61. člen ZZUOOP
(uveljavljanje pravice delodajalca do povračila nadomestil plače)
(1)Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej. Vlogo v roku iz prejšnjega stavka za vse primere karantene na domu lahko vloži do 31. decembra 2020.
(2)V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače zaradi karantene delavca na domu delodajalec vlogi iz prejšnjega odstavka priloži kopijo potrdila o napotitvi v karanteno na domu in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru karantene na domu iz petega odstavka 57. člena tega zakona pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin.
(3)V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, delodajalec vlogi iz prvega odstavka tega člena priloži izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
(4)ZRSZ odloči o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(5)Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plač, sklene ZRSZ z delodajalcem pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.
(6)Pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.
(7)Pravice do ukrepov nadomestila plač delavcev zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih,
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
- UPRS Sodba I U 13/2022-6Upravno sodišče RS · 2022
Načelo zakonitosti sicer ne daje izrecnega odgovora na vprašanje, kateri predpis mora upravni organ, glede na časovni vidik njegove veljavnosti, uporabiti pri svojem odločanju, vendar iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora upravni organ praviloma uporabiti tisti predpis, ki velja v trenutku izdaje prvostopenjske odločbe. V skladu s pravno teorijo in sodno prakso je odstop od tega pravila izjemoma mogoč, če to terja narava upravne zadeve ali če to izhaja že iz samega predpisa. Za slednje v obravnavani zadevi ne gre, saj ZIUOPDVE v prehodnih in končnih določbah ni določil morebitne neuporabe sporne zakonske spremembe (to je sedmega odstavka 61. člena ZZUOOP) za tista dejanska stanja, ki so nastala pred uveljavitvijo novega zakona. V določenih primerih lahko prekoračitev instrukcijskega roka za sprejem odločitve, ki je določen v 222. členu ZUP, glede na okoliščine posameznega primera, pripelje do kršitve nekaterih ustavnih pravic, zato je treba zaradi varstva teh pravic v nekaterih primerih odstopiti od splošnega načela zakonitosti. V obravnavanem primeru pa je bil že ob vložitvi vloge tožeče stranke v veljavi ZIUOPDVE, ki je določil nov sedmi odstavek 61. člena ZZUOOP in
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 6. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 13/2022-6Upravno sodišče RS · 7. 6. 2022
Načelo zakonitosti sicer ne daje izrecnega odgovora na vprašanje, kateri predpis mora upravni organ, glede na časovni vidik njegove veljavnosti, uporabiti pri svojem odločanju, vendar iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora upravni organ praviloma uporabiti tisti predpis, ki velja v trenutku izdaje prvostopenjske odločbe. V skladu s pravno teorijo in sodno prakso je odstop od tega pravila izjemoma mogoč, če to terja narava upravne zadeve ali če to izhaja že iz samega predpisa. Za slednje v obravnavani zadevi ne gre, saj ZIUOPDVE v prehodnih in končnih določbah ni določil morebitne neuporabe sporne zakonske spremembe (to je sedmega odstavka 61. člena ZZUOOP) za tista dejanska stanja, ki so nastala pred uveljavitvijo novega zakona. V določenih primerih lahko prekoračitev instrukcijskega roka za sprejem odločitve, ki je določen v 222. členu ZUP, glede na okoliščine posameznega primera, pripelje do kršitve nekaterih ustavnih pravic, zato je treba zaradi varstva teh pravic v nekaterih primerih odstopiti od splošnega načela zakonitosti. V obravnavanem primeru pa je bil že ob vložitvi vloge tožeče stranke v veljavi ZIUOPDVE, ki je določil nov sedmi odstavek 61. člena ZZUOOP in