasno čakanje na delo napotili že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, lahko vložijo vlogo iz prvega odstavka 74. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20) v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjujejo vse pogoje za uveljavitev pravice.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »142. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih – ZNB-C (Uradni list RS, št. 82/21) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 10., 11. in 12. člena zakona določa: »določbe iz prve alineje prejšnjega odstavka … se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »7. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne peti dan po uveljavitvi.«.